Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 99 6655980 6652175 2026-04-05T08:35:33Z XJaM 3 /* W */ 6655980 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] matematičnih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[matematika|matematiko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Sicer programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == [[−40 (število)|−40]] – [[−1 (število)|−1]] – [[0]] – [[0,999...]] – [[1 (število)|1]] – [[1 + 1 + 1 + 1 + ···]] – [[1 + 2 + 3 + 4 + ···]] – [[1 + 2 + 4 + 8 + ···]] – {{sopomenka|[[1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···]]}} – <!-- == (alternirjoča) harmonična vrsta --> {{sopomenka|[[1 − 1 + 1 − 1 + ···]]}} – <!-- == Grandijeva vrsta --> [[1 − 1 + 2 − 6 + 24 − 120 + ···]] – [[1 − 2 + 3 − 4 + ···]] – [[1 − 2 + 4 − 8 + ···]] – [[1/2 + 1/4 + 1/8 + 1/16 + ···]] – [[1/2 + 2/3 + 3/4 + 4/5 + ···]] – [[1/2 − 1/4 + 1/8 − 1/16 + ···]] – [[1/2 − 2/3 + 3/4 − 4/5 + ···]] – [[1/4 + 1/16 + 1/64 + 1/256 + ···]] – [[1/4 − 1/16 + 1/64 − 1/256 + ···]] – [[2 (število)|2]] – [[3 (število)|3]] – [[3-sfera]] – [[4 (število)|4]] – [[4-ortopleks]] – [[4-simpleks]] – [[5 (število)|5]] – [[5-celica]] – [[5-ortopleks]] – [[5-simpleks]] – [[6 (število)|6]] – [[6-ortopleks]] – [[6-simpleks]] – [[7 (število)|7]] – [[7-ortopleks]] – [[7-simpleks]] – [[8 (število)|8]] – [[8-kocka]] – [[8-ortopleks]] – [[8-simpleks]] – [[9 (število)|9]] – [[9-ortopleks]] – [[9-simpleks]] – [[10 (število)|10]] – [[10-ortopleks]] – [[10-simpleks]] – [[11 (število)|11]] – [[11-celica]] – [[11-ortopleks]] – [[12 (število)|12]] – [[13 (število)|13]] – [[14 (število)|14]] – [[15 (število)|15]] – [[16 (število)|16]] – [[16-celica]] – [[17 (število)|17]] – [[18 (število)|18]] – [[19 (število)|19]] – [[20 (število)|20]] – [[21 (število)|21]] – [[22 (število)|22]] – [[23 (število)|23]] – [[24 (število)|24]] – [[24-celica]] – [[25 (število)|25]] – [[26 (število)|26]] – [[27 (število)|27]] – [[28 (število)|28]] – [[29 (število)|29]] – [[30 (število)|30]] – [[31 (število)|31]] – [[32 (število)|32]] – [[33 (število)|33]] – [[34 (število)|34]] – [[35 (število)|35]] – [[36 (število)|36]] – [[37 (število)|37]] – [[38 (število)|38]] – [[39 (število)|39]] – [[40 (število)|40]] – [[41 (število)|41]] – [[42 (število)|42]] – [[43 (število)|43]] – [[44 (število)|44]] – [[45 (število)|45]] – [[46 (število)|46]] – [[47 (število)|47]] – [[48 (število)|48]] – [[49 (število)|49]] – [[50 (število)|50]] – [[51 (število)|51]] – [[52 (število)|52]] – [[53 (število)|53]] – [[54 (število)|54]] – [[55 (število)|55]] – [[56 (število)|56]] – [[57 (število)|57]] – [[57-celica]] – [[58 (število)|58]] – [[59 (število)|59]] – [[60 (število)|60]] – [[61 (število)|61]] – [[62 (število)|62]] – [[63 (število)|63]] – [[64 (število)|64]] – [[65 (število)|65]] – [[66 (število)|66]] – [[67 (število)|67]] – [[68 (število)|68]] – [[69 (število)|69]] – [[70 (število)|70]] – [[71 (število)|71]] – [[72 (število)|72]] – [[73 (število)|73]] – [[74 (število)|74]] – [[75 (število)|75]] – [[76 (število)|76]] – [[77 (število)|77]] – [[78 (število)|78]] – [[79 (število)|79]] – [[80 (število)|80]] – [[81 (število)|81]] – [[82 (število)|82]] – [[83 (število)|83]] – [[84 (število)|84]] – [[85 (število)|85]] – [[86 (število)|86]] – [[87 (število)|87]] – [[88 (število)|88]] – [[89 (število)|89]] – [[90 (število)|90]] – [[91 (število)|91]] – [[92 (število)|92]] – [[93 (število)|93]] – [[94 (število)|94]] – [[95 (število)|95]] – [[96 (število)|96]] – [[97 (število)|97]] – [[98 (število)|98]] – [[99 (število)|99]] – [[100 (število)|100]] – [[101 (število)|101]] – [[102 (število)|102]] – [[103 (število)|103]] – [[104 (število)|104]] – [[105 (število)|105]] – [[106 (število)|106]] – [[107 (število)|107]] – [[108 (število)|108]] – [[109 (število)|109]] – [[110 (število)|110]] – [[111 (število)|111]] – [[112 (število)|112]] – [[113 (število)|113]] – [[114 (število)|114]] – [[115 (število)|115]] – [[116 (število)|116]] – [[117 (število)|117]] – [[118 (število)|118]] – [[119 (število)|119]] – [[120 (število)|120]] – [[120-celica]] – [[121 (število)|121]] – [[122 (število)|122]] – [[123 (število)|123]] – [[124 (število)|124]] – [[125 (število)|125]] – [[126 (število)|126]] – [[127 (število)|127]] – [[128 (število)|128]] – [[129 (število)|129]] – [[130 (število)|130]] – [[131 (število)|131]] – [[132 (število)|132]] – [[133 (število)|133]] – [[134 (število)|134]] – [[135 (število)|135]] – [[136 (število)|136]] – [[137 (število)|137]] – [[138 (število)|138]] – [[139 (število)|139]] – [[140 (število)|140]] – [[141 (število)|141]] – [[142 (število)|142]] – [[143 (število)|143]] – [[144 (število)|144]] – [[145 (število)|145]] – [[146 (število)|146]] – [[147 (število)|147]] – [[148 (število)|148]] – [[149 (število)|149]] – [[150 (število)|150]] – [[151 (število)|151]] – [[152 (število)|152]] – [[153 (število)|153]] – [[154 (število)|154]] – [[155 (število)|155]] – [[156 (število)|156]] – [[157 (število)|157]] – [[158 (število)|158]] – [[159 (število)|159]] – [[160 (število)|160]] – [[161 (število)|161]] – [[162 (število)|162]] – [[163 (število)|163]] – [[164 (število)|164]] – [[165 (število)|165]] – [[166 (število)|166]] – [[167 (število)|167]] – [[168 (število)|168]] – [[169 (število)|169]] – [[170 (število)|170]] – [[171 (število)|171]] – [[172 (število)|172]] – [[173 (število)|173]] – [[174 (število)|174]] – [[175 (število)|175]] – [[176 (število)|176]] – [[177 (število)|177]] – [[178 (število)|178]] – [[179 (število)|179]] – [[180 (število)|180]] – [[181 (število)|181]] – [[182 (število)|182]] – [[183 (število)|183]] – [[184 (število)|184]] – [[185 (število)|185]] – [[186 (število)|186]] – [[187 (število)|187]] – [[188 (število)|188]] – [[189 (število)|189]] – [[190 (število)|190]] – [[191 (število)|191]] – [[192 (število)|192]] – [[193 (število)|193]] – [[194 (število)|194]] – [[195 (število)|195]] – [[196 (število)|196]] – [[197 (število)|197]] – [[198 (število)|198]] – [[199 (število)|199]] – [[200 (število)|200]] – [[201 (število)|201]] – [[202 (število)|202]] – [[203 (število)|203]] – [[204 (število)|204]] – [[205 (število)|205]] – [[206 (število)|206]] – [[207 (število)|207]] – [[208 (število)|208]] – [[209 (število)|209]] – [[210 (število)|210]] – [[211 (število)|211]] – [[212 (število)|212]] – [[213 (število)|213]] – [[214 (število)|214]] – [[215 (število)|215]] – [[216 (število)|216]] – [[217 (število)|217]] – [[218 (število)|218]] – [[219 (število)|219]] – [[220 (število)|220]] – [[222 (število)|222]] – [[230 (število)|230]] – [[240 (število)|240]] – [[250 (število)|250]] – [[255 (število)|255]] – [[256 (število)|256]] – [[257-kotnik]] – [[260 (število)|260]] – [[270 (število)|270]] – [[273 (število)|273]] – [[280 (število)|280]] – [[290 (število)|290]] – [[300 (število)|300]] – [[360 (število)|360]] – [[369 (število)|369]] – [[400 (število)|400]] – [[496 (število)|496]] – [[500 (število)|500]] – [[600 (število)|600]] – [[600-celica]] – [[666 (število)|666]] – [[700 (število)|700]] – [[720 (število)|720]] – [[800 (število)|800]] – [[880 (število)|880]] – [[900 (število)|900]] – [[1000 (število)|1000]] – [[1001 (število)|1001]] – [[1100 (število)|1100]] – [[1200 (število)|1200]] – [[1300 (število)|1300]] – [[1313 (število)|1313]] – [[1331 (število)|1331]] – [[1400 (število)|1400]] – [[1500 (število)|1500]] – [[1600 (število)|1600]] – [[1700 (število)|1700]] – [[1729 (število)|1729]] – [[1800 (število)|1800]] – [[1900 (število)|1900]] – [[2000 (število)|2000]] – [[2520 (število)|2520]] – [[3000 (število)|3000]] – [[4000 (število)|4000]] – [[5000 (število)|5000]] – [[5555 (število)|5555]] – [[6000 (število)|6000]] – [[6666 (število)|6666]] – [[7000 (število)|7000]] – [[8000 (število)|8000]] – [[9000 (število)|9000]] – [[10000 (število)|10.000]] – [[65537-kotnik]] – [[100000 (število)|100.000]] – [[142857 (število)|142.857]] – [[1000000 (število)|1.000.000]] – [[275305224 (število)|275.305.224]] – [[2147483647 (število)|2.147.483.647]] – [[4294967297 (število)|4.294.967.297]] – [[9814072356 (število)|9.814.072.356]] – == A == [[Asger Aaboe|Aaboe, Asger]] – [[abak]] – [[Niels Henrik Abel|Abel, Niels Henrik]] – [[Abel-Planova formula]] – [[Abel-Ruffinijev izrek]] – [[Abelov integral]] – [[Abelov izrek]] – [[Abelov izrek vsote integralov algebrskih funkcij]] – [[Abelova enačba]] – [[Abelova funkcija]] – [[Abelova grupa]] – [[Abelova integralska enačba]] – [[Abelova kategorija]] – [[Abelova nagrada]] – [[Abelova raznoterost]] – [[Abelova sumacijska formula]] – [[Abelova transformacija]] – [[Abelova varieteta]] – [[Abelova vsota]] – [[abelovska razširitev]] – [[abelovski in tauberski izreki]] – [[Thomas Abbt|Abbt, Thomas]] – [[abscisa]] – [[abscisna os]] – {{sopomenka|[[absolutna konvergenca]]}} – <!-- == monotonost --> [[absolutna monotonost]] – [[absolutna vrednost]] – [[absolutni člen]] – [[absolutni diferencialni račun]] – [[abstraktna algebra]] – <!-- = višja algebra --> [[abstraktna analitična teorija števil]] – [[abstraktna grupa]] – [[abstraktni nesmisel]] – [[abstraktni politop]] – [[Abul Vefa]] – [[abundanca]] – {{sopomenka|[[abundantno število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Wilhelm Ackermann|Ackermann, Wilhelm]] – [[Ackermannova funkcija]] – [[Clarence Raymond Adams|Adams, Clarence Raymond]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Adelard]] – [[Adelbold II.]] – [[adicija]] – [[adicijski izrek]] – [[aditivna funkcija]] – [[aditivna konstanta]] – <!-- konstanta integracije --> [[aditivni funktor]] – [[aditivni inverz]] – [[aditivnost]] – [[adjungirana matrika]] – [[Robert Adrain|Adrain, Robert]] – [[afina geometrija]] – [[afina preslikava]] – <!-- afina transformacija --> [[afina ravnina]] – {{sopomenka|[[afina transformacija]]}} – <!-- == afina preslikava --> [[afina varieteta]] – [[afini prostor]] – [[afinograf]] – [[Maria Gaetana Agnesi|Agnesi, Maria Gaetana]] – [[Agnesin koder]] – [[Naum Iljič Ahiezer|Ahiezer, Naum Iljič]] – [[Ahilovo število]] – [[Lars Valerian Ahlfors|Ahlfors, Lars Valerian]] – [[Ahmes]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Michael Aizenman|Aizenman, Michael]] – [[akrofonično število]] – [[aksiom]] – {{sopomenka|[[aksiom določitve]]}} – <!-- de:Komprehensionsaxiom, en:Axiom schema of specification == aksiom ločljivosti --> [[aksiom izbire]] – [[aksiom ločljivosti]] – [[aksiom o vzporednicah]] – [[aksiom regularnosti]] – [[aksiomatična teorija množic]] – [[aksiomatični sistem]] – [[aksiomatika]] – [[aksiomatizacija]] – [[aksiomi grupe]] – [[aksiomi Kolmogorova]] – [[aksiomi zaprtja Kuratowskega]] – [[aksonometrija]] – [[al-Baghdadi]] – [[Giacomo Albanese|Albanese, Giacomo]] – [[Albatani]] – [[alegorija (matematika)|alegorija]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov|Aleksandrov, Aleksander Danilovič]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov|Aleksandrov, Pavel Sergejevič]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – [[d'Alembertov kriterij]] – [[James Waddell Alexander II.|Alexander, James Waddell II.]] – [[Alexandrov polinom]] – [[Gerald Lee Alexanderson|Alexanderson, Gerald Lee]] – [[algebra]] – [[algebra izjav]] – [[algebra množic]] – [[algebra nad obsegom]] – [[algebra števil]] – [[algebra z deljenjem]] – [[algebrska enačba]] – [[algebrska forma]] – [[algebrska funkcija]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska grupa]] – [[algebrska kombinatorika]] – [[algebrska krivulja]] – [[algebrska množica]] – [[algebrska mnogoterost]] – [[algebrska neodvisnost]] – [[algebrska operacija]] – [[algebrska ploskev]] – [[algebrska razširitev]] – [[algebrska Riccatijeva enačba]] – [[algebrska struktura]] – [[algebrska teorija števil]] – [[algebrska teorija grafov]] – [[algebrska topologija]] – [[algebrska varieteta]] – [[algebrski izraz]] – {{sopomenka|[[algebrski obseg]]}} – <!-- == obseg algebrskih števil, številski obseg --> [[algebrski prostor]] – [[algebrsko celo število]] – [[algebrsko število]] – [[algoritem]] – [[algoritem Tarskega in Kuratowskega]] – [[al-Hvarizmi]] – [[alikvotno zaporedje]] – [[Slobodan Aljančić|Aljančić, Slobodan]] – [[al-Karadži]] – [[al-Kindi]] – [[Al Madšriti]] – [[Almagest]] – [[Noga Alon|Alon, Noga]] – [[Brian Roger Alspach|Alspach, Brian Roger]] – [[alternacija (geometrija)|alternacija]] – {{sopomenka|[[alternirajoča funkcija zeta]]}} – <!-- == Dirichletova funkcija eta --> [[alternirajoča grupa]] – [[alternirajoča harmonična vrsta]] – [[alternirajoča vrsta]] – [[American Journal of Mathematics]] – [[American Mathematical Monthly]] – [[Ameriška matematična zveza]] – [[Ameriški matematični inštitut]] – [[Ameriško matematično društvo]] – [[Jacob Ammen|Ammen, Jacob]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična geometrija]] – [[analitična preslikava]] – [[analitična rešitev]] – <!-- en: closed-form expression --> [[analitična struktura]] – [[analitična teorija števil]] – [[analitično nadaljevanje]] – [[matematična analiza|analiza]] – [[analiza funkcije]] – [[analiza na mnogoterostih]] – [[analogon]] – [[Tatomir Anđelić|Anđelić, Tatomir P.]] – [[Alexander Anderson (matematik)|Anderson, Alexander]] – [[alternirajoča grupa]] – [[Antemij]] – [[Adriaen Anthonisz|Anthonisz, Adriaen]] – [[Antifon]] – [[antikomutativnost]] – [[antinomija]] – [[antiprizemski graf]] – [[antiprizma]] – [[antiproporcionalnost]] – [[antirefleksivnost]] – [[Dimitrij Viktorovič Anosov|Anosov, Dimitrij Viktorovič]] – [[Apastamba]] – [[apeiroeder]] – [[apeirogon]] – [[apeirogonska antiprizma]] – [[apeirogonska prizma]] – [[Roger Apéry|Apéry, Roger]] – [[Apéryjev izrek]] – [[Apéryjeva konstanta]] – [[aplikata]] – [[aplikatna os]] – [[Apolonij]] – [[Apolonijev izrek]] – [[Apolonijev krog]] – [[Apolonijev problem]] – [[Apolonijeva mreža]] – [[Apolonijevo tesnilo]] – [[Tom Mike Apostol|Apostol, Tom Mike]] – [[apotema]] – [[aproksimacija]] – [[aproksimacijska lastnost]] – [[aproksimacijski polinom]] – [[arabske številke]] – [[arbelos]] – [[Louis François Antoine Arbogast|Arbogast, Louis François Antoine]] – [[Raymond Clare Archibald|Archibald, Raymond Clare]] – [[Cahit Arf|Arf, Cahit]] – [[Arfova invarianta]] – [[Jean-Robert Argand|Argand, Jean-Robert]] – {{sopomenka|[[Argandov diagram]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> {{sopomenka|[[Argandova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[argument (kompleksna analiza)]] – [[argument funkcije]] – [[Arhimed]] – [[arhimedična lastnost]] – [[Arhimedov aksiom]] – [[Arhimedov dvojček]] – [[Arhimedov kvadruplet]] – [[Arhimedov palimpsest]] – [[Arhimedov problem goveda]] – [[Arhimedova grupa]] – [[Arhimedova spirala]] – [[arhimedska krožnica]] – [[arhimedska spirala]] – {{sopomenka|[[arhimedski dual]]}} – <!-- == Catalanovo telo --> [[arhimedski graf]] – [[arhimedsko telo]] – [[Arhit]] – [[Arhitova krivulja]] – [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] – [[Jorijuki Arima|Arima, Jorijuki]] – [[Aristarh]] – [[Aristarhova neenakost]] – [[Aristej]] – [[Aristip]] – [[Aristotel]] – [[aritmetična funkcija]] – [[aritmetična množica]] – {{sopomenka|[[aritmetična operacija]]}} – <!-- == matematična operacija, računska operacija --> [[aritmetična sredina]] – [[aritmetična vrsta]] – [[aritmetični izraz]] – [[aritmetično zaporedje]] – [[aritmetično-geometrična sredina]] – [[aritmetika]] – [[aritmetika drugega reda]] – [[aritmetika prvega reda]] – [[argument]] – [[arkus kosekans]] – [[arkus kosinus]] – [[arkus kotangens]] – [[arkus sekans]] – [[arkus sinus]] – [[arkus tangens]] – [[armenske številke]] – [[Vladimir Igorjevič Arnold|Arnold, Vladimir Igorjevič]] – [[Nachman Aronszajn|Aronszajn, Nachman]] – [[Aronszajn-Smithov izrek]] – [[Aronszajnovo drevo]] – [[Aronszajnova premica]] – [[Arrowsov paradoks]] – [[Emil Artin|Artin, Emil]] – [[Michael Artin|Artin, Michael]] – [[Aryabhata I.]] – [[Cesare Arzelà|Arzelà, Cesare]] – [[Cecco d'Ascoli|d'Ascoli, Cecco]] – [[Giulio Ascoli|Ascoli, Giulio]] – [[asimetrični graf]] – [[asimptota]] – [[asimptotična funkcija]] – [[asimptotična razširitev]] – [[asimptotična točka]] – [[asimptotičnost]] – [[asimptotski zapis]] – [[Richard Askey|Askey, Richard]] – [[asociaeder]] – [[asociativnost]] – [[asociativna algebra]] – [[astroida]] – [[astronomija]] – [[Valerij Nikolajevič Ašihmin|Ašihmin, Valerij Nikolajevič]] – [[Atal z Rodosa]] – [[Atbasheva števka]] – [[Michael Francis Atiyah|Atiyah, Michael Francis]] – [[Atiyah-Singerjev indeksni izrek]] – [[atraktor]] – [[atriftaloida]] – [[George Atwood|Atwood, George]] – [[Avtolik]] – [[avtomatično dokazovanje izrekov]] – [[avtomorfizem]] – [[avtomorfizem grafa]] – [[avtomorfizem grupe]] – [[avtomorfna funkcija]] – [[avtomorfno število]] – [[azteški romb]] – == B == [[babilonska matematika]] – [[babilonska metoda]] – <!-- Heronova metoda --> [[babilonske številke]] – [[Charles Babbage|Babbage, Charles]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Reinhold Baer|Baer, Reinhold]] – [[Baer-Speckerjeva grupa]] – <!-- Speckerjeva grupa --> [[Baer-Suzukijev izrek]] – [[Baerjev kolobar]] – [[Baerjeva grupa]] – [[al-Bagdadi]] – [[David Harold Bailey|Bailey, David Harold]] – [[Borweinov integral]] - [[Bailey-Borwein-Plouffejeva formula]] – <!-- formula BBP, Ploffejeva formula --> [[René-Louis Baire|Baire, René-Louis]] – [[Baireova mera]] – [[Alan Baker|Baker, Alan]] – [[Henry Frederick Baker|Baker, Henry Frederick]] – [[Baker-Campbell-Hausdorffova formula]] – [[Bernardino Baldi|Baldi, Bernardino]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Stefan Banach|Banach, Stefan]] – [[Banach-Alaoglujev izrek]] – [[Banach-Mazurjev izrek]] – [[Banach-Mazurjeva igra]] – [[Banach-Schauderjev izrek]] – [[Banach-Steinhausov izrek]] – [[Banach-Stonov izrek]] – [[Banachov izrek o negibni točki]] – [[Banachov prostor]] – [[Banachova algebra]] – [[Banachova limita]] – [[Banachova mera]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Thomas Banchoff|Banchoff, Thomas]] – [[Leon Bankoff|Bankoff, Leon]] – [[Bankoffov kvadruplet]] – [[Bankoffova krožnica]] – [[Edward Joseph Barbeau|Barbeau, Edward Joseph]] – [[Grigory Isaakovich Barenblatt|Barenblatt, Grigory Isaakovich]] – [[baricentrične koordinate (matematika)|baricentrične koordinate]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Ernest William Barnes|Barnes, Ernest William]] – [[Barnesov integral]] – [[Nils Aall Barricelli|Barricelli, Nils Aall]] – [[Isaac Barrow|Barrow, Isaac]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Thomas Bartholin|Bartholin, Thomas]] – [[barvanje grafa]] – [[baselski problem]] – [[Vladimir Batagelj|Batagelj, Vladimir]] – [[Paul Trevier Bateman|Bateman, Paul Trevier]] – [[Bateman-Hornova domneva]] – [[Baudhajana]] – [[Andrej Bauer|Bauer, Andrej]] – [[baza (linearna algebra)]] – [[bazni vektor]] – [[Andrew Beal|Beal, Andrew]] – [[Bealova domneva]] – [[Beattyjev izrek]] – [[Isaac Beeckman|Beeckman, Isaac]] – [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson|Bejlinson, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Eric Temple Bell|Bell, Eric Temple]] – [[Bellova vrsta]] – [[Bellovo število]] – [[Richard Ernest Bellman|Bellman, Richard Ernest]] – [[Eugenio Beltrami|Beltrami, Eugenio]] – [[Daniel Bernoulli|Bernoulli, Daniel]] – [[Jakob Bernoulli I.|Bernoulli I., Jakob]] – [[Bernoullijev poskus]] – [[Jakob Bernoulli II.|Bernoulli II., Jakob]] – [[Johann Bernoulli I.|Bernoulli I., Johann]] – [[Johann Bernoulli II.|Bernoulli II., Johann]] – [[Johann Bernoulli III.|Bernoulli III., Johann]] – [[Nicholas Bernoulli I.|Bernoulli I., Nicholas]] – [[Nicholas Bernoulli II.|Bernoulli II., Nicholas]] – [[Bernoullijeva lemniskata]] – [[Bernoullijevi polinomi]] – [[Bernoullijevo število]] – [[Bernstein-von Misesov izrek]] – [[Bernsteinov polinom]] – [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand, Joseph Louis François]] – [[Bertrandova domneva]] – [[besedni problem za grupe]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova transformacija]] – [[Bézierov trikotnik]] – [[Bézierov zlepek]] – [[Bézierova krivulja]] – [[Bézierova površina]] – [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Bezikovič, Abraham Samojlovič]] – [[Étienne Bézout|Bézout, Étienne]] – [[Bézoutov izrek]] – [[Bézoutov kolobar]] – [[Bézoutova enakost]] – [[Bézoutova matrika]] – [[Bhaskara]] – <!-- Bhaskara II. --> [[Bhaskara I.]] – {{sopomenka|[[Bhaskara II.]]}} – <!-- == Bhaskara --> [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[Luigi Bianchi|Bianchi, Luigi]] – [[bicentrični enakokraki trapez]] – [[bicentrični mnogokotnik]] – [[bicentrični trikotnik]] – [[bicentrični štirikotnik]] – [[Bieberbachova domneva]] – {{sopomenka|[[bigraf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bifurkacija]] – [[Norman Linstead Biggs|Biggs, Norman Linstead]] – [[biharmonična enačba]] – {{sopomenka|[[bijekcija]]}} – <!-- == bijektivna preslikava --> [[bijektivnost]] – [[bijektivna preslikava]] – [[bijektivni dokaz]] – [[bikompleksno število]] – [[bikupola (geometrija)|bikupola]] – [[bikvadrat]] – {{sopomenka|[[bikvadratno število]]}} – <!-- == četrta potenca, teseraktno število --> [[bikvaternion]] – [[bilinearna forma]] – [[bilinearna preslikava]] – [[binarna matrika]] – <!-- dvojiška matrika --> [[binarna operacija]] – {{sopomenka|[[binarni logaritem]]}} – <!-- == dvojiški logaritem --> [[binarni operator]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[Binet-Cauchyjeva enakost]] – [[R. H. Bing|Bing, R. H.]] – [[Bing-Borsukova domneva]] – {{sopomenka|[[binom]]}} – <!-- == dvočlenik --> [[binomska formula]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomski koeficient]] – [[binomski izrek]] – {{sopomenka|[[binomski simbol]]}} – <!-- == binomski koeficient --> [[binormala]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – {{sopomenka|[[bipartitni graf]]}} – <!-- == dvodelni graf --> [[bipiramida]] – [[biprisekanost]] – [[biracionalna geometrija]] – [[Bryan John Birch|Birch, Bryan John]] – [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] – [[al-Biruni]] – [[bisekcija]] – [[bisekcija (numerična metoda)]] – {{sopomenka|[[bisektrisa]]}} – <!-- == simetrala kota, razpolovnica --> [[bistvena singularnost]] – [[bitna negacija]] – [[bivektor]] – [[Danilo Blanuša|Blanuša, Danilo]] – [[Blanušev graf]] – [[bločna matrika]] – [[bločna diagonalna matrika]] – [[bločna tridiagonalna matrika]] – [[Marko Boben|Boben, Marko]] – {{sopomenka|[[bogato število]]}} – <!-- == obilno število --> [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[Neda Bokan|Bokan, Neda]] – [[Farkas Wolfgang Bolyai|Bolyai, Farkas Wolfgang]] – [[János Bolyai|Bolyai, János]] – [[Oskar Bolza|Bolza, Oskar]] – [[Bolzova ploskev]] – [[Bernard Bolzano|Bolzano, Bernard]] – {{sopomenka|[[Bolzano-Cauchyjev izrek]]}} – <!-- Bolzanov izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Bolzano-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Bolzanov izrek]]}} – <!-- Bolzano-Cauchyjev izrek, == izrek o vmesni vrednosti --> [[Rafael Bombelli|Bombelli, Rafael]] – [[Enrico Bombieri|Bombieri, Enrico]] – [[Bombieri-Friedlander-Iwaniecov izrek]] – [[George Boole|Boole, George]] – [[Boolova algebra]] – [[Boolova matrika]] – [[James Booth (matematik)|Booth, James]] – [[Boothova lemniskata]] – [[Guido Bonati|Bonati, Guido]] – [[John Adrian Bondy|Bondy, John Adrian]] – [[Bondy-Chvátalov izrek]] – [[Carlo Emilio Bonferroni|Bonferroni, Carlo Emilio]] – [[Richard Ewen Borcherds|Borcherds, Richard Ewen]] – [[Émile Borel|Borel, Émile]] – [[Borel-Cantellijeva lema]] – [[Borel-Carathéodoryjev izrek]] – [[Borelova lema]] – [[Borelova mera]] – [[Borelova množica]] – [[Borelova vsota]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Karol Borsuk|Borsuk, Karol]] – [[Borsukova domneva]] – [[Borsuk-Ulamov izrek]] – [[Peter Borwein|Borwein, Peter]] – [[Radž Čandra Bose|Bose, Radž Čandra]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Raoul Bott|Bott, Raoul]] – [[Jean Claude Bouquet|Bouquet, Jean Claude]] – [[Bourbaki]] – [[Nicolas Bourbaki|Bourbaki, Nicolas]] – [[Jean Bourgain|Bourgain, Jean]] – [[Joseph Valentin Boussinesq|Boussinesq, Joseph Valentin]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Carl Benjamin Boyer|Boyer, Carl Benjamin]] – [[Thomas Bradwardine|Bradwardine, Thomas]] – [[brahistohrona]] – [[Brahmagupta]] – [[Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost]] – [[Brahmaguptov izrek]] – [[Brahmaguptov polinom]] – [[Brahmaguptova enačba]] – [[Brahmaguptova enakost]] – [[Brahmaguptova matrika]] – [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman|Brašman, Nikolaj Dimitrijevič]] – [[Richard Brauer|Brauer, Richard]] – [[Brauer-Fowlerjev izrek]] – [[Brauer-Nesbittov izrek]] – [[Brauer-Sieglov izrek]] – [[Brauer-Suzukijev izrek]] – [[Brauerjev izrek o induciranih karakterjih]] – [[Brauerjeva algebra]] – [[Brauerjeva grupa]] – [[Brauerjevi glavni izreki]] – [[Brauerjevo drevo]] – [[Richard Peirce Brent|Brent, Richard Peirce]] – [[Matej Brešar|Brešar, Matej]] – [[Charles Julien Brianchon|Brianchon, Charles Julien]] – [[Brianchonov izrek]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – {{sopomenka|[[Briggsov logaritem]]}} – <!-- == desetiški logaritem --> [[Alexander von Brill|Brill, Alexander von]] – [[Raymond Woodard Brink|Brink, Raymond Woodard]] – [[Charles Auguste Briot|Briot, Charles Auguste]] – [[Nikolaj Ivanovič Briš|Briš, Nikolaj Ivanovič]] – [[Brizon]] – [[brodnikov problem]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer|Brouwer, Luitzen Egbertus Jan]] – [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] – [[Brouwerjeva funkcija beta]] – [[Bruce Carl Berndt|Berndt, Bruce Carl]] – [[Viggo Brun|Brun, Viggo]] – [[Brunova konstanta]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Richard Arthur Buckingham|Buckingham, Richard Arthur]] – [[Bulletin of the American Mathematical Society]] – [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski|Bunjakovski, Viktor Jakovljevič]] – [[Cesare Burali-Forti|Burali-Forti, Cesare]] – [[Stefan Burr|Burr, Stefan]] – == C == [[C*-algebra]] – [[Eugène Cahen|Cahen, Eugène]] – [[Cahenova konstanta]] – [[Eugenio Calabi|Calabi, Eugenio]] – [[Calabijev trikotnik]] – [[Peter Jephson Cameron|Cameron, Peter Jephson]] – [[Cameron-Erdőseva domneva]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[John Edward Campbell|Campbell, John Edward]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[Francesco Paolo Cantelli|Cantelli, Francesco Paolo]] – [[Cantor]] – [[Georg Ferdinand Cantor|Cantor, Georg Ferdinand]] – [[Cantorjev diagonalni dokaz]] – [[Cantorjev izrek]] – [[Cantorjev paradoks]] – [[Cantorjev prah]] – [[Cantorjev prostor]] – [[Cantorjeva funkcija]] – [[Cantorjeva hiperkocka]] – [[Cantorjeva kocka]] – [[Cantorjeva množica]] – [[Cantorjeva porazdelitev]] – [[Cantorjevo praštevilo]] – [[Cantorjevo število]] – [[Constantin Carathéodory|Carathéodory, Constantin]] – [[Carlemanova matrika]] – [[Lennart Axel Edvard Carleson|Carleson, Lennart Axel Edvard]] – [[Carlesonova mera]] – [[Robert Daniel Carmichael|Carmichael, Robert Daniel]] – [[Carmichaelov izrek]] – [[Carmichaelova domneva o Eulerjevi funkciji fi]] – [[Carmichaelova funkcija]] – [[Carmichaelovo število]] – [[Manfredo do Carmo|Carmo, Manfredo do]] – [[Élie Joseph Cartan|Cartan, Élie Joseph]] – [[Cartanova matrika]] – [[Henri Paul Cartan|Cartan, Henri Paul]] – [[Mary Lucy Cartwright|Cartwright, Mary Lucy]] – [[John William Scott Cassels|Cassels, John William Scott]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – {{sopomenka|[[Cassinijev oval]]}} – <!-- == Cassinijeva jajčnica --> [[Cassinijeva jajčnica]] – [[casus irreducibilis]] – [[Eugène Charles Catalan|Catalan, Eugène Charles]] – [[Catalanova domneva]] – {{sopomenka|[[Catalanova funkcija beta]]}} – <!-- == Diirichletova funkcija beta --> [[Catalanova konstanta]] – [[Catalanovo število]] – [[Catalanovo telo]] – [[Pietro Antonio Cataldi|Cataldi, Pietro Antonio]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Binetova formula]] – [[Cauchy-Eulerjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – {{sopomenka|[[Cauchy-Schwarzeva neenakost]]}} – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev indeks]] – [[Cauchyjev integralski izrek]] – [[Cauchyjev izrek]] – [[Cauchyjev kondenzacijski kriterij]] – [[Cauchyjev kriterij]] – [[Cauchyjev pogoj]] – [[Cauchyjev problem]] – [[Cauchyjev produkt]] – [[Cauchyjeva funkcionalna enačba]] – [[Cauchyjeva glavna vrednost]] – [[Cauchyjeva integralska formula]] – [[Cauchyjeva matrika]] – [[Cauchyjeva porazdelitev]] – [[Cauchyjevo zaporedje]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – {{sopomenka|[[Cavalierijev izrek]]}} – <!-- == Cavalierijevo načelo --> [[Cavalierijeva kvadraturna formula]] – [[Cavalierijevo načelo]] – [[Arthur Cayley|Cayley, Arthur]] – [[Cayley-Dicksonova konstrukcija]] – [[Cayley-Hamiltonov izrek]] – [[Cayley-Mengerjeva determinanta]] – [[Cayleyjev graf]] – [[Cayleyjev izrek]] – {{sopomenka|[[Cayleyjev sekstet]]}} – <!-- == Cayleyjeva sekstika --> [[Cayleyjeva algebra]] – [[Cayleyjeva formula]] – [[Cayleyjeva sekstika]] – [[Cayleyjeva tabela]] – [[Cayleyjevo število]] – [[cel kolobar]] – [[cela funkcija]] – [[cela racionalna funkcija]] – [[celi del]] – [[celica (geometrija)|celica]] – [[celo število]] – [[celoštevilčna matrika]] – {{sopomenka|[[celoštevilska particija]]}} – <!-- == particija (teorija števil) --> [[celoštevilska razcepitev]] – [[celoštevilski graf]] – <!-- integralni graf --> [[celoštevilski polinom]] – [[celoštevilski trikotnik]] – [[celoštevilsko zaporedje]] – <!-- zaporedje celih števil --> [[center]] – {{sopomenka|[[centralni binomski koeficient]]}} – <!-- == središčni binomski koeficient --> [[centroid]] – [[Ernesto Cesàro|Cesàro, Ernesto]] – [[Cesàrov izrek]] – [[Cesàrova enačba]] – [[Cesàrova sredina]] – [[Cesàrova vsota]] – [[Giovanni Ceva|Ceva, Giovanni]] – [[Cevov izrek]] – [[Cevov krog]] – [[Cevov trikotnik]] – [[Cevova daljica]] – [[Cevova trisektrisa]] – [[Chaitinova konstanta]] – [[David Gawen Champernowne|Champernowne, David Gawen]] – [[Champernownova konstanta]] – [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman, Sydney]] – [[Charlierovi polinomi]] – [[Michel Chasles|Chasles, Michel]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Alonzo Church|Church, Alonzo]] – [[Church-Rosserjev izrek]] – [[Church-Turing-Deutschevo načelo]] – <!-- načelo CTD --> [[Church-Turingova teza]] – [[Churchev izrek]] – [[Václav Chvátal|Chvátal, Václav]] – [[Chvátalov graf]] – [[cifra]] – [[cikel (teorija grafov)|cikel]] – [[cikel (graf)]] – [[ciklična grupa]] – [[ciklična permutacija]] – [[ciklična simetrija v treh razsežnostih]] – [[ciklični graf]] – [[cikloida]] – {{sopomenka|[[ciklometrična funkcija]]}} – <!-- == krožna funkcija --> [[ciklometrično število]] – [[ciklotomski polinom]] – [[ciklotomsko celo število]] – [[cilinder (geometrija)|cilinder]] – [[cilindrični koordinatni sistem]] – [[ciljna funkcija]] – [[cirkulantni graf]] – <!-- krožni graf --> [[cisoida]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clayjev matematični inštitut]] – [[Clenshaw-Curtisova kvadratura]] – [[Alfred Hoblitzelle Clifford|Clifford, Alfred Hoblitzelle]] – [[Cliffordova teorija]] – [[William Kingdon Clifford|Clifford, William Kingdon]] – [[Clifford-Kleinova forma]] – [[Cliffordov izrek o posebnih deliteljih]] – [[Cliffordov torus]] – [[Cliffordova algebra]] – [[Cliffordova vzporednost]] – [[James Cockle|Cockle, James]] – [[Cohnov kriterij nerazcepnosti]] – [[Lothar Collatz|Collatz, Lothar]] – [[Collatzeva domneva]] – [[John Colson|Colson, John]] – [[John Bligh Conway|Conway, John Bligh]] – [[John Horton Conway|Conway, John Horton]] – [[Conwayjev zapis verižnih puščic]] – [[Conwayjeva grupa]] – [[Conwayjeva notacija poliedrov]] – [[Conwayjeva verižna puščica]] – [[Conwayjevo zaporedje]] – [[Arthur Herbert Copeland|Copeland, Arthur Herbert]] – [[Copeland-Erdőseva konstanta]] – [[Celso Costa|Costa, Celso]] – [[Costova ploskev]] – [[Roger Cotes|Cotes, Roger]] – [[Cotesova spirala]] – [[Cours d'Analyse]] – [[Harold Scott MacDonald Coxeter|Coxeter, Harold Scott MacDonald]] – [[Coxeter-Dinkinov diagram]] – [[Coxeterjev element]] – [[Coxetrov graf]] – [[Coxeterjeva grupa]] – [[Coxeterjeva matrika]] – [[Coxeterjeva notacija]] – {{sopomenka|[[Coxeterjevo število]]}} – [[Gabriel Cramer|Cramer, Gabriel]] – [[Cramerjev izrek]] – [[Cramerjev paradoks]] – [[Cramerjevo pravilo]] – [[Harald Cramér|Cramér, Harald]] – {{sopomenka|[[Cramér-von Misesov kriterij]]}} – <!-- == Cramér–von Misesov test --> [[Cramér–von Misesov test]] – <!-- Cramér–von Misesov kriterij --> [[Cramérjeva domneva]] – [[August Leopold Crelle|Crelle, August Leopold]] – [[Crelleova revija]] – <!-- Journal für die Reine und Angewandte Mathematik --> [[James Cullen (matematik)|Cullen, James]] – [[Cullenovo praštevilo]] – [[Cullenovo število]] – [[Haskell Brooks Curry|Curry, Haskell Brooks]] – [[Curryjev paradoks]] – [[Dragoš Cvetković|Cvetković, Dragoš]] – == Č == [[Sunčica Čanić|Čanić, Sunčica]] – [[Čang Heng]] – [[čas Ljapunova]] – [[časovni integral]] – [[časovni odvod]] – <!-- odvod po času --> [[če - potem]] – [[če in le če]] – [[če in samo če]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[Čebišov-Markov-Stieltjesove neenakosti]] – [[Eduard Čech|Čech, Eduard]] – [[Čen Džing Ran]] – [[Čenovo praštevilo]] – [[Šing-Šen Čern|Čern, Šing-Šen]] – [[Miran Černe|Černe, Miran]] – [[četrta potenca]] – <!-- bikvadratno število, teseraktno število --> [[četrtina]] – [[četverec]] – [[četverica]] – [[četversko število]] – <!-- tetraedrsko število --> [[četverokotnik]] – [[Či-Hong Sun]] – [[Čin Čiu Šaj]] – [[Čin Džjušao]] – [[činitelj]] – [[čista matematika]] – [[Či-Vei Sun]] – [[člen]] – [[Sarvadaman Čovla|Čovla, Sarvadaman]] – [[Čovla-Mordellov izrek]] – [[črta]] – {{sopomenka|[[Ču Čung Či]]}} – <!-- == Ču Čungdži --> [[Ču Čungdži]] – <!-- Ču Čung Či --> {{sopomenka|[[Ču Šidžije]]}} – <!-- == Džu Šidžje --> [[čudno število]] – <!-- en: weird number --> [[Lev Aleksejevič Čudov|Čudov, Lev Aleksejevič]] – == D == [[Marcos Dajczer|Dajczer, Marcos]] – [[daljica]] – [[David van Dantzig|Dantzig, David van]] – [[Jean Gaston Darboux|Darboux, Jean Gaston Darboux]] – [[Darbouxjev integral]] – [[Darbouxjev vektor]] – [[Harold Davenport|Davenport, Harold]] – [[Robert James MacGregor Dawson|Dawson, Robert James MacGregor]] – [[de Bruijn-Newmanova konstanta]] – [[Augustus De Morgan|De Morgan, Augustus]] – [[De Morganova medalja]] – [[De Morganovi zakoni]] – [[Vera Winitzky de Spinadel|de Spinadel, Vera Winitzky]] – {{sopomenka|[[decimalni del]]}} – <!-- ulomljeni del --> {{sopomenka|[[decimalni številski sistem]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> {{sopomenka|[[decimalno število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[Julius Wilhelm Richard Dedekind|Dedekind, Julius Wilhelm Richard]] – [[Dedekindov presek]] – [[Dedekindov rez]] – [[Dedekindova funkcija zeta]] – [[Dejnostrat]] – [[Italo José Dejter|Dejter, Italo José]] – [[Dejterov graf]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – {{sopomenka|[[deficientno število]]}} – <!-- == nezadostno število --> {{sopomenka|[[definibilno število]]}} – <!-- == določljivo število --> [[definicija]] – [[definicijsko območje]] – [[definitnost]] – [[Carl Ferdinand Degen|Degen, Carl Ferdinand]] – [[Max Wilhelm Dehn|Dehn, Max Wilhelm]] – [[Dehn-Nielsenov izrek]] – [[Dehn-Sommervilleove enačbe]] – [[Dehnov algoritem]] – [[Dehnov zasuk]] – [[Dehnova invarianta]] – [[Dehnova kirurgija]] – [[Dehnova lema]] – [[Dehnova ravnina]] – [[Dejnostrat]] – [[dekaeder]] – [[Pierre Deligne|Deligne, Pierre]] – [[delitelj]] – [[delitelj niča]] – {{sopomenka|[[delitelj ničle]]}} – <!-- == delitelj niča --> [[delitev daljice]] – [[deljenje]] – [[deljenje z nič]] – {{sopomenka|[[deljenje z ostankom]]}} – <!-- == deljenje --> [[deljivost]] – [[deljivost (teorija kolobarjev)]] – [[deljivost brez kvadrata]] – [[delna množica]] – [[delna vsota]] – [[delno izračunljiva množica]] – [[delno urejena množica]] – [[delovanje grupe]] – {{sopomenka|[[delski problem]]}} – <!-- == podvojitev kocke, problem podvojitve kocke --> [[deltaeder]] – [[deltoid]] – [[deltoida]] – [[deltoidni heksekontaeder]] – [[deltoidni ikozitetraeder]] – [[Giovanni Demisiani|Demisiani, Giovanni]] – [[deranžma]] - [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Descartesov list]] – [[Descartesov oval]] – {{sopomenka|[[Descartesova jajčnica]]}} – <!-- == Descartesov oval --> {{sopomenka|[[deset]]}} – <!-- == 10 (število) --> {{sopomenka|[[deseterokotnik]]}} – <!-- == desetkotnik --> {{sopomenka|[[deseterokotniško število]]}} – <!-- == desetkotniško število --> [[desetica]] – [[desetina]] – [[desettisočkotnik]] – [[desetiški logaritem]] – <!-- Briggsov logaritem --> [[desetiški logaritem števila 2]] – {{sopomenka|[[desetiški številski sestav]]}} – <!-- == desetiški številski sistem --> [[desetiški številski sistem]] – [[desetiški ulomek]] – {{sopomenka|[[desetiško število]]}} – <!-- == desetiški ulomek --> [[desetkotnik]] – <!-- deseterokotnik --> [[desetkotniško število]] – <!-- deseterokotniško število --> [[desetstrana bipiramida]] – [[desetstrana prizma]] – [[desni odvod]] – [[determinanta]] – {{sopomenka|[[devet]]}} – <!-- == 9 (število) --> {{sopomenka|[[devetdeset]]}} – <!-- == 90 (število) --> [[devetdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[deveterokotnik]]}} – <!-- == devetkotnik --> {{sopomenka|[[deveterokotniško število]]}} – <!-- == devetkotniško število --> [[devetina]] – [[Devetinpetdeset ikozaedrov]] – [[devetiški številski sistem]] – [[devetkotnik]] – <!-- deveterokotnik --> [[devetkotniško število]] – <!-- deveterokotniško število --> {{sopomenka|[[devetnajst]]}} – <!-- == 19 (število) --> [[devetnajstkotnik]] – [[devetstrana prizma]] – [[Vladimir Devidé|Devidé, Vladimir]] – [[Keith Devlin|Devlin, Keith]] – [[Michel Marie Deza|Deza, Michel Marie]] – [[diadični monoid]] – [[diagonala]] – <!-- prekotnica --> [[diagonalna matrika]] – [[diagram stelacije]] – {{sopomenka|[[diameter]]}} – <!-- == premer --> [[diara (geometrija)|diara]] – <!-- vesica piscis --> [[Leonard Eugene Dickson|Dickson, Leonard Eugene]] – [[Dicksonova domneva]] – [[diedrska grupa]] – [[diedrska grupa reda 6]] – [[diedrska grupa reda 8]] – [[diedrska simetrija]] – [[diedrska simetrija v treh razsežnostih]] – [[diedrski kot]] – [[difeomorfizem]] – [[difeomorfizem Anosova]] – {{sopomenka|[[diferenca]]}} – <!-- == razlika --> [[diferenciabilna mnogoterost]] – [[diferencial]] – [[diferencialna algebra]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialna forma]] – [[diferencialna Galoisova teorija]] – [[diferencialna geometrija]] – [[diferencialna geometrija krivulj]] – [[diferencialna struktura]] – [[diferencialna topologija]] – [[diferencialni operator]] – [[diferencialni račun]] – [[difuzijska enačba]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – {{sopomenka|[[usmerjeni graf|digraf]]}} – <!-- == usmerjeni graf --> [[dilogaritem]] – {{sopomenka|[[dimenzija]]}} – <!-- == razsežnost (vektorski prostor) --> [[dinamični biljardi]] – [[dinamični pravokotnik]] – [[dinamični sestav]] – [[dinamični sistem]] – [[Jevgenij Borisovič Dinkin|Dinkin, Jevgenij Borisovič]] – [[Dinkinov diagram]] – [[Diofant]] – [[diofantska analiza]] – [[diofantska enačba]] – [[diofantska množica]] – [[Diokles]] – [[Dioklesova cisoida]] – [[Dionisidor]] – {{sopomenka|[[dipiramida]]}} – <!-- == bipiramida --> [[Gabriel Andrew Dirac|Dirac, Gabriel Andrew]] – {{sopomenka|[[Diracov izrek]]}} – <!-- == Hamiltonova pot --> [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[direktni produkt]] – [[direktrisa]] – [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet|Dirichlet, Johann Peter Gustav Lejeune]] – [[Dirichletov integral]] – [[Dirichletov izrek]] – [[Dirichletov izrek o aritmetičnih zaporedjih]] – [[Dirichletov izrek o enotah]] – [[Dirichletov karakter]] – [[Dirichletov praštevilski izrek]] – [[Dirichletova L-funkcija]] – [[Dirichletova funkcija beta]] – [[Dirichletova funkcija eta]] – [[Dirichletova funkcija lambda]] – [[Dirichletova konvolucija]] – [[Dirichletova vrsta]] – [[Dirichletovo jedro]] – [[disdiakisni triakontaeder]] – [[disfenoid]] – [[disjunktna unija grafov]] – [[disjunktni množici]] – <!-- tuji množici --> [[diskretna Fourierova transformacija]] – [[diskretna kosinusna transformacija]] – [[diskretna grupa]] – [[diskretna matematika]] – [[diskretna slučajna spremenljivka]] – [[diskretni logaritem]] – [[diskretni prostor]] – [[diskriminanta]] – [[diskriminantna analiza]] – [[distributivnost]] – [[divergenca]] – [[divergentna vrsta]] – {{sopomenka|[[DMFA]]}} – <!-- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije --> [[Roland Lvovič Dobrušin|Dobrušin, Roland Lvovič]] – [[dodekaeder]] – [[dodekaedrski graf]] – [[Matematični dokaz|dokaz]] – [[dokaz Bertrandove domneve]] – [[dokaz s protislovjem]] – [[dokaz s sklepanjem]] – {{sopomenka|[[dokaz z indukcijo]]}} – <!-- == matematična indukcija --> [[dokaz z neskončnim spustom]] – [[dolga premica (topologija)]] – [[določljivo število]] – [[dolžina]] – [[dolžina loka]] – <!-- dolžina loka krivulje, rektifikacija krivulje --> {{sopomenka|[[dolžina loka krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, rektifikacija krivulje --> [[domena (teorija kolobarjev)]] – [[domneva]] – [[domneva Bunjakovskega]] – [[domneva kontinuuma]] – [[domneva praštevilskih dvojčkov]] – [[Domninos]] – [[Simon Kirwan Donaldson|Donaldson, Simon Kirwan]] – [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[dotik (matematika)|dotik]] – [[dotikališče]] – [[dotikalnica]] – <!-- tangenta --> [[Jesse Douglas|Douglas, Jesse]] – [[drevo (teorija grafov)]] – [[drevo (teorija množic)]] – [[drevo (teorija števil)]] – [[drsna ravnina]]- {{sopomenka|[[drsna simetrija]]}} – <!-- == drsno zrcaljenje --> [[drsno zrcaljenje]] – [[druga ekscentričnost]] – [[druga izsrednost]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družabno število]] – [[družina krivulj]] – [[družina politopov]] – [[Marcus du Sautoy|du Sautoy, Marcus]] – [[dualni polieder]] – [[dualni prostor]] – [[dualno število]] – [[dualnost (matematika)|dualnost]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[duocilinder]] – <!-- dvojni valj --> [[duoprizma]] – <!-- dvojna prizma --> [[Charles Dupin|Dupin, Charles]] – [[Dupinova ciklida]] – [[Dupinova indikatrika]] – {{sopomenka|[[dva]]}} – <!-- == 2 (število) --> {{sopomenka|[[dvajset]]}} – <!-- == 20 (število) --> [[dvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[dvanajst]]}} – <!-- == 12 (število) --> [[dvanajsti koren števila 2]] – [[dvanajstkotnik]] – [[dvanajststrana prizma]] – [[dvočlena relacija]] – [[dvočlena operacija]] – [[dvočleni operator]] – {{sopomenka|[[dvočlenik]]}} – <!-- == binom --> [[dvodelni graf]] – [[dvojiška Golayjeva koda]] – [[dvojiška matrika]] – <!-- binarna matrika --> [[dvojiška oktaedrska simetrija]] – [[dvojiški logaritem]] – <!-- binarni logaritem --> {{sopomenka|[[dvojiški številski sestav]]}} – <!-- == dvojiški številski sistem --> [[dvojiški številski sistem]] – [[dvojiško zaporedje]] – [[dvojna fakulteta]] – {{sopomenka|[[dvojna prizma]]}} – <!-- == duoprizma --> [[dvojna rešetka]] – [[dvojni stožec]] – [[dvojni ulomek]] – {{sopomenka|[[dvojni valj]]}} – <!-- == duocilinder --> [[dvojno prisekavanje]] – [[dvojno stohastična matrika]] – [[dvokotnik]] – [[dvorazmerje]] – [[dvorazsežni prostor]] – [[Dynkinov diagram]] – [[Džu Šidžje]] – <!-- Ču Šidžije --> == E == [[e (matematična konstanta)|e]] – [[Samuel Earnshaw|Earnshaw, Samuel]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[edinstveno praštevilo]] – [[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas Alva]] – [[Jack Edmonds|Edmonds, Jack]] – [[Edmondsova matrika]] – [[Harold Mortimer Edwards|Edwards, Harold Mortimer]] – [[egipčanski trikotnik]] – [[egipčanski ulomek]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova uganka]] – [[David Eisenbud|Eisenbud, David]] – [[Luther Pfahler Eisenhart|Eisenhart, Luther Pfahler]] – [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein|Eisenstein, Ferdinand Gotthold Max]] – [[Eisenstein-Kroneckerjevo število]] – [[Eisensteinov ideal]] – [[Eisensteinov izrek]] – [[Eisensteinov kriterij]] – {{sopomenka|[[Eisensteinov recipročnostni zakon]]}} – <!-- == Eisensteinova recipročnost --> [[Eisensteinova recipročnost]] – <!-- Eisensteinov recipročnostni zakon --> [[Eisensteinova trojica]] – [[Eisensteinova vsota]] – [[Eisensteinove vrste]] – [[Eisensteinovo celo število]] – [[Eisensteinovo praštevilo]] – [[eksaktne trigonometrične vrednosti]] – [[ekscentričnost]] – <!-- == izsrednost --> [[eksplicitna funkcija]] – [[eksponent]] – [[eksponent matrike]] – [[eksponentna funkcija]] – [[eksponentni integral]] – <!-- integralna eksponentna funkcija --> [[ekstrem]] – [[ekstrem funkcije]] – [[ekstremalna kombinatorika]] – [[ekvipolentnost]] – [[ekvivalenčna relacija]] – [[ekvivalenčni razred]] – [[element (matematika)|element]] – {{sopomenka|[[element množice]]}} – <!-- element(matematika) --> [[elementarna algebra]] – [[elementarna funkcija]] – [[elementarna specialna funkcija]] – [[elementarni dokaz]] – [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična Gaussova vsota]] – [[eliptična geometrija]] – {{sopomenka|[[eliptična hiperboloida]]}} – <!-- == hiperboloid --> [[eliptična krivulja]] – [[eliptična parcialna diferencialna enačba]] – [[eliptični integral]] – [[eliptični logaritem]] – [[Noam David Elkies|Elkies, Noam David]] – [[Embree-Trefethenova konstanta]] – {{sopomenka|[[ena]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[enačaj]] – [[enačba]] – [[enačba Čebišova]] – [[enačba četrte stopnje]] – [[enačba Ljapunova]] – [[enačba Markova]] – [[enačba pete stopnje]] – [[enačba tipa KPP]] – {{sopomenka|[[enajst]]}} – <!-- == 11 (število) --> [[enajstkotnik]] – [[enajststrana prizma]] – [[enakokotna spirala]] – [[enakokotni mnogokotnik]] – [[enakokraki trapez]] – [[enakokraki trikotnik]] – [[enakomerna konvergenca]] – [[enakomerna zveznost]] – [[enakostranični trikotnik]] – [[enakostranični mnogokotnik]] – [[enakostranični petkotnik]] – [[enakost (matematika)|enakost]] – [[enakoštevčno število]] – [[Encyclopedia of Mathematics]] – [[Encyclopedia of Triangle Centers]] – [[endomorfizem]] – [[eneaeder]] – [[Friedrich Engel (matematik)|Engel, Friedrich]] – [[Engelov razvoj]] – [[Engelova vrsta]] – [[Björn Engquist|Engquist, Björn]] – {{sopomenka|[[enica]]}} – <!-- == 1 (število) --> [[eniški številski sistem]] – [[Alfred Enneper|Enneper, Alfred]] – [[Enneperjeva ploskev]] – [[enočlena operacija]] – <!-- unarna operacija --> {{sopomenka|[[enočlenik]]}} – <!-- == monom --> [[enokotnik]] – [[enolična funkcija]] – [[enolična razcepitev]] – [[enorazsežne simetrijske grupe]] – [[enorazsežni prostor]] – [[enostavna grupa]] – [[enostavna Liejeva grupa]] – {{sopomenka|[[enostavni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, navadni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[enota (matematika)|enota]] – [[enota (teorija kolobarjev)]] – [[enotina stopnica]] – {{sopomenka|[[enotni vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[enotno popolno število]] – [[enotska funkcija]] – [[enotska grupa]] – [[enotska hiperbola]] – [[enotska kocka]] – [[enotska krogla]] – [[enotska matrika]] – [[enotski interval]] – [[enotski krog]] – [[enotski ulomek]] – [[enotski vektor]] – {{sopomenka|[[enotski vektor smeri vektorja]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[Federigo Enriques|Enriques, Federigo]] – [[Enriques-Kodairova razvrstitev ploskev]] – [[enumerativna geometrija]] – [[enumerativna kombinatorika]] – [[enumerativna teorija grafov]] – [[epicikloida]] – [[epispirala]] – [[epitrohoida]] – [[Eratosten]] – [[Eratostenovo rešeto]] – [[Eratostenovo sito]] – [[Paul Erdős|Erdős, Paul]] – [[Erdős-Borweinova konstanta]] – [[Erdős-Burrova domneva]] – [[Erdős-Faber-Lovászova domneva]] – [[Erdős-Grahamova domneva]] – [[Erdős-Gyárfásova domneva]] – [[Erdős-Heilbronnova domneva]] – [[Erdős-Kacev izrek]] – [[Erdős-Mengerjeva domneva]] – [[Erdős-Mordellova domneva]] – [[Erdős-Radov izrek]] – [[Erdős-Rubin-Taylorjeva domneva]] – [[Erdős-Stewartova domneva]] – [[Erdős-Strausova domneva]] – [[Erdős-Turanova domneva]] – [[Erdős-Wintnerjev izrek]] – [[Erdős-Woodsova domneva]] – [[Erdőseva domneva o deljivosti brez kvadrata]] – [[Erdősevo število]] – [[ergodičnost]] – [[ergodična teorija]] – [[Agner Krarup Erlang|Erlang, Agner Krarup]] – [[Erlangenski program]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[William Esson|Esson, William]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Boolova vsota]] – [[Euler-Darbouxjeva enačba]] – [[Euler-Maclaurinova formula]] – [[Euler-Maclaurinova metoda seštevanja]] – [[Euler-Mascheronijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[Euler-Poincaréjeva karakteristika]]}} – <!-- == Eulerjeva karakteristika --> [[Euler-Poisson-Darbouxjeva enačba]] – {{sopomenka|[[Euler-Riemannova funkcija zeta]]}} – <!-- == Riemannova funkcija zeta --> [[Eulerjev diagram]] – [[Eulerjev disk]] – [[Eulerjev integral]] – [[Eulerjev izrek]] – [[Eulerjev izrek o poliedrih]] – [[Eulerjev izrek za vrtenje]] – [[Eulerjev kriterij]] – [[Eulerjev kvader]] – [[Eulerjev obrazec]] – [[Eulerjev obhod]] – [[Eulerjev polinom]] – [[Eulerjev produkt]] – [[Eulerjev sistem]] – [[Eulerjeva domneva]] – [[Eulerjeva enačba]] – [[Eulerjeva enačba četrte stopnje]] – [[Eulerjeva enakost štirih kvadratov]] – [[Eulerjeva funkcija]] – [[Eulerjeva funkcija fi]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva funkcija gama]]}} – <!-- == funkcija gama --> [[Eulerjeva karakteristika]] – [[Eulerjeva mera]] – [[Eulerjeva opeka]] – [[Eulerjeva premica]] – {{sopomenka|[[Eulerjeva sumacijska metoda]]}} – <!-- == Eulerjeva vsota --> [[Eulerjeva srečna števila]] – [[Eulerjeva transformacija]] – [[Eulerjeva vsota]] – [[Eulerjevi koti]] – [[Eulerjevo število]] – {{sopomenka|[[eulerjevski logaritemski integral]]}} – <!-- == ordinatni logaritemski integral --> [[Max Euwe|Euwe, Max]] – [[Griffith Conrad Evans|Evans, Griffith Conrad]] – [[Lawrence Craig Evans|Evans, Lawrence Craig]] – [[Evdem]] – [[Evdoks]] – [[Evdoksova kampila]] – [[Evklid]] – [[Evklid-Eulerjev izrek]] – [[Evklid-Mullinovo zaporedje]] – [[Evklidov algoritem]] – {{sopomenka|[[Evklidova izreka]]}} – <!-- == izreka o katetah --> [[Evklidov izrek o praštevilih]] – [[Evklidova lema]] – [[Evklidovo število]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidska grupa]] – {{sopomenka|[[evklidska metrika]]}} – <!-- == evklidska razdalja --> [[evklidska norma]] – [[evklidska ravnina]] – [[evklidska razdalja]] – <!-- evklidska metrika --> [[evklidski prostor]] – {{sopomenka|[[evklidski vektor]]}} – <!-- == vektor (matematika) --> [[evolventa]] – {{sopomenka|[[evolventa krožnice]]}} – <!-- == evolventa --> [[evoluta]] – [[Evropski matematični Kenguru]] – [[Evtokij]] – [[Exetrova točka]] – == F == [[Francesco Faà di Bruno|Faà di Bruno, Francesco]] – [[Faà di Brunova formula]] – [[faceta (matematika)|faceta]] – [[facetiranje]] – [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev|Faddejev, Ljudvig Dimitrijevič]] – [[faktor]] – [[faktoriela]] – [[faktorizacija]] – [[faktorska grupa]] – [[fakulteta (funkcija)|fakulteta]] – [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani]] – [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru]] – [[fakultetno praštevilo]] – [[Gerd Faltings|Faltings, Gerd]] – [[Gino Fano|Fano, Gino]] – [[Luigi Fantappiè|Fantappiè, Luigi]] – [[Fareyjevo zaporedje]] – [[Al-Farisi|Farisi, Al-]] – [[Jean Favard|Favard, Jean]] – [[Favardova konstanta]] – [[Ralph Jasper Faudree|Faudree, Ralph Jasper]] – [[Faulhaberjeva formula]] – [[Charles Louis Fefferman|Fefferman, Charles Louis]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Feigenbaumova konstanta]] – <!-- Feigenbaumovi konstanti --> [[Feigenbaumovi konstanti]] – [[Walter Feit|Feit, Walter]] – [[Vilim Srećko Feller|Feller, Vilim Srečko]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatov izrek o mnogokotniških številih]] – [[Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku]] – [[Fermatov izrek o stacionarnih točkah]] – [[Fermatov izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[Fermatov mali izrek]] – [[Fermatov veliki izrek]] – {{sopomenka|[[Fermatov zadnji izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[Fermatova krivulja]] – [[Fermatova metoda razcepa]] – [[Fermatova spirala]] – [[Fermatovo praštevilo]] – [[Fermatovo število]] – [[Lodovico Ferrari|Ferrari, Lodovico]] – [[Scipione del Ferro|Ferro, Scipione del]] – [[Abram Iljič Fet|Fet, Abram Iljič]] – [[Feuerbachova krožnica]] – <!-- == krog (krožnica) devetih točk --> [[Feuerbachova točka]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Kaceva formula]] – [[Leonardo Fibonacci|Fibonacci, Leonardo]] – [[Fibonaccijeva enakost]] – [[Fibonaccijevo število]] – [[Fibonaccijevo zaporedje]] – [[Fieldenova stolica za čisto matematiko]] – [[Fieldsova medalja]] – [[figurativno število]] – [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc|Fihtengolc, Grigorij Mihajlovič]] – {{sopomenka|[[fiksna točka]]}} – <!-- == negibna točka, stacionarna točka --> [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Filippov, Aleksej Fjodorovič]] – [[Filolaj]] – [[Filon]] – [[filozofija matematike]] – [[filter]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[Henry Burchard Fine|Fine, Henry Burchard]] – [[Benjamin Franklin Finkel|Finkel, Benjamin Franklin]] – [[Michael Ellis Fisher|Fisher, Michael Ellis]] – [[Thomas Scott Fiske|Fiske, Thomas Scott]] – [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov|Fjodorov, Jevgraf Stepanovič]] – [[Pavel Aleksandrovič Florenski|Florenski, Pavel Aleksandrovič]] – [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]] – [[Tuval Foguel|Foguel, Tuval]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[foliacija]] – [[Jon Folkman|Folkman, Jon]] – [[Folkmanov graf]] – [[Anatolij Timofejevič Fomenko|Fomenko, Anatolij Timofejevič]] – [[Sergej Vasiljevič Fomin|Fomin, Sergej Vasiljevič]] – [[Lester Randolph Ford|Ford, Lester Randolph]] – [[Fordov krog]] – [[Lester Randolph Ford mlajši|Ford, Lester Randolph mlajši]] – [[formalna potenčna vrsta]] – [[formula]] – [[formula BBP]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Plouffejeva formula --> [[Andrew Russell Forsyth|Forsyth, Andrew Russell]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierov integral]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierova vrsta]] – [[Fourierovo število]] – [[Fourierovo zaporedje]] – [[Ralph Howard Fowler|Fowler, Ralph Howard]] – [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel|Fraenkel, Adolf Abraham Halevi]] – [[Aviezri Fraenkel|Fraenkel, Aviezri]] – [[fraktal]] – [[fraktal Ljapunova]] – [[fraktalna geometrija]] – [[fraktalna razsežnost]] – [[Franel-Landauov izrek]] – [[Philipp Frank|Frank, Philipp]] – [[Giovanni Frattini|Frattini, Giovanni]] – [[Frattinijeva podgrupa]] – [[Maurice René Fréchet|Fréchet, Maurice René]] – [[Erik Ivar Fredholm|Fredholm, Erik Ivar]] – [[Michael Hartley Freedman|Freedman, Michael Hartley]] – [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege|Frege, Friedrich Ludwig Gottlob]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Bernard Frénicle de Bessy|Frénicle de Bessy, Bernard]] – [[Igor Borisovič Frenkel|Frenkel, Igor Borisovič]] – [[Fresnelov integral]] – [[Fresnelova transformacija]] – [[Amédée-François Frézier|Frézier, Amédée-François]] – [[John Benjamin Friedlander|Friedlander, John Benjamin]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Friedmanovo število]] – [[Kurt Otto Friedrichs|Friedrichs, Kurt Otto]] – [[Johannes Acronius Frisius|Frisius, Johannes Acronius]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[frizijska grupa]] – [[Ferdinand Georg Frobenius|Frobenius, Ferdinand Georg]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Lazarus Immanuel Fuchs|Fuchs, Lazarus Immanuel]] – [[fundamentalna domena]] – [[fundamentalna grupa]] – <!-- osnovna grupa --> [[funkcija]] – [[funkcija beta]] – [[funkcija Čebišova]] – [[funkcija deliteljev]] – [[funkcija digama]] – [[funkcija gama]] – [[funkcija identitete]] – [[funkcija kvantilov]] – [[funkcija Ljapunova]] – [[funkcija Minkowskega]] – [[funkcija napake]] – [[funkcija omega]] – [[funkcija poligama]] – [[funkcija predznaka]] – [[funkcija sigma]] – [[funkcija theta]] – [[funkcija trigama]] – [[funkcija verjetnosti]] – [[funkcija Z]] – [[funkcijska enačba]] – [[funkcijska vrsta]] – [[funkcionalna analiza]] – [[funktor]] – [[Hillel Furstenberg|Furstenberg, Hillel]] – [[Furstenberg-Sárközyjev izrek]] – [[Nicolaus Fuss|Fuss, Nicolaus]] – [[Pavel Nikolajevič Fuss|Fuss, Pavel Nikolajevič]] – == G == [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva spirala]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Évariste Galois|Galois, Évariste]] – [[Galoisova povezava]] – [[Galoisova teorija]] – [[Lars Gårding|Gårding, Lars]] – [[Martin Gardner|Gardner, Martin]] – [[Gavs|Gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gauss-Jordanova eliminacija]] – [[Gauss-Jordanova metoda]] – [[Gauss-Kronrodova kvadraturna formula]] – [[Gauss-Kuzminova porazdelitev]] – [[Gauss-Legendrov algoritem]] – [[Gauss-Wantzlov izrek]] – [[Gaussov integral napak]] – [[Gaussov izrek]] – [[Gaussov oklepaj]] – [[Gaussov problem o krogu]] – [[Gaussov verižni ulomek]] – [[Gaussova diferencialna enačba]] – <!-- == hipergeometrična diferencialna enačba --> [[Gaussova eliminacijska metoda]] – [[Gaussova funkcija]] – [[Gaussova hipergeometrična funkcija]] – <!-- == hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[Gaussova konstanta]] – [[Gaussova krivulja]] – [[Gaussova lema]] – [[Gaussova lema (polinomi)]] – [[Gaussova lema (teorija števil)]] – [[Gaussova porazdelitev verjetnosti]] – {{sopomenka|[[Gaussova ravnina]]}} – <!-- == kompleksna ravnina --> [[Gaussova ukrivljenost]] – [[Gaussova vsota]] – [[Gaussovo celo število]] – [[Gaussovo praštevilo]] – [[Gaussovo število]] – <!-- == Gaussovo praštevilo --> [[gaussovska mera]] – [[Leopold Gegenbauer|Gegenbauer, Leopold]] – [[Gegenbauerjevi polinomi]] – [[Izrail Mojisejevič Gelfand|Gelfand, Izrail Mojisejevič]] – [[Gelfand-Mazurjev izrek]] – [[Aleksander Osipovič Gelfond|Gelfond, Aleksander Osipovič]] – [[Gelfond-Schneiderjeva konstanta]] – [[Gelfondova konstanta]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gemin]] – [[generativna funkcija]] – [[generator]] – [[generatorska matrika]] – [[generatrisa]] – [[Gerhard Gentzen|Gentzen, Gerhard]] – [[geodetka]] – <!-- geodetska črta --> [[geodetska črta]] – <!-- == geodetka --> [[Geometriae Dedicata]] – [[geometrična kombinatorika]] – [[geometrična sredina]] – <!-- geometrijska sredina --> [[geometrična teorija grup]] – [[geometrična teorija mere]] – [[geometrična teorija števil]] – <!-- geometrijska teorija števil --> [[geometrična topologija]] – <!-- geometrijska topologija --> [[geometrična vrsta]] – <!-- geometrijska vrsta --> {{sopomenka|[[geometrično mesto]]}} – <!-- == geometrijsko mesto točk --> {{sopomenka|[[geometrično zaporedje]]}} – <!-- == geometrijsko zaporedje --> [[geometrija]] – [[geometrija mrež]] – [[geometrija premic]] – [[geometrija števil]] – [[geometrijska algebra]] – [[geometrijska konstrukcija]] – <!-- konstrukcije z ravnilom in šestilom --> {{sopomenka|[[geometrijska sredina]]}} – <!-- == geometrična sredina --> [[geometrijska teorija števil]] – <!-- == geometrična teorija števil --> [[geometrijska topologija]] – <!-- == geometrična topologija --> {{sopomenka|[[geometrijska vrsta]]}} – <!-- == geometrična vrsta --> [[geometrijski lik]] – [[geometrijsko mesto točk]] – [[geometrijsko telo]] – [[geometrijsko zaporedje]] – <!-- geometrično zaporedje --> [[Gergonnova točka]] – [[Sophie Germain|Germain, Sophie]] – [[Camille-Christophe Gerono|Gerono, Camille-Christophe]] – [[Geronova lemniskata]] – [[Semjon Aranovič Geršgorin|Geršgorin, Semjon Aranovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[giracija (geometrija)|giracija]] – [[giroid]] – [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]] – [[giro podaljšana kvadratna piramida]] – [[giro podaljšana tristrana bikupola]] – [[giro podaljšana tristrana kupola]] – [[Nikolaj Maksimovič Gjunter|Gjunter, Nikolaj Maksimovič]] – [[gladka funkcija]] – [[gladka mnogoterost]] – [[gladko število]] – [[James Whitbread Lee Glaisher|Glaisher, James Whitbread Lee]] – [[Glaisherjev izrek]] – [[Glaisher-Kinkelinova konstanta]] – [[glavna diagonala]] – [[glavna ukrivljenost]] – [[glavna vejitev]] – [[Andrew Mattei Gleason|Gleason, Andrew Mattei]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[gnomon (oblika)|gnomon]] – [[Kurt Gödel|Gödel, Kurt]] – [[Gödlov izrek o neodločljivosti]] – [[Gödlova izreka o nepopolnosti]] – [[Gödlovo število]] – [[Marcel Jules Edouard Golay|Golay, Marcel Jules Edouard]] – [[Golayjeva koda]] – [[Christian Goldbach|Goldbach, Christian]] – [[Goldbachova domneva]] – [[Goldbachova šibka domneva]] – [[Goldbergov polieder]] – [[gömböc]] – [[Benjamin Gompertz|Gompertz, Benjamin]] – [[Gompertzeva konstanta]] – [[goniometrična enačba]] – [[goniometrična funkcija]] – [[goniometrija]] – [[Chaim Goodman-Strauss|Goodman-Strauss, Chaim]] – [[Reuben Louis Goodstein|Goodstein, Reuben Louis]] – [[Goodsteinov izrek]] – [[Goodwin-Statonov integral]] – [[Paul Albert Gordan|Gordan, Paul Albert]] – [[Bill Gosper|Gosper, Bill]] – [[Gosperjeva krivulja]] – [[William Sealy Gosset|Gosset, William Sealey]] – [[gosta množica]] – [[gostota (geometrija)]] – [[gostota pakiranja]] – [[gostota verjetnosti]] – [[Édouard Goursat|Goursat, Édouard]] – [[William Timothy Gowers|Gowers, William Timothy]] – [[Judith Victor Grabiner|Grabiner, Judith Victor]] – [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[gradient]] – [[graf]] – [[graf (matematika)]] – [[graf funkcije]] – [[graf prirezane kocke]] – [[graf prirezanega dodekaedra]] – [[graf prisekane kocke]] – [[graf prisekanega dodekaedra]] – [[graf prisekanega ikozaedra]] – [[graf prisekanega ikozidodekaedra]] – [[graf prisekanega kubooktaedra]] – [[graf prisekanega oktaedra]] – [[graf prisekanega tetraedra]] – [[Ronald Lewis Graham|Graham, Ronald Lewis]] – [[Grahamovo število]] – [[Jørgen Pedersen Gram|Gram, Jørgen Pedersen]] – [[Gram-Schmidtov proces]] – [[Gramova matrika]] – [[Gramova točka]] – [[Luigi Guido Grandi|Grandi, Luigi Guido]] – [[Grandijeva vrsta]] – [[Andrew Granville|Granville, Andrew]] – [[Graphs and Combinatorics]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmann-Cayleyjeva algebra]] – [[John Thomas Graves|Graves, John Thomas]] – [[Ben Joseph Green|Green, Ben Joseph]] – [[Green-Taojev izrek]] – [[George Green|Green, George]] – [[Greenova funkcija]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[Gregoryjevo število]] – [[Emanuels Grinbergs|Grinbergs, Emanuels]] – [[Grinbergsov izrek]] – [[Fridrik Grisogono|Grisogono, Fridrik]] – [[Marcel Grossmann|Grossmann, Marcel]] – [[Alexander Grothendieck|Grothendieck, Alexander]] – [[grške številke]] – [[grško-latinski kvadrat]] – [[grupa (matematika)|grupa]] – [[grupa izometrij]] – [[grupa na premici]] – [[grupa osmerka]] – [[grupa par]] – [[grupa permutacij]] – <!-- permutacijska grupa --> [[grupa preslikav s pokritjem]] – {{sopomenka|[[grupa simetrije]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> {{sopomenka|[[grupa simetrij]]}} – <!-- == simetrijska grupa --> [[grupa vozla]] – [[grupa vrtenj]] – [[grupni objekt]] – [[grupoid]] – [[grupoid (teorija kategorij)]] – [[Christoph Gudermann|Gudermann, Christoph]] – [[Gudermannova funkcija]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – == H == [[Alfréd Haar|Haar, Alfréd]] – [[Haarova mera]] – [[Leonid Genrihovič Hačijan|Hačijan, Leonid Genrihovič]] – [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard, Jacques Salomon]] – [[Hadamardov izrek o treh krožnicah]] – [[Hadamardova koda]] – [[Hadamardova matrika]] – [[Hadamardova transformacija]] – [[Johann George Hagen|Hagen, Johann George]] – [[Hans Hahn|Hahn, Hans]] – [[Hahn-Banachov izrek]] – [[ibn al-Haitam]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[András Hajnal|Hajnal, András]] – [[Marshall Hall (matematik)|Hall, Marshall]] – [[Philip Hall|Hall, Philip]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Georg Hamel|Hamel, Georg]] – [[Hamelova razsežnost]] – [[Richard Streit Hamilton|Hamilton, Richard Streit]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamiltonov cikel]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova pot]] – [[Richard Wesley Hamming|Hamming, Richard Wesley]] – [[Hammingova koda]] – [[Hermann Hankel|Hankel, Hermann]] – [[Hankelova funkcija]] – [[Hankelova kontura]] – [[Hankelova matrika]] – [[Hankelova transformacija]] – [[hanojski stolpi]] – <!-- problem Hanojskega stolpa --> [[Frank Harary|Harary, Frank]] – [[Godfrey Harold Hardy|Hardy, Godfrey Harold]] – [[Hardy-Ramanudžanov izrek]] – {{sopomenka|[[Hardy-Ramanudžanovo število]]}} – <!-- == 1792 --> [[harmonična analiza]] – [[harmonična četverka]] – [[harmonična sredina]] – [[harmonična vrsta]] – [[harmonično število]] – [[Harshadovo število]] – [[Hartleyjeva transformacija]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Helmut Hasse|Hasse, Helmut]] – [[Hassejev diagram]] – [[Johan Håstad|Håstad, Johan]] – [[Felix Hausdorff|Hausdorff, Felix]] – [[Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost]] – [[Hausdorffov prostor]] – [[Hausdorffova mera]] – [[Hausdorffova razsežnost]] – <!-- == Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost --> [[Roger Heath-Brown|Heath-Brown, Roger]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidova funkcija]] – <!-- Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova koračna funkcija]] – <!-- == Heavisidova skočna funkcija --> [[Heavisidova skočna funkcija]] – <!-- Heavisidova koračna funkcija --> [[hebrejske številke]] – [[Erich Hecke|Hecke, Erich]] – [[Heckejev operator]] – [[Stephen Travis Hedetniemi|Hedetniemi, Stephen Travis]] – [[Hedetniemijeva domneva]] – [[Kurt Heegner|Heegner, Kurt]] – [[Heegnerjeva lema]] – [[Heegnerjeva točka]] – [[Heegnerjevo število]] – [[Eduard Heine|Heine, Eduard]] – [[Heine-Borelov izrek]] – [[heksaeder]] – {{sopomenka|[[heksaedrski graf]]}} – <!-- == kockin graf --> {{sopomenka|[[heksagon]]}} – <!-- ==šestkotnik --> [[heksagram]] – [[heksahemioktakron]] – {{sopomenka|[[heksahoron]]}} – <!-- ==> polihoron --> [[helikoid]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – <!-- Helmholtzev dekompozicijski izrek, snovni izrek vektorskega računa --> {{sopomenka|[[Helmholtzev dekompozicijski izrek]]}} – <!-- == Helmholtzev razstavitveni izrek --> {{sopomenka|[[hemidodekaeder]]}} – <!-- == poldodekaeder --> {{sopomenka|[[hemiikozaeder]]}} – <!-- == polikozaeder --> {{sopomenka|[[hemikocka]]}} – <!-- == polkocka --> {{sopomenka|[[hemioktaeder]]}} – <!-- == poloktaeder --> {{sopomenka|[[hemipolieder]]}} – <!-- == polpolieder --> [[hendekaeder]] – {{sopomenka|[[hendekagon]]}} – <!-- == enajstkotnik --> [[Hénonova preslikava]] – [[heptaeder]] – {{sopomenka|[[heptagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Herman Koroški]] – [[Tiberius Hemsterhuis|Hemsterhuis, Tiberius]] – [[Charles Hermite|Hermite, Charles]] – [[Hermite-Lindemann-Weierstassov izrek]] – [[Hermite-Lindemannov izrek]] – [[Hermitov izrek]] – [[Hermitov polinom]] – [[hermitska matrika]] – [[hermitski operator]] – [[Heron]] – [[Heronov štirikotnik]] – [[Heronova enačba]] – {{sopomenka|[[Heronova metoda]]}} – <!-- == babilonska metoda --> [[heronski trikotnik]] – [[Herschlov graf]] – [[Ludwig Otto Hesse|Hesse, Ludwig Otto]] – [[Hessejeva matrika]] – [[Karl Heun|Heun, Karl]] – [[Heunova enačba]] – [[Heunova funkcija]] – [[Heunova metoda]] – [[Hendrik van Heuraet|Heuraet, Hendrik van]] – [[Higgsovo praštevilo]] – [[Nicholas John Higham|Higham, Nicholas John]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbert-Speiserjev izrek]] – [[Hilbert-Waringov izrek]] – [[Hilbertov izrek 90]] – [[Hilbertov izrek o ničlah]] – [[Hilbertov paradoks velikega hotela]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Hilbertov prostor z reprodukcijskim jedrom]] – [[Hilbertov simbol]] – [[Hilbertova kocka]] – [[Hilbertova krivulja]] – [[Hilbertova matrika]] – [[Hilbertova transformacija]] – [[Hilbertovi problemi]] – {{sopomenka|[[Hilbertovo število]]}} – <!-- == Gelfond-Schneiderjeva konstanta --> [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova determinanta]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Aleksander Jakovljevič Hinčin|Hinčin, Aleksander Jakovljevič]] – {{sopomenka|[[Hinčin-Lévyjeva konstanta]]}} – <!-- == Lévyjeva konstanta --> [[Hinčinov izrek]] – [[Hinčinova harmonična sredina]] – [[Hinčinova konstanta]] – [[Hipas]] – [[Hipatija]] – [[hiperbola]] – [[hiperbolična funkcija]] – [[hiperbolična geometrija]] – [[hiperbolična parcialna diferencialna enačba]] – [[hiperbolična porazdelitev]] – {{sopomenka|[[hiperbolična ravnina]]}} – <!-- == hiperbolična geometrija --> [[hiperbolična spirala]] – [[hiperbolične koordinate]] – [[hiperbolični kosekans]] – [[hiperbolični kosinus]] – [[hiperbolični kotangens]] – [[hiperbolični kvaternion]] – [[hiperbolični prostor]] – [[hiperbolični sekans]] – [[hiperbolični sinus]] – [[hiperbolični tangens]] – [[hiperbolično število]] – [[hiperboloid]] – [[hipercelica]] – [[hipercelo število]] – {{sopomenka|[[hiperfakulteta]]}} – [[hipergeometrična diferencialna enačba]] – <!-- Gaussova diferencialna enačba --> [[hipergeometrična enačba]] – [[hipergeometrična funkcija]] – <!-- Gaussova hipergeometrična funkcija, navadna hipergeometrična funkcija --> [[hipergeometrična porazdelitev]] – [[hipergeometrična vrsta]] – [[hipergraf]] – [[hiperkocka]] – [[hiperkompleksno število]] – [[hiperoktaedrska grupa]] – [[hiperploskev]] – [[hiperpopolno število]] – [[hiperpovršina]] – [[hiperravnina]] – [[hiperrealno število]] – [[hipersfera]] – [[hipertranscendentno število]] – [[Hipija]] – [[Hipijeva kvadratrika]] – [[hipocikloida]] – [[hipohamiltonov graf]] – [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] – [[hipopeda]] – [[hipotenuza]] – [[hipoteza]] – [[hipotrohoida]] – [[Hipsiklej]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Historia Mathematica]] – [[hitra Fourierova transformacija]] – [[Franc Hočevar|Hočevar, Franc]] – [[Hoffman-Singletonov graf]] – [[Hoffmanov graf]] – [[Otto Ludwig Hölder|Hölder, Otto Ludwig]] – [[holomorfna funkcija]] – [[Holtov graf]] – [[homeomorfizem]] – [[homeomorfizem grafov]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogen prostor]] – [[homogene koordinate]] – [[homogeni polinom]] – [[homogenost (matematika)|homogenost]] – [[homološka grupa]] – [[homološki obroč]] – [[homomorfizem]] – [[homomorfizem grafov]] – [[homomorfizem grupe]] – [[homomorfizem kolobarja]] – [[homotopija]] – [[Hopfova algebra]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – {{sopomenka|[[l'Hospitalovo pravilo]]}} – <!-- == l'Hôpitalovo pravilo --> [[Grace Hopper|Hopper, Grace]] – [[Roger Alan Horn|Horn, Roger Alan]] – [[William George Horner|Horner, William George]] – [[Hornerjev algoritem]] – [[Hortonov graf]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[William Alvin Howard|Howard, William Alvin]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[hozoeder]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniout, Pierre Henri]] – [[hudičeva krivulja]] – [[Humbertov izrek]] – [[Adolf Hurwitz|Hurwitz, Adolf]] – [[Hurwitzev izrek o avtomorfizmu]] – [[Hurwitzeva funkcija zeta]] – [[Hurwitzeva matrika]] – [[Hurwitzeva ploskev]] – [[Huttonova enačba]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – == I == [[ideal (teorija kolobarjev)|ideal]] – {{sopomenka|[[ideal kolobarja]]}} – <!-- == ideal (teorija kolobarjev) --> [[idealski faktor]] – [[idealsko število]] – [[idempotentnost]] – [[idempotentna matrika]] – [[identična matrika]] – [[identična transformacija]] – [[identiteta]] – <!-- == enakost (matematika) --> [[ikozaeder]] – [[ikozaedrska simetrija]] – [[ikozaedrski graf]] – [[ikozidodekaeder]] – {{sopomenka|[[ikozikaitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[ikozitetragon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> [[imaginarna enota]] – [[imaginarna os]] – [[imaginarno število]] – [[imena števil]] – [[imenovalec]] – [[imerzija (matematika)|imerzija]] – [[implicitna enačba]] – [[implicitna funkcija]] – [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki|Imšenecki, Vasilij Grigorjevič]] – [[incidenčna matrika]] – [[indijske številke]] – [[indikator (matematika)|indikator]] – [[inducirani podgraf]] – [[infinitezimala]] – [[infinitezimalni račun]] – [[Albert Edward Ingham|Ingham, Albert Edward]] – [[injektivna preslikava]] – [[injektivni kogenerator]] – [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko]] – [[integrabilna funkcija]] – [[integracija po delih]] – [[integracija z uvedbo nove spremenljivke]] – [[integracijska konstanta]] – <!-- == aditivna konstanta, konstanta integracije --> [[integracijski interval]] – [[integral]] – [[integral Čebišova]] – {{sopomenka|[[integralna eksponentna funkcija]]}} – <!-- == eksponentni integral --> [[integralna funkcija]] – {{sopomenka|[[integralni graf]]}} – <!-- == celoštevilski graf --> {{sopomenka|[[integralni logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralski logaritem--> [[integralni račun]] – [[integralni sinus]] – [[integralska enačba]] – [[integralska funkcija]] – [[integralska transformacija]] – {{sopomenka|[[integralski logaritem]]}} – <!-- == logaritemski integral, integralni logaritem --> [[integrand]] – [[interpolacija]] – [[interval (matematika)|interval]] – [[intuicionizem]] – [[invarianta (matematika)|invarianta]] – [[invarianta grafa]] – [[invarianta j]] – <!-- j-invarianta --> {{sopomenka|[[invariantna točka]]}} – <!-- == negibna točka --> [[inverz]] – [[inverzija (matematika)|inverzija]] – [[inverzija točke]] – [[inverzivna geometrija]] – [[inverzna funkcija]] – {{sopomenka|[[inverzna matrika]]}} – <!-- == obratna matrika --> [[inverzni element]] – <!-- == obratni element --> [[involucija (matematika)|involucija]] – [[involutarna matrika]] – [[iracionalna enačba]] – [[iracionalno število]] – [[iregularno praštevilo]] – [[I Sin]] – [[istosrediščnost]] – <!-- == koncentričnost --> [[Iteracija (matematika)|iteracija]] – [[iteracija (matematika)]] – [[iterirana funkcija]] – [[Kenkiči Ivasava|Ivasava, Kenkiči]] – [[Ivasavova teorija]] – [[Kenneth Eugene Iverson]] – [[Iversonov oklepaj]] – [[James Ivory (matematik)|Ivory, James]] – [[Henryk Iwaniec|Iwaniec, Henryk]] – [[izbočeni kot]] – [[izhodišče]] – [[Izidor iz Mileta]] – [[izjavna forma]] – [[izjavna logika]] – [[izjemno obilno število]] – [[izmenična kota]] – [[izoedrska oblika]] – [[izogonalna oblika]] – [[izogonalna trajektorija]] – [[izohipsa]] – {{sopomenka|[[izohrona krivulja]]}} – <!-- == tavtohrona krivulja --> [[izolirana točka]] – {{sopomenka|[[izometrija]]}} – <!-- == togi premik --> [[izomorfizem]] – [[izomorfizem grafov]] – [[izomorfizem grupe]] – [[izoperimetrična neenakost]] – <!-- izoperimetrični problem --> [[izoperimetrični problem]] – <!-- == izoperimetrična neenakost --> [[izotoksalna oblika]] – [[izotopizem]] – [[izpeljana grupa]] – [[izračunljiva množica]] – [[izračunljivo število]] – [[izraz]] – [[izraz z oklepaji]] – [[izredno zelo sestavljeno število]] – [[izrek]] – [[izrek Aleksandrova]] – {{sopomenka|[[izrek Bertranda in Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Cartwrightove]] – [[izrek Cauchyja in Kovalevske]] – {{sopomenka|[[izrek Čebišova]]}} – <!-- == Bertrandova domneva --> [[izrek Gaussa in Markova]] – [[izrek Gaussa in Ostrogradskega]] – [[izrek Hasseja in Minkowskega]] – [[izrek glavne limite]] – [[izrek gostote Čebotareva]] – [[izrek Kovalevske]] – [[izrek Kuratowskega]] – [[izrek Minkowskega]] – [[izrek monodromije]] – [[izrek o dobri urejenosti]] – [[izrek o dotikalnici]] – <!-- == izrek o tangenti --> [[izrek o dveh barvah]] – [[izrek o enoličnem razcepu]] – [[izrek o gostoti praštevil]] – <!-- praštevilski izrek --> [[izrek o implicitni funkciji]] – [[izrek o katetah]] – <!-- == Evklidov izrek --> [[izrek o kolobarju]] – [[izrek o končnem prirastku funkcije]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o modularnosti]] – [[izrek o negibni točki]] – {{sopomenka|[[izrek o nepomični točki]]}} – <!-- == izrek o negibni točki --> [[izrek o neskončni opici]] – [[izrek o obodnem kotu]] – [[izrek o ostankih]] – <!-- == kitajski izrek o ostankih --> [[izrek o praštevilih]] – [[izrek o petih barvah]] – <!-- == izrek petih barv --> [[izrek o petkotniških številih]] – [[izrek o povprečni vrednosti]] – <!-- izrek o končnem prirastku funkcije, Lagrangeev izrek (matematična analiza) --> [[izrek o potenci točke]] – [[izrek o residuih]] – [[izrek o sečnicah]] – <!-- == izrek o sekantah --> [[izrek o sekantah]] – <!-- == izrek o sečnicah --> [[izrek o simetrali kota]] – {{sopomenka|[[izrek o štirih barvah]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[izrek o štirih temenih]] – [[izrek o tangenti]] – <!-- == izrek o dotikalnici --> [[izrek o tetivah]] – [[izrek o vsotah dveh kvadratov]] – [[izrek o vmesni vrednosti]] – <!-- Bolzanov izrek, Bolzano-Cauchyjev izrek --> [[izrek omejenosti funkcije]] – [[izrek petih barv]] – <!-- izrek o petih barvah --> [[izrek sedmih krožnic]] – [[izrek Skolema in Noetherjeve]] – [[izrek štirih barv]] – <!-- izrek o štirih barvah --> [[izrek vmesne vrednosti]] – [[izreki izomorfizma]] – [[izreki skladnosti]] – [[izrojenost (matematika)|izrojenost]] – <!-- degeneriranost --> [[izrojena porazdelitev]] – [[izsek]] – [[izsrednost]] – <!-- ekscentričnost --> [[iztegnjeni kot]] – == J == [[j-invarianta]] – <!-- == invarianta j --> [[Carl Gustav Jakob Jacobi|Jacobi, Carl Gustav Jakob]] – [[Jacobijev operator]] – [[Jacobijev simbol]] – [[Jacobijevi polinomi]] – {{sopomenka|[[Jacobijeva determinanta]]}} – <!-- == Jacobijeva matrika --> [[Jacobijeva diferencialna enačba]] – [[Jacobijeva enakost]] – [[Jacobijeva funkcija theta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Jacobijeva matrika in determinanta]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Jang Hui]] – [[Zvonimir Janko|Janko, Zvonimir]] – [[japonske številke]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov|Jegorov, Dimitrij Fjodorovič]] – [[Fritz John|John, Fritz]] – {{sopomenka|[[Johnova transformacija]]}} – <!-- == rentgenska transformacija --> [[Norman Johnson (matematik)|Johnson, Norman]] – [[Johnsonov graf]] – [[Johnsonovo telo]] – [[Ernest de Jonquières|Jonquières, Ernest de]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan, Marie Ennemond Camille]] – [[Jordan-Schönfliesov izrek]] – <!-- Schönfliesov izrek --> [[Jordanov krivuljni izrek]] – [[Jordanov mnogokotnik]] – <!-- == preprosti mnogokotnik --> [[Jordanova mera]] – {{sopomenka|[[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]]}} – <!-- == Crelleova revija --> [[Journal of Approximation Theory]] – [[Journal of Graph Theory]] – [[Journal of Inequalities and Applications]] – [[Journal of Mathematical Analysis and Applications]] – [[Journal of Number Theory]] – [[Gaston Maurice Julia|Julia, Gaston Maurice]] – [[Juliajeva množica]] – [[ibn Junis]] – [[junktor]] – == K == [[k-celica (matematika)|k-celica]] – [[Mark Kac|Kac, Mark]] – [[Venjamin Fjodorovič Kagan|Kagan, Venjamin Fjodorovič]] – [[Soiči Kakeja|Kakeja, Soiči]] – [[Kakejev problem igle]] – [[kalkulator]] – [[Egbert van Kampen|Kampen, Egbert van]] – [[Niky Kamran|Kamran, Niky]] – [[kanonizacija grafa]] – {{sopomenka|[[kanonska baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[kantelacija]] – [[Leonid Vitaljevič Kantorovič|Kantorovič, Leonid Vitaljevič]] – [[kaotična dinamika]] – [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar|Kaprekar, Šri Datatreja Ramačandra]] – [[Kaprekarjevo število]] – [[Šašičand Fatehčand Kapoor|Kapoor, Šašičand Fatehčand]] – [[karakterizacija (matematika)|karakterizacija]] – [[karakteristična funkcija]] – [[karakteristična funkcija (konveksna analiza)]] – [[karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve]] – [[karakteristični eksponent Ljapunova]] – [[karakteristični polinom (linearna algebra)|karakteristični polinom]] – [[karakteristično število Ljapunova]] – [[Jovan Karamata|Karamata, Jovan]] – [[kardinalno število]] – [[kardinalnost]] – <!-- moč množice, števnost množice --> [[kardinalnost kontinuuma]] – {{sopomenka|[[kardioida]]}} – <!-- == srčnica --> [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Karnaughov graf]] – [[Karpos]] – [[kartezični koordinatni sistem]] – {{sopomenka|[[kartezični oval]]}} – <!-- == Descartesov oval --> [[kartezični produkt]] – [[kartezični produkt grafov]] – [[Abraham Gotthelf Kästner|Kästner, Abraham Gotthelf]] – [[kategorija]] – [[kategorija (matematika)]] – [[kategorija množic]] – [[katenoid]] – [[kateta]] – [[Katjajana]] – [[Ke Čao]] – [[Keithovo število]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler-Bouwkampova konstanta]] – <!-- konstanta včrtanih mnogokotnikov --> [[Kepler-Poinsotov polieder]] – <!-- Kepler-Poinsotovo telo --> {{sopomenka|[[Kepler-Poinsotovo telo]]}} – <!-- == Kepler-Poinsotov polieder --> [[Keplerjev trikotnik]] – <!-- zlati pravokotni trikotnik, Priceov trokotnik --> [[Harry Kesten|Kesten, Harry]] – [[kiralnost (matematika)|kiralnost]] – [[Thomas Penyngton Kirkman|Kirkman, Thomas Penyngton]] – [[Kirkmanov problem o učenki]] – {{sopomenka|[[kistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, triakistetraeder --> [[kitajske številke]] – [[kitajski izrek o ostankih]] – [[Sergiu Klainerman|Klainerman, Sergiu]] – [[Erica Klarreich|Klarreich, Erica]] – [[klasična modularna krivulja]] – [[klasični Hamiltonov kvaternion]] – [[klasifikacija končnih enostavnih grup]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Victor LaRue Klee|Klee, Victor LaRue]] – [[Stephen Cole Kleene|Kleen, Stephen Cole]] – [[Kleene-Rosserjev paradoks]] – [[Kleenejev izrek o negibni točki]] – [[Kleenejeva algebra]] – [[Klein]] – [[Felix Klein|Klein, Felix]] – [[Felix Christian Klein|Klein, Felix Christian]] – [[Kleinov četverček]] – <!-- Kleinova štiri-grupa --> [[Kleinov kvadrik]] – [[Kleinov kvartik]] – [[Kleinova grupa]] – [[Kleinova steklenica]] – [[Kleinova štirikratna grupa]] – [[Klingenove Eisensteinove vrste]] – [[klin (geometrija)|klin]] – [[klinasto število]] – [[klitop]] – [[klotoida]] – [[Bronisław Knaster|Knaster, Bronisław]] – [[Adolf Kneser|Kneser, Adolf]] – [[Hellmuth Kneser|Kneser, Hellmuth]] – [[Kneserjev graf]] – [[Knjiga lem]] – [[Walter Knödel|Knödel, Walter]] – [[Knödlovo število]] – [[Cargill Gilston Knott|Knott, Cargill Gilston]] – [[Donald Knuth|Knuth, Donald]] – [[Knuthov zapis z dvignjeno puščico]] – [[Adam Adamandy Kochański|Kochański, Adam Adamandy]] – [[Kochova krivulja]] – [[kocka]] – [[kocka Tihonova]] – [[kockin graf]] – [[Kunihiko Kodaira|Kodaira, Kunihiko]] – [[Kodairova razsežnost]] – [[koeficient]] – [[kofaktor (matematika)|kofaktor]] – [[kohleoida]] – [[kohomologija obsega]] – [[kohomološka grupa]] – [[koincidenčna točka]] – [[kokvaternion]] – [[količnik]] – [[kolinearne točke]] – [[kolinearnost]] – [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov|Kolmogorov, Andrej Nikolajevič]] – [[kolobar]] – <!-- krožni kolobar --> [[kolobar (algebra)]] – {{sopomenka|[[kolobar (geometrija)]]}} – <!-- == kolobar --> [[kolobar množic]] – [[kolobar Noetherjeve]] – [[kolobar period]] – [[kolobarski ideal]] – [[kombinacija (matematika)|kombinacija]] – [[kombinatorična konstrukcija]] – [[kombinatorična optimizacija]] – [[kombinatorična preslikava]] – [[kombinatorika]] – [[kompaktifikacija (matematika)|kompaktifikacija]] – [[kompaktna množica]] – [[kompaktni operator]] – [[kompaktni prostor]] – [[kompaktni obseg]] – [[komplanarnost]] – [[kompleksija]] – [[kompleksna analiza]] – [[kompleksna premica]] – [[kompleksna projektivna ravnina]] – [[kompleksna ravnina]] – [[kompleksni logaritem]] – [[kompleksni prostor]] – [[kompleksno število]] – [[kompleksnost Kolmogorova]] – [[komplement]] – [[komplement grafa]] – [[komplement množice]] – [[komplementarna množica]] – [[komplementarni graf]] – [[komplanarnost]] – [[kompozicija (kombinatorika)|kompozicija]] – [[kompozitum funkcij]] – [[komutacijska matrika]] – [[komutativna algebra]] – [[komutativni monoid]] – [[komutativni obseg]] – [[komutativnost]] – [[koncentričnost]] – [[Maksim Lvovič Koncevič|Koncevič, Maksim Lvovič]] – [[končna grupa]] – [[končna množica]] – [[končna razlika]] – [[končna razširitev]] – [[končni obseg]] – [[končnoporojena Abelova grupa]] – [[konfiguracija oglišča]] – [[konfiguracija stranskih ploskev]] – [[konformna preslikava]] – [[konformna transformacija]] – [[konfluentna hipergeometrična funkcija]] – [[kongruenca]] – [[kongruenca (geometrija)]] – [[kongruenčna enačba]] – [[kongruenčna relacija]] – {{sopomenka|[[kongruentno število]]}} – <!-- == skladno število --> [[kongruum]] – [[konhoida]] – [[Dénes Kőnig|Kőnig, Dénes]] – [[konjugirano kompleksno število]] – [[konkavna funkcija]] – [[konkavna množica]] – [[konkurentne premice]] – [[Konon]] – [[konstanta]] – {{sopomenka|[[konstanta integracije]]}} – <!-- == aditivna konstanta --> [[konstanta omega]] – [[konstanta praštevilskih dvojčkov]] – [[konstrukcija Kochańskega]] – {{sopomenka|[[konstrukcije z ravnilom in šestilom]]}} – <!-- == geometrijska konstrukcija --> [[konstruktabilna točka]] – [[konstruktabilno število]] – [[konstruktibilne točke]] – [[konstruktivizem (filozofija matematike)]] – [[kontinuum]] – [[kontinuum (teorija množic)]] – [[kontinuum (topologija)]] – [[konveksna funkcija]] – [[konveksna krivulja]] – {{sopomenka|[[konveksna lupina]]}} – <!-- == konveksna ogrinjača --> [[konveksna množica]] – [[konveksna ogrinjača]] – <!-- konveksna lupina --> [[konveksni polieder]] – [[konveksni politop]] – [[konveksno uniformno satovje]] – [[konvergenca]] – [[konvergenčni polmer]] – [[konvergent]] – [[konvergentna matrika]] – [[konvergentna vrsta]] – [[Bernard Osgood Koopman|Koopman, Bernard Osgood]] – [[koordinatni sistem]] – [[koordinatno izhodišče]] – [[koplementarni kot]] – {{sopomenka|[[koračna funkcija]]}} – <!-- == skočna funkcija --> [[korazsežnost]] – [[korelacijska matrika]] – [[koren]] – [[koren enote]] – [[korenjenje]] – [[korenova črta]] – <!-- korenska črta --> [[korenska črta]] – <!-- korenova črta --> [[Aleksander Nikolajevič Korkin|Korkin, Aleksander Nikolajevič]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kosekans]] – [[kosinus]] – [[kosinus versus]] – {{sopomenka|[[kosinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[kosinusni izrek]] – [[kosoma linearna mnogoterost]] – [[kot]] – <!-- ravninski kot --> [[kot nič]] – [[kotangens]] – [[Aleksander Petrovič Kotelnikov|Kotelnikov, Aleksander Petrovič]] – [[kotna ekscentričnost]] – [[kotna funkcija]] – [[kotna izsrednost]] – [[kotna stopinja]] – [[kotni primanjkljaj]] – [[Sofja Vasiljevna Kovalevska|Kovalevska, Sofja Vasiljevna]] – [[kovariančna matrika]] – [[kovinska sredina]] – <!-- kovinsko število --> {{sopomenka|[[kovinsko število]]}} – <!-- == kovinska sredina --> [[krajišče]] – [[Christian Kramp|Kramp, Christian]] – [[krat]] – [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk|Kravčuk, Mihajlo Pilipovič]] – [[Kravčukovi polinomi]] – [[Kravčukove matrike]] – [[kritična premica]] – [[krivočrtne koordinate]] – [[krivulja]] – [[krivulja ampersand]] – [[krivulja četrte stopnje]] – [[krivulja Minkowskega]] – [[krivulja s konstantno širino]] – [[krivulja Sierpińskega]] – [[krivulja šeste stopnje]] – [[krivulja tretje stopnje]] – [[krivulja zapolnjevanja prostora]] – <!-- neskončnogosta krivulja --> [[krivuljni integral]] – [[France Križanič|Križanič, France]] – {{sopomenka|[[križna antiprizma]]}} – <!-- == antiprizma --> [[križna kapica]] – [[krog]] – [[krog devetih točk]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kromatični indeks]] – [[kromatično število]] – [[Leopold Kronecker|Kronecker, Leopold]] – [[Kroneckerjev izrek]] – [[Kroneckerjev produkt]] – [[Kroneckerjev simbol]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> {{sopomenka|[[Kroneckerjev tenzor]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Kroneckerjeva množica]] – [[krožna algebrska krivulja]] – [[krožna funkcija]] – <!-- ciklometrična funkcija --> [[krožna matrika]] – [[krožne točke v neskončnosti]] – {{sopomenka|[[krožni kolobar]]}} – <!-- == kolobar --> [[krožni izsek]] – {{sopomenka|[[krožni graf]]}} – <!-- == cirkulantni graf --> [[krožni lok]] – [[krožni odsek]] – [[krožnica]] – [[krožnica devetih točk]] – [[Wolfgang Krull|Krull, Wolfgang]] – [[Krullova razsežnost]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[Ksenokrat]] – [[kub]] – <!-- kubično število --> [[kubična enačba]] – [[kubična funkcija]] – [[kubična ravninska krivulja]] – [[kubični graf]] – [[kubični koren]] – {{sopomenka|[[kubično število]]}} – <!-- == kub --> [[Jonas Kubilius (matematik)|Kubilius, Jonas]] – [[kubiprisekan kubooktaeder]] – [[kubno praštevilo]] – [[kubohemioktaeder]] – {{sopomenka|[[kuboid]]}} – <!-- == kvader --> {{sopomenka|[[kuboktaeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[kubooktaeder]] – [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Ernst Eduard Kummer|Kummer, Ernst Eduard]] – [[kupola (geometrija)|kupola]] – [[Kazimierz Kuratowski|Kuratowski, Kazimierz]] – [[Đuro Kurepa|Kurepa, Đuro]] – [[Kurepov kontinuum]] – [[Kurepovo drevo]] – [[Svetozar Kurepa|Kurepa, Svetozar]] – [[Boris Abramovič Kušner|Kušner, Boris Abramovič]] – [[Martin Wilhelm Kutta|Kutta, Martin Wilhelm]] – [[kvader]] – <!-- kuboid --> [[kvadrat]] – [[kvadrat (algebra)]] – [[kvadrat (geometrija)]] – [[kvadrat Sierpińskega]] – {{sopomenka|[[kvadratični reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni recipročnostni zakon, kvadratni reciprocitetni zakon --> [[kvadratna antiprizma]] – [[kvadratna enačba]] – [[kvadratna forma]] – [[kvadratna kupola]] – [[kvadratna matrika]] – [[kvadratna piramida]] – <!-- štiristrana piramida --> [[kvadratni koren]] – [[kvadratni koren števila 2]] – <!-- Pitagorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 3]] – <!-- Teodorova konstanta --> [[kvadratni koren števila 5]] – [[kvadratni koren števila 6]] – [[kvadratni koren števila 7]] – [[kvadratni koren števila 10]] – [[kvadratni obseg]] – [[kvadratni ostanek]] – {{sopomenka|[[kvadratni polinom]]}} – <!-- == kvadratna funkcija --> [[kvadratni prisekani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[kvadratni reciprocitetni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> {{sopomenka|[[kvadratni recipročnostni zakon]]}} – <!-- == zakon kvadratne recipročnosti, kvadratni reciprocitetni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[kvadratno iracionalno število]] – [[kvadratno piramidno število]] – [[kvadratno polje]] – [[kvadratno število]] – [[kvadratno tlakovanje]] – [[kvadratrika]] – [[kvadratrisa]] – <!-- == kvadratrika --> [[kvadratura]] – [[kvadratura (matematika)]] – [[kvadratura kvadrata]] – [[kvadratura kroga]] – [[kvadratura parabole]] – [[kvadrik]] – [[kvadrik (projektivna geometrija)]] – {{sopomenka|[[kvadriranje]]}} – [[kvartični graf]] – [[kvaternion]] – [[kvaternionska grupa]] – [[kvaternionska Juliajeva množica]] – [[kvazidiedrska grupa]] – [[kvazigrupa]] – [[kvazipravilni polieder]] – [[kvocient]] – [[kvocientna grupa]] – [[kvocientna množica]] – [[kvocientni kolobar]] – [[kvocientni obseg]] – == L == [[L-funkcija]] – [[L-sistem]] – <!-- Lindenmayerjev sistem --> {{sopomenka|[[L-vrsta]]}} – <!-- == L-funkcija --> [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin, Charles-Jean de]] – [[La Vallée Poussinov graf]] – [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Ladiženska, Olga Aleksandrovna]] – [[Jeffrey Lagarias|Lagarias, Jeffrey]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrange-Bürmannova enačba]] – [[Lagrangeev izrek]] – [[Lagrangeev izrek (matematična analiza)]] – <!-- == izrek o povprečni vrednosti, izrek o končnem prirastku funkcije --> [[Lagrangeev izrek (teorija grup)]] – [[Lagrangeev izrek (teorija števil)]] – [[Lagrangeev izrek obratne funkcije]] – [[Lagrangeev izrek štirih kvadratov]] – [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeev polinom]] – [[Lagrangeeva enakost]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Lagrangeeva interpolacijska enačba]] – [[Lagrangeevo število]] – [[lakuna Petrovskega]] – [[Gerard Laman|Laman, Gerard]] – [[Lamanov graf]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Lambertova funkcija W]] – [[Lambertova vrsta]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cornelius]] – [[Lanczosev algoritem]] – [[Lanczoseva aproksimacija]] – [[Edmund Landau|Landau, Edmund]] – [[Landau-Ramanudžanova konstanta]] – [[Landauov izrek o praštevilskih idealih]] – {{sopomenka|[[Landauov simbol]]}} – <!-- == O notacija --> [[Landauova funkcija]] – [[Landauovi problemi]] – [[Jevgenij Mihajlovič Landis|Landis, Jevgenij Mihajlovič]] – [[Serge Lang|Lang, Serge]] – [[Leo Jerome Lange|Lange, Leo Jerome]] – [[Rudolf Ernest Langer|Langer, Rudolf Ernest]] – [[Robert Langlands|Langlands, Robert]] – [[Langlandsov program]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Stieltjesova transformacija]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova matrika]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[lastna množica]] – [[lastna vrednost]] – [[lastni vektor]] – [[lastnost Markova]] – [[Laurentova vrsta]] – [[latinski kvadrat]] – [[latinski pravokotnik]] – [[Detlef Laugwitz|Laugwitz, Detlef]] – [[Pierre Alphonse Laurent|Laurent, Pierre Alphonse]] – [[Laurentov polinom]] – [[Laurentova vrsta]] – [[Peter David Lax|Lax, Peter David]] – [[Henri Léon Lebesgue|Lebesgue, Henri Léon]] – [[Lebesgue-Stieltjesov integral]] – [[Lebesguov integral]] – [[Lebesguova mera]] – [[Solomon Lefschetz|Lefschetz, Solomon]] – [[Lefschetzov izrek o hiperravnini]] – [[Lefschetzov izrek o negibni točki]] – [[Lefschetzova dualnost]] – [[Lefschetzovo število]] – [[Adrien-Marie Legendre|Legendre, Adrien-Marie]] – [[Legendrov izrek o treh kvadratih]] – [[Legendrov simbol]] – [[Legendrova domneva]] – [[Legendrova enačba]] – [[Legendrova funkcija]] – [[Legendrova funkcija hi]] – [[Legendrova konstanta]] – [[Legendrova transformacija]] – [[Legendrovi polinomi]] – [[Russell Sherman Lehman|Lehman, Russell Sherman]] – [[Lehmanov faktorizacijski algoritem]] – [[Derrick Henry Lehmer|Lehmer, Derrick Henry]] – [[Lehmer-Shurov algoritem]] – [[Lehmerjev algoritem GCD]] – [[Lehmerjev generator naključnih števil]] – [[Lehmerjev par]] – [[Lehmerjev polinom]] – [[Lehmerjev problem Eulerjeve funkcije fi]] – [[Lehmerjeva domneva]] – [[Lehmerjeva koda]] – [[Lehmerjeva matrika]] – [[Lehmerjeva sredina]] – [[Lehmerjevo sito]] – [[Lehmerjevo zaporedje]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Leibnizev harmonični trikotnik]] – [[Leibnizev kriterij]] – [[Leibnizeva izohrona]] – [[Leibnizeva vrsta]] – [[leksikografski produkt grafov]] – [[lema]] – [[lema Zolotarjova]] – [[lema o rokovanju]] – [[lemniskata]] – [[Arjen Lenstra|Lenstra, Arjen]] – [[Hendrik Lenstra|Lenstra, Hendrik]] – [[Leonardova trojica]] – [[Matyáš Lerch|Lerch, Matyáš]] – {{sopomenka|[[Lerchev transcendent]]}} – <!-- == Lercheva funkcija zeta --> [[Lercheva funkcija zeta]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Leśniewski, Stanisław]] – [[Lesterjev izrek]] – [[Lesterjev krog]] – [[lestvica logaritemskega računala]] – [[leva fakulteta]] – [[William Judson LeVeque|LeVeque, William Judson]] – [[Tullio Levi-Civita|Levi-Civita, Tullio]] – [[Levi-Civitajev obseg]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[levi odvod]] – [[Paul Pierre Lévy|Lévy, Paul Pierre]] – [[Lévyjeva konstanta]] – [[Lévyjeva krivulja C]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[L-funkcije]] – [[Guillaume de l'Hôpital|l'Hôpital, Guillaume de]] – [[l'Hôpitalovo pravilo]] – [[Li Či]] – [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja|Libri Carucci dalla Sommaja, Guglielmo]] – [[Lijev kriterij]] – [[Marius Sophus Lie|Lie, Marius Sophus]] – [[Liejev algebroid]] – [[Liejev grupoid]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Liejeva teorija]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liebova konstanta kvadratnega ledu]] – [[liha funkcija]] – [[liho število]] – [[lihost]] – [[limita (matematika)]] – [[limita (topologija)]] – [[limita funkcije]] – [[limitna točka]] – [[Lin Či]] – [[Ferdinand von Lindemann|Lindemann, Ferdinand von]] – [[Lindemann-Weierstrassov izrek]] – {{sopomenka|[[Lindenmayerjev sistem]]}} – <!-- == L-sistem --> [[Elon Lindenstrauss|Lindenstrauss, Elon]] – [[Ignaz Lindner|Lindner, Ignaz]] – [[linearna algebra]] – [[linearna ekscentričnost]] – [[linearna enačba]] – [[linearna forma]] – [[linearna funkcija]] – [[linearna izsrednost]] – [[linearna kombinacija]] – [[linearna neodvisnost]] – [[linearna odvisnost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearni funkcional]] – [[linearni operator]] – {{sopomenka|[[linearni polinom]]}} – <!-- == linearna funkcija --> [[linearni podprostor]] – [[linearni prostor]] – [[Jurij Vladimirovič Linnik|Linnik, Jurij Vladimirovič]] – [[Linnikov izrek]] – [[Jacques-Louis Lions|Lions, Jacques-Louis]] – [[Joseph Liouville|Liouville, Joseph]] – [[Liouvillov izrek]] – [[Liouvillova funkcija]] – [[Liouvillova konstanta]] – [[Liouvillova ploskev]] – [[Liouvillovo število]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[lituus]] – [[John Edensor Littlewood|Littlewood, John Edensor]] – [[Liu Hui]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Ljubljanski graf]] – [[Martin Löb|Löb, Martin]] – [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Lobačevski, Nikolaj Ivanovič]] – [[Frank Richard Löbell|Löbell, Frank Richard]] – [[Löbov izrek]] – [[logaritem]] – [[logaritemska funkcija]] – [[logaritemska lestvica]] – [[logaritemska spirala]] – [[logaritemski integral]] – <!-- integralski logaritem, integralni logaritem --> [[logaritemski odvod]] – [[logaritemski sinus]] – [[logaritemski tangens]] – [[logaritemsko računalo]] – {{sopomenka|[[logaritmični integral]]}} – <!-- == logaritemski integral --> {{sopomenka|[[logaritmično računalo]]}} – <!-- == logaritemsko računalo --> {{sopomenka|[[logična matrika]]}} – <!-- == binarna matrika --> [[logika]] – [[logistična funkcija]] – [[logistična krivulja]] – [[lok (geometrija)]] – [[lokalna analiza]] – [[lokalni homomorfizem]] – [[lokalni obseg]] – [[lokalno konstantna funkcija]] – [[lokalno konveksni prostor]] – [[loksodroma]] – [[Irina Aleksandrovna Lomazova|Lomazova, Irina Aleksandrovna]] – [[lomljenka]] – <!-- poligonska črta, poligonalna poteza --> [[lomnica (geometrija)|lomnica]] – [[Londonsko matematično društvo]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[de Longchampsova točka]] – [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Edward Norton Lorenz|Lorenz, Edward Norton]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Lorenzev sistem]] – [[Löwenheim-Skolemov izrek]] – [[Samuel Loyd|Loyd, Samuel]] – [[Édouard Lucas|Lucas, François Édouard Anatole]] – [[Lucasovo število]] – [[Lucasovo zaporedje]] – [[Lucasov profesor matematike]] – [[Jan Łukasiewicz|Łukasiewicz, Jan]] – [[Nikolaj Nikolajevič Luzin|Luzin, Nikolaj Nikolajevič]] – [[lvovska matematična šola]] – == M == [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Alexander Macfarlane|Macfarlane, Alexander]] – [[John Machin]] – [[Machinova formula]] – [[Colin Maclaurin|Maclaurin, Colin]] – [[Maclaurinova sektrisa]] – [[Maclaurinova trisektrisa]] – [[Maclaurinova vrsta]] – [[Jošisuke Macunaga|Macunaga, Jošisuke]] – [[magični kvadrat]] – [[Leontij Filipovič Magnicki|Magnicki, Leontij Filipovič]] – [[Kurt Mahler|Mahler, Kurt]] – [[majevske številke]] – [[majevski kvadrat]] – [[mali Fermatov izrek]] – <!-- == Fermatov mali izrek --> {{sopomenka|[[mali rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == rombiikozidodekaeder --> [[Carl Johan Malmsten|Malmsten, Carl Johan]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[Benoît Mandelbrot|Mandelbrot, Benoît]] – [[Mandelbrotova množica]] – [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt|Mangoldt, Hans Carl Friedrich von]] – [[von Mangoldtova funkcija]] – [[Jurij Ivanovič Manin|Manin, Jurij Ivanovič]] – [[Henry Berthold Mann|Mann, Henry Berthold]] – [[Mannov izrek]] – [[Abu Nasr Mansur]] – [[Sibe Mardešić|Mardešić, Sibe]] – [[Marinos]] – [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Markov, Andrej Andrejevič (mlajši)]] – [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Markov, Andrej Andrejevič (starejši)]] – [[Vladimir Andrejevič Markov|Markov, Vladimir Andrejevič]] – [[markovska mreža]] – [[markovska trojica]] – [[markovska veriga]] – [[markovski proces]] – [[matematična analiza]] – [[matematična disciplina]] – <!-- matematična panoga --> [[matematična fizika]] – [[matematična indukcija]] – [[matematična kemija]] – [[matematična konstanta]] – [[matematična operacija]] – <!-- aritmetična operacija, računska operacija --> [[matematična panoga]] – <!-- == matematična disciplina --> [[matematična singularnost]] – [[matematična struktura]] – [[matematična tekmovanja]] – [[matematična terminologija]] – [[matematične znanosti]] – [[matematični dokaz]] – [[matematični inštitut]] – [[Matematični inštitut, Univerza v Oxfordu]] – [[Matematični inštitut Maxa Plancka]] – [[Matematični inštitut Poljske akademije znanosti]] – [[Matematični inštitut Steklova]] – [[matematični intuicionizem]] – [[matematični izraz]] – [[matematični konstruktivizem]] – [[matematični model]] – [[matematični objekt]] – [[matematični priročnik]] – [[Matematični priročnik (Bronštejn, Semendjajev)]] – [[matematični problem]] – [[matematični simbol]] – <!-- == matematični znak --> [[matematični znak]] – <!-- = matematični simbol --> [[matematično naključje]] – [[matematik]] – [[matematika]] – [[matematika na Slovenskem]] – [[matematika na šahovnici]] – <!-- problem šahovskega tipa --> [[Mathematica Balkanica]] – [[Mathematics of Computation]] – [[Mathematische Annalen]] – [[Mathematische Zeitschrift]] – [[MathWorld]] – [[matrična algebra]] – [[matrična enota]] – [[matična struktura]] – [[matrično množenje]] – [[matrika]] – [[matrika enic]] – [[matrika evklidskih razdalj]] – [[matrika identitete]] – [[matrika M]] – [[matrika P]] – [[matrika preslikave]] – [[matrika razdalj]] – [[matrika s spremenljivimi predznaki]] – [[matrika sosednosti]] – [[matrika stopenj]] – [[matrika vrtenja]] – [[matrika Z (matematika)|matrika Z]] – [[matroid]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Louis Moreau de]] – [[Francesco Maurolico|Maurolico, Francesco]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[Stanisław Mazur|Mazur, Stanisław]] – [[Mazur-Ulamov izrek]] – [[Stefan Mazurkiewicz|Mazurkiewicz, Stefan]] – [[Douglas McIlroy|McIlroy, Douglas]] – [[medalja Georga Cantorja]] – [[mediana]] – [[Mednarodna matematična zveza]] – [[Mednarodni matematični kongres]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[Meissel-Mertensova konstanta]] – [[Meixner-Pollaczekovi polinomi]] – [[Meixnerjevi polinomi]] – [[Hjalmar Mellin|Mellin, Hjalmar]] – [[Mellinova transformacija]] – [[Menehmo]] – [[Menelaj]] – [[Menelajev izrek]] – [[Karl Menger|menger, Karl]] – [[mengerjev izrek]] – [[Mengerjeva spužva]] – [[mera (matematika)|mera]] – [[mera iracionalnosti]] – [[mera štetja]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[Mercatorjeva vrsta]] – <!-- Newton-Mercatorjeva vrsta --> [[Meredithov graf]] – [[Merjenje kroga]] – [[meromorfna funkcija]] – [[Marin Mersenne|Mersenne, Marin]] – {{sopomenka|[[Mersennovo praštevilo]]}} – <!-- Mersennovo število --> [[Mersennovo število]] – [[Franz Mertens|Mertens, Franz]] – [[Mertensova funkcija]] – [[mestna vrednost]] – [[mestni zapis]] – <!-- pozicijski sestav --> [[mešani produkt]] – [[mešano število]] – [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]] – [[metamatematika]] – [[Adriaan Metius|Metius, Adriaan]] – [[metoda čakravala]] – [[metoda izčrpavanja]] – [[metoda končnih elementov]] – [[metoda najmanjših kvadratov]] – [[metoda navadne iteracije]] – {{sopomenka|[[metoda pospešene iteracije]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, Newton-Raphsonova metoda --> [[metode računanja kvadratnih korenov]] – [[metoda regula falsi]] – [[metrični prostor]] – [[metrika]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[Metzlerjeva matrika]] – [[Midyjev izrek]] – [[Valentin Petrovič Mihajlov|Mihajlov, Valentin Petrovič]] – [[mikrozveznost]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[John Willard Milnor|Milnor, John Willard]] – [[mimobežnica]] – <!-- pasanta --> [[minimalna ploskev]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Minkowski-Bouligandova razsežnost]] – [[minus]] – {{sopomenka|[[mirjagon]]}} – <!-- == desettisočkotnik --> [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[von Misesova porazdelitev]] – [[Anatolij Dimitrijevič Miškis|Miškis, Anatolij Dimitrijevič]] – [[Magnus Gösta Mittag-Leffler|Mittag-Leffler, Magnus Gösta]] – [[mittenpunkt]] – {{sopomenka|[[mnogočlenik]]}} – <!-- == polinom, veččlenik --> [[mnogokotnik]] – <!-- večkotnik --> [[mnogokotniško število]] – [[mnogokratnik]] – [[mnogokratno popolno število]] – [[mnogolična funkcija]] – [[mnogoploščnik]] – [[mnogoterost]] – [[množenec]] – [[množenje]] – [[množica]] – [[množica deliteljev]] – [[množica parov]] – [[množica slik]] – [[množica točk]] – [[množitelj]] – [[množitvena tabela]] – [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[Möbius-Kantorjev graf]] – [[Möbiusov trak]] – [[Möbiusova funkcija]] – [[Möbiusova inverzna formula]] – [[Möbiusova transformacija]] – {{sopomenka|[[moč množice]]}} – <!-- == kardinalnost --> [[močno praštevilo]] – [[močno regularni graf]] – [[močno število]] – <!-- popolna potenca --> [[modul]] – [[modul (algebrska teorija števil)]] – [[modul nad kolobarjem]] – [[modularna aritmetika]] – [[modularna forma]] – [[modularna funkcija]] – [[modularna grupa]] – [[modularna krivulja]] – [[Georg Mohr (matematik)|Mohr, Georg]] – [[Abraham de Moivre|Moivre, Abraham de]] – [[de Moivreov izrek]] – <!-- == de Moivreova formula --> [[de Moivreova formula]] – [[Monatshefte für Mathematik]] – [[Gaspard Monge|Monge, Gaspard]] – [[monodromija]] – [[monodromijska grupa]] – [[monoid]] – [[monom]] – <!-- enočlenik --> [[monostatični politop]] – [[monotonost]] – {{sopomenka|[[monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[monotono zaporedje]] – [[Louis Joel Mordell|Mordell, Louis Joel]] – [[Mordellova domneva]] – [[Mordellova enačba]] – [[Mordellova krivulja]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj|Morduhaj-Boltovskoj Dimitrij Dimitrijevič]] – [[morfizem]] – [[Šigefumi Mori|Mori, Šigefumi]] – [[Nikita Fjodorovič Morozov|Morozov, Nikita Fjodorovič]] – [[Charles Bradfield Morrey|Morrey, Charles Bradfield]] – [[Harold Calvin Marston Morse|Morse, Harold Calvin Marston]] – [[Moserjev mnogokotniški zapis]] – [[Moskovski papirus]] – [[most (teorija grafov)|most]] – [[George Daniel Mostow|Mostow, George Daniel]] – [[Janez Mrčun|Mrčun, Janez]] – [[mreža]] – [[mreža telesa]] – <!-- poliedrska mreža --> [[Sjamadas Mukhopadjaja|Mukhopadjaja, Sjamadas]] – [[multigraf]] – [[multikompleksno število]] – [[multinomski izrek]] – [[multiplikacija]] – [[multiplikativna funkcija]] – [[multiplikativna kaskada]] – [[multistabilni polieder]] – [[multivektor]] – [[David Mumford|Mumford, David]] – [[Muséjevo hiperštevilo]] – == N == [[n-terica]] – [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[načelo vključitev in izključitev]] – [[nadobilno število]] – [[Nagelova točka]] – [[nagibna funkcija]] – [[nagnjeni mnogokotnik]] – [[najmanjši skupni imenovalec]] – [[najmanjši skupni mnogokratnik]] – [[najpomembnejša enačba na svetu]] – {{sopomenka|[[največja skupna mera]]}} – <!-- == največji skupni delitelj --> [[največji skupni delitelj]] – [[naključni poskus]] – [[naključnost]] – [[napačni dokaz]] – [[napaka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[Napierov logaritem]] – [[Narajanovo število]] – {{sopomenka|[[naraščajoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> {{sopomenka|[[naravna baza]]}} – <!-- == standardna baza --> [[naravna gostota]] – <!-- natural density --> [[naravni logaritem]] – [[naravni logaritem števila 2]] – [[naravni parameter]] – [[naravno število]] – [[John Forbes Nash|Nash, John Forbes]] – [[Nashevo ravnovesje]] – [[Crispin Nash-Williams|Nash-Williams, Crispin]] – [[nasprotna vrednost]] – [[nasprotni vektor]] – [[nasprotno število]] – [[navadna diferencialna enačba]] – {{sopomenka|[[navadna hipergeometrična funkcija]]}} – <!-- == hipergeometrična funkcija, Gaussova hipergeometrična funkcija --> {{sopomenka|[[navadni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek, enostavni verižni ulomek, pravilni verižni ulomek --> [[navidezni paradoks]] – [[navidezno popolno število]] – [[neasociativni kolobar]] – [[necelo število]] – [[neciklični graf]] – {{sopomenka|[[nedefinitna matrika]]}} – [[nedoločena enačba]] – [[nedoločena oblika]] – [[nedotakljivo število]] – [[neelementarna funkcija]] – [[neenačba]] – [[neenakost]] – [[neenakost bratov Markov]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzova neenakost --> [[neenakost Čebišova]] – [[neenakost Markova]] – [[neevklidska geometrija]] – [[nefroida]] – {{sopomenka|[[negativno definitna matrika]]}} – [[negativno število]] – [[negibna premica]] – [[negibna točka]] – [[Zeev Nehari|Nehari, Zeev]] – [[Neharijeva mnogoterost]] – [[William Neile|Neile, William]] – [[Neilova parabola]] – [[Harry Lewis Nelson|Nelson, Harry Lewis]] – [[nemerljiva množica]] – [[Nemško matematično društvo]] – [[nenegativna matrika]] – [[nenegativno število]] – [[neničelni vektor]] – [[neničelno število]] – [[neodvisna enačba]] – [[neodvisnost (statistika)|neodvisnost]] – [[neprava rotacija]] – [[nepravi ulomek]] – [[nepravilna matrika]] – [[nepravilni petkotnik]] – {{sopomenka|[[neprazna množica]]}} – <!-- == prazna množica --> {{sopomenka|[[nepreštevna množica]]}} – <!-- == neštevna množica --> [[neprotislovnost]] – [[nerazcepni polinom]] – [[nerešeni matematični problemi]] – {{sopomenka|[[nerešeni problemi v matematiki]]}} – <!-- == nerešeni matematični problemi --> [[Cecil James Nesbitt|Nesbitt, Cecil James]] – [[neskladnost]] – [[neskončna aritmetična vrsta]] – [[neskončna diedrska grupa]] – [[neskončna množica]] – [[neskončna vrsta]] – [[neskončna vsota]] – {{sopomenka|[[neskončni desetiški ulomek]]}} – <!-- desetiški ulomek --> [[neskončni nagnjeni polieder]] – [[neskončni produkt]] – {{sopomenka|[[neskončni verižni ulomek]]}} – <!-- == verižni ulomek --> [[neskončno zaporedje]] – [[neskončnost]] – [[nesoizmerljivost]] – [[nestandardna analiza]] – [[Jurij Valentinovič Nesterenko|Nesterenko, Jurij Valentinovič]] – [[neštevna množica]] – <!-- nepreštevna množica --> [[neštevnost]] – [[Eugen Netto|Netto, Eugen]] – [[Jürgen Neukirch|Neukirch, Jürgen]] – [[Franz Ernst Neumann|Neumann, Franz Ernst]] – [[Hanna Neumann|Neumann, Hanna]] – [[John von Neumann|Neumann, John von]] – [[von Neumannovo naravno število]] – [[neusmerjeni graf]] – [[neveselo število]] – [[nevtralna mreža]] – [[nevtralni element]] – [[Morris Newman|Newman, Morris]] – [[Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – {{sopomenka|[[Newton-Gaussova premica]]}} – <!-- == Newtonova premica --> {{sopomenka|[[Newton-Leibnizeva enačba]]}} – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[Newton-Mercatorjeva vrsta]]}} – <!-- == Mercatorjeva vrsta --> {{sopomenka|[[Newton-Raphsonova metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, tangentna metoda, metoda pospešene iteracije --> [[Newtonov izrek]] – [[Newtonov polinom]] – [[Newtonov potencial]] – <!-- newtonovski potencial --> [[Newtonova metoda]] – <!-- tangentna metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> [[Newtonova premica]] – {{sopomenka|[[Newtonova serpentina]]}} – <!-- == okljuk (krivulja) --> {{sopomenka|[[newtonovski potencial]]}} – <!-- == Newtonov potencial --> [[nezadostno število]] – [[Ngô Bảo Châu|Ngô, Bảo Châu]] – [[Vilko Nice|Nice, Vilko]] – [[0|nič]] – [[ničelni vektor]] – {{sopomenka|[[0|ničla]]}} – <!-- == 0 (število) --> [[ničla (kompleksna analiza)]] – [[ničla funkcije]] – [[Bernard Nieuwentyt|Nieuwentyt, Bernard]] – [[nikjer gosta množica]] – [[Nikomah]] – [[Nikomed]] – [[Nikomedova konhoida]] – [[nilpotentna grupa]] – [[nilpotentna matrika]] – [[nilpotentnost]] – [[Louis Nirenberg|Nirenberg, Louis]] – [[Ivan Morton Niven|Niven, Ivan Morton]] – [[Nivenov izrek]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Max Noether|Noether, Max]] – [[norma (matematika)|norma]] – [[norma (teorija obsegov)]] – [[norma matrike]] – [[norma operatorja]] – [[norma vektorja]] – {{sopomenka|[[normala]]}} – <!-- == pravokotnica --> {{sopomenka|[[normalizirani vektor]]}} – <!-- == enotski vektor --> [[normalna matrika]] – [[normalna podgrupa]] – [[normalni red aritmetične funkcije]] – [[normalno število]] – [[normirani vektorski prostor]] – [[notacija orbifold]] – [[notranja mera]] – [[notranji kot]] – [[notranji produkt]] – [[Nouvelles Annales de Mathématiques]] – [[nova matematika]] – [[nožišče]] – [[nožiščna krivulja]] – [[nožiščni trikotnik]] – {{sopomenka|[[numerična analiza]]}} – <!-- == numerična matematika --> [[numerična ekscentričnost]] – [[numerična izsrednost]] – [[numerična integracija]] – [[numerična matematika]] – <!-- numerična analiza --> == O == [[O krogli in valju]] – [[O notacija]] – [[O spiralah]] – [[obilno število]] – [[oblikovna potenčna vrsta]] – [[obodni kot]] – [[obratna Fibonaccijeva konstanta]] – {{sopomenka|[[obratna funkcija]]}} – <!-- == inverzna funkcija --> [[obratna matrika]] – [[obratna trigonometrična funkcija]] – {{sopomenka|[[obratna vrednost]]}} – <!-- == recipročna vrednost --> [[obratni element]] – <!-- inverzni element --> [[formula|obrazec]] – [[obrnjeni poljski zapis]] – [[obrnljiva matrika]] – [[obseg]] – [[obseg (algebra)]] – {{sopomenka|[[obseg (geometrija)]]}} – <!-- == obseg --> [[obseg (teorija grafov)]] – [[obseg algebrskih števil]] – <!-- algebrski obseg, številski obseg --> [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[očrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[očrtani krog]]}} – <!-- == očrtana krožnica --> [[Andrew Odlyzko|Odlyzko, Andrew]] – [[odpravljiva singularnost]] – [[odprta množica]] – [[odprta podmnožica]] – [[odprti interval]] – [[odštevanje]] – [[odvedljiva funkcija]] – [[odvedljivost]] – [[odvod]] – [[odvod kvocienta]] – {{sopomenka|[[odvod po času]]}} – <!-- == časovni odvod --> [[odvod produkta]] – [[odvojna krivulja]] – [[oglišče]] – [[Martin Ohm|Ohm, Martin]] – [[Oinopid]] – [[okljuk (krivulja)|okljuk]] – [[okolica (topologija)]] – [[okrajšani ulomek]] – [[oktaeder]] – <!-- osmerec --> {{sopomenka|[[oktaedrska grupa]]}} – <!-- oktaedrska simetrija --> [[oktaedrska simetrija]] – [[oktaedrski graf]] – [[oktaedrsko število]] – <!-- osmersko število --> [[oktahemioktaeder]] – [[oktonion]] – [[Andrej Jurjevič Okunkov|Okunkov, Andrej Jurjevič]] – [[Olga Arsenjevna Olejnik|Olejnik, Olga Arsenjevna]] – [[Frank William John Olver|Olver, Frank William John]] – [[omniprisekani tetraeder]] – [[omniprisekanost]] – [[onduloid]] – [[Ken Ono|Ono, Ken]] – [[operator]] – [[opisna geometrija]] – [[Theodor von Oppolzer|Oppolzer, Theodor von]] – [[optična enačba]] – [[optimizacija (matematika)|optimizacija]] – [[ordinalno število]] – [[ordinata]] – [[ordinatna os]] – [[ordinatni logaritemski integral]] – [[Øystein Ore|Ore, Øystein]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[orientabilnost]] – {{sopomenka|[[ortocenter]]}} – <!-- == višinska točka trikotnika --> [[ortocentrični tetraeder]] – [[ortodroma]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortogonalna funkcija]] – [[ortogonalna grupa]] – [[ortogonalna matrika]] – [[ortogonalna preslikava]] – [[ortogonalna projekcija]] – [[ortogonalna trajektorija]] – {{sopomenka|[[ortogonalne koordinate]]}} – <!-- == ortogonalni koordinatni sistem --> [[ortogonalni koordinatni sistem]] – [[ortogonalni polinomi]] – [[ortogonalni sistem]] – [[ortogonalnost]] – [[ortonormalna baza]] – [[ortonormalnost]] – [[ortonormirani sistem]] – [[osamljeno število]] – {{sopomenka|[[osem]]}} – <!-- == 8 (število) --> {{sopomenka|[[osemdeset]]}} – <!-- == 80 (število) --> [[osemdesetkotnik]] – [[osemkotnik]] – <!-- osmerokotnik --> [[osemkotniško število]] – <!-- osmerokotniško število --> {{sopomenka|[[osemnajst]]}} – <!-- == 18 (število) --> [[osemnajstkotnik]] – [[osemstrana bipiramida]] – [[osemstrana piramida]] – [[osemstrana prizma]] – [[William Fogg Osgood|Osgood, William Fogg]] – {{sopomenka|[[oktaeder|osmerec]]}} – <!-- == oktaeder --> {{sopomenka|[[osmerokotnik]]}} – <!-- == osemkotnik --> {{sopomenka|[[osmerokotniško število]]}} – <!-- == osemkotniško število --> {{sopomenka|[[osmersko število]]}} – <!-- == oktaedrsko število --> [[osmina]] – {{sopomenka|[[osmiški številski sestav]]}} – <!-- == osmiški številski sistem --> [[osmiški številski sistem]] – [[osna simetrija]] – [[osni vektor]] – {{sopomenka|[[osnove matematike]]}} – <!-- == temelji matematike --> [[osnovna enota (teorija števil)]] – {{sopomenka|[[osnovna grupa]]}} – <!-- == fundamentalna grupa --> [[osnovna ploskev]] – [[osnovna teorija množic]] – [[osnovni izrek algebre]] – [[osnovni izrek analize]] – [[osnovni izrek aritmetike]] – [[osnovni izrek infinitezimalnega računa]] – [[osnovni izrek homomorfizmov]] – [[osnovni izrek matematične analize]] – <!-- osnovni izrek infinitezimalnega računa --> {{sopomenka|[[osnovni ulomek]]}} – <!-- == enotski ulomek --> [[ostri kot]] – [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski|Ostrogradski, Mihail Vasiljevič]] – [[ostrokotni trikotnik]] – [[Valentinus Otho|Otho, Valentinus]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[oval (geometrija)|oval]] – [[ovoid]] – [[ovojnica (matematika)|ovojnica]] – [[Jacques Ozanam|Ozanam, Jacques]] – [[označeni graf]] – [[označevanje grafa]] – == P == [[p-adično število]] – [[p-grupa]] – {{sopomenka|[[padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Henri Eugène Padé|Padé, Henri Eugène]] – {{sopomenka|[[Padéjev aproksimant]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva aproksimacija]] – <!-- Padéjev aproksimant, racionalna aproksimacija --> [[Padéjeva tabela]] – [[Padovanovo zaporedje]] – [[Nicolo Paganini|Paganini, Nicolo]] – [[Igor Pak|Pak, Igor]] – [[palindromno praštevilo]] – [[palindromno Smithovo število]] – [[palindromno število]] – [[Theodore Windle Palmer|Palmer, Theodore Windle]] – {{sopomenka|[[pandigitalno število]]}} – <!-- == vseštevčno število --> [[para dvojno povečana šeststrana prizma]] – [[parabola]] – [[parabolična parcialna diferencialna enačba]] – [[paraboloid]] – [[paradoks]] – [[paradoks Banacha-Tarskega]] – [[paradoks Borela-Kolmogorova]] – [[paradoks brivca]] – <!-- == Russlov paradoks --> [[paradoks dolžine obale]] – [[paradoks lažnivca]] – [[paradoks rojstnega dne]] – [[paradoks treh vrat]] – [[paradoks zanimivega števila]] – [[Vzporednost|paralela]] – <!-- == vzporednica --> [[paraleloeder]] – [[paralelepiped]] – [[paralelogram]] – [[Spremenljivka|parameter]] – [[parameter lokacije]] – [[parameter merila]] – [[parametrična enačba]] – [[parametrična krivulja]] – [[parastrof]] – [[paratopizem]] – [[paravektor]] – [[parcialna diferencialna enačba]] – [[parcialni odvod]] – {{sopomenka|[[Pareto-Zipfova porazdelitev]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Zipf-Mandelbrotov zakon --> [[Paretova porazdelitev]] – [[Paris-Harringtonov izrek]] – [[Ernest Tilden Parker|Parker, Ernest Tilden]] – [[parnost permutacije]] – [[particija (teorija števil)|particija]] – [[particija množice]] – [[particijska funkcija]] – {{sopomenka|[[pasanta]]}} – <!-- == mimobežnica --> [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov aritmetični trikotnik]] – [[Pascalov polž]] – [[Pascalov trikotnik]] – [[Pascalova matrika]] – [[pasovna matrika]] – [[Giuseppe Peano|Peano, Giuseppe]] – [[Peanov eksistenčni izrek]] – [[Peanova krivulja]] – [[Peanovi aksiomi]] – [[Peanovi izreki]] – [[Karl Pearson|Pearson, Karl]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Heinz-Otto Peitgen|Peitgen, Heinz-Otto]] – [[John Pell|Pell, John]] – [[Pellova enačba]] – [[Pellovo število]] – [[Roger Penrose|Penrose, Roger]] – [[Penroseova transformacija]] – [[pentaeder]] – [[pentagon]] – [[pentagram]] – [[pentagramska antiprizma]] – [[pentagramska prekrižana antiprizma]] – [[pentagramska prizma]] – {{sopomenka|[[pentahoron]]}} – <!-- == 5-celica --> [[pentakisni dodekaeder]] – [[Grigorij Jakovljevič Perelman|Perelman, Grigorij Jakovljevič]] – [[Joseph Jean Camille Pérès|Pérès, Joseph Jean Camille]] – [[perioda]] – [[periodična funkcija]] – [[periodična točka]] – [[periodični verižni ulomek]] – [[periodično zaporedje]] – [[permutacija]] – {{sopomenka|[[permutacijska grupa]]}} – <!-- == grupa permutacij --> [[permutacijska matrika]] – [[Perrinovo število]] – [[Oskar Perron|Perron, Oskar]] – [[Perronova enačba]] – [[Perzej (geometer)|Perzej]] – {{sopomenka|[[pet]]}} – <!-- == 5 (število) --> {{sopomenka|[[petdeset]]}} – <!-- == 50 (število) --> [[petdesetkotnik]] – [[Fritz Peter|Peter, Fritz]] – [[Peter-Weylov izrek]] – [[peterokotnik]] – <!-- == petkotnik --> [[peterokotniško število]] – <!-- == petkotniško število --> [[Julius Peter Christian Petersen|Petersen, Julius Peter Christian]] – [[Petersenov graf]] – [[petina (matematika)|petina]] – [[petiški številski sistem]] – [[petkotnik]] – <!-- peterokotnik --> [[petkotniško število]] – <!-- peterokotnik --> {{sopomenka|[[petnajst]]}} – <!-- == 15 (število) --> [[petnajstkotnik]] – [[John Flinders Petrie|Petrie, John Flinders]] – [[Petriejev mnogokotnik]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Mihailo Petrović Alas|Petrović Alas, Mihailo]] – [[Ivan Georgijevič Petrovski|Petrovski, Ivan Georgijevič]] – [[petstrana antiprizma]] – [[petstrana bipiramida]] – [[petstrana piramida]] – [[petstrana prizma]] – [[petstrani heksekontaeder]] – [[petstrani ikozitetraeder]] – [[petstrani trapezoeder]] – [[Johann Friedrich Pfaff|Pfaff, Johann Friedrich]] – [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff|Pfaff, Johann Wilhelm Andreas]] – [[Pi]] – [[Charles Émile Picard|Picard, Charles Émile]] – [[Picard-Lefschetzova enačba]] – [[Picardova iteracija]] – [[Georg Alexander Pick|Pick, Georg Alexander]] – [[Pickov izrek]] – [[James P. Pierpont|Pierpont, James P.]] – [[Pierpontovo praštevilo]] – [[János Pintz|Pintz, János]] – [[piramida]] – [[piramida (geometrija)]] – [[Charles Pisot|Pisot, Charles]] – [[Pisot-Vidžajaraghavanovo število]] – {{sopomenka|[[Pisotovo število]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, število PV --> [[Pitagora]] – [[pitagorejska četverica]] – [[pitagorejska sredina]] – [[pitagorejska trojica]] – <!-- pitagorejska trojka --> {{sopomenka|[[pitagorejska trojka]]}} – <!-- == pitagorejska trojica --> [[pitagorejsko praštevilo]] – [[Pitagorov izrek]] – {{sopomenka|[[Pitagorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 2 --> [[Pitotov izrek]] – [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana, Giovanni Antonio Amedeo]] – [[PlanetMath]] – [[planimetrija]] – {{sopomenka|[[plastična konstanta]]}} – <!-- == plastično število --> [[plastično število]] – [[platonski graf]] – [[platonsko telo]] – [[Josip Plemelj|Plemelj, Josip]] – [[ploskev]] – {{sopomenka|[[ploskev drugega reda]]}} – <!-- == kvadrik --> [[ploščina]] – [[ploščina kroga]] – [[Simon Plouffe|Ploffe, Simon]] – [[Plouffejeva formula]] – <!-- == Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, formula BBP --> [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[plus]] – [[Leo August Pochhammer|Pochhammer, Leo August]] – [[Pochhammerjev simbol]] – [[Pochhammerjeva kontura]] – [[podaljšana kvadratna girobikupola]] – [[podaljšana kvadratna kupola]] – [[podaljšana petstrana kupola]] – [[podaljšana tristrana girobikupola]] – [[podaljšana tristrana kupola]] – [[podaljšanje (geometrija)|podaljšanje]] – [[podgrupa]] – [[podhamiltonov graf]] – [[podmnožica]] – [[podobnost (geometrija)|podobnost]] – [[podolgovati sferoid]] – [[podolžno število]] – [[podvojitev kocke]] – <!-- problem podvojitve kocke, delski problem --> [[podzaporedje]] – [[pogojna konvergenca]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjev krožni model]] – [[Poincaréjev model polravnine]] – [[Poincaréjeva domneva]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotova spirala]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova porazdelitev]] – [[pokritje (topologija)|pokritje]] – [[pokrivni prostor]] – [[pokrivni sistem]] – [[pol (kompleksna analiza)]] – [[polarni vektor]] – [[polarni koordinatni sistem]] – [[polcelo število]] – [[poldodekaeder]] – <!-- hemidodekaeder --> [[poldirektni produkt]] – [[polgrupa]] – [[polieder]] – [[poliedrska grupa]] – [[poliedrska kombinatorika]] – {{sopomenka|[[poliedrska mreža]]}} – <!-- == mreža telesa --> [[poliedrski graf]] – [[poliedrski sestav]] – [[poliforma]] – [[poligon]] – <!-- == mnogokotnik --> {{sopomenka|[[poligonalna poteza]]}} – <!-- == lomljenka , poligonska črta --> {{sopomenka|[[poligonska črta]]}} – <!-- == lomljenka , poligonalna poteza --> [[polikocka]] – [[polikozaeder]] – <!-- hemiikozaeder --> [[polilogaritem]] – [[polinom]] – <!-- mnogočlenik, veččlenik --> [[polinomi Čebišova]] – [[polinomi Žegalkina]] – [[polinomska enačba]] – [[polinomska funkcija]] – [[polinomska interpolacija]] – [[polinomski kolobar]] – [[polinomsko zaporedje]] – [[poliomina]] – [[politop]] – {{sopomenka|[[polje (matematika)|polje]]}} – <!-- obseg (algebra) --> [[poljski zapis]] – [[polkocka]] – <!-- hemikocka --> [[polkrog]] – [[polkrožnica]] – [[polkubična parabola]] – <!-- == Neilova parabola --> [[polmer]] – [[polmer očrtane krožnice]] – [[polmer očrtanega kroga]] – [[polmer včrtane krožnice]] – [[polmer včrtanega kroga]] – [[polna prirezana 24-celica]] – [[polni dvodelni graf]] – [[polni graf]] – <!-- = popolni graf --> [[polni kot]] – [[polni obseg]] – [[polno pozitivna matrika]] – [[polobseg]] – [[poloktaeder]] – <!-- hemioktaeder --> [[polovica]] – [[polpolieder]] – <!-- hemipolieder --> [[polpopolno število]] – [[polpraštevilo]] – [[polpravilni polieder]] – [[polravnina]] – [[polsimetrični graf]] – [[poltrak]] – [[George Pólya|Pólya, George]] – [[Pólyev izrek]] – [[Pólyeva domneva]] – [[Pólyeva nagrada]] – [[pomanjkljivo število]] – <!-- == nezadostno število --> [[pomožna funkcija]] – [[Jean-Victor Poncelet|Poncelet, Jean-Victor]] – [[Poncelet-Steinerjev izrek]] – [[Ponceletov izrek o zaprtju]] – <!-- Ponceletov porizem --> [[Ponceletov porizem]] – <!-- == Ponceletov izrek o zaprtju --> [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Pontrjagin, Lev Semjonovič]] – {{sopomenka|[[Pontrjagin-Thomova konstrukcija]]}} – <!-- == Thomov prostor --> [[Pontrjaginov izrek o dualnosti]] – [[Pontrjaginov produkt]] – [[Pontrjaginov razred]] – [[Pontrjaginova dualnost]] – [[Pontrjaginova površina]] – [[popolna indukcija]] – <!-- == matematična indukcija --> [[popolna disjunkcija]] – [[popolna množica]] – [[popolna potenca]] – <!-- == močno število --> [[popolni diferencial]] – [[popolni graf]] – <!-- == polni graf --> [[popolni kvadrat]] – [[popolno število]] – [[porazdelitev (matematika)|porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev zeta]] – [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porfirij]] – [[porizem]] – [[posebna funkcija]] – <!-- == specialna funkcija --> [[posebna linearna grupa]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[posebni pravokotni trikotnik]] – [[pospeševanje konvergence]] – [[posplošena hipergeometrična funkcija]] – [[posplošena Riemannova domneva]] – {{sopomenka|[[posplošene Eulerjeve konstante]]}} – <!-- == Stieltjesove konstante --> [[posplošeni deltoid]] – [[posplošeni integral]] – [[posplošeni verižni ulomek]] – [[posredna funkcija]] – [[Emil Leon Post|Post, Emil Leon]] – [[Post-Turingov stroj]] – [[postulat]] – [[poševnosimetrična matrika]] – [[pot (matematika)]] – [[pot (teorija grafov)]] – [[potenca (matematika)|potenca]] – [[potenca praštevila]] – [[potenca točke]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potenciranje]] – [[potenčna funkcija]] – [[potenčna množica]] – [[potenčna premica]] – [[potenčna sredina]] – [[potenčna vrsta]] – [[potratno število]] – [[povečana petstrana prizma]] – [[povečanje (geometrija)|povečanje]] – [[povezani digraf]] – [[povezani graf]] – [[povezani prostor]] – [[povezanost]] – [[povezanost s potmi]] – [[povratnost]] – [[površina]] – [[pozicijski sestav]] – [[pozitivno definitna matrika]] – [[pozitivno število]] – [[požrešno zaporedje brez ponavljanj]] – [[Cheryl Praeger|Praeger, Cheryl]] – [[praelement]] – [[prafaktor]] – [[praktično število]] – [[praštevilo]] – [[praštevilo Germainove]] – [[praštevilska konstanta]] – [[praštevilska razcepitev]] – [[praštevilska vrzel]] – [[praštevilski dvojček]] – [[praštevilski ideal]] – [[praštevilski izrek]] – <!-- izrek o gostoti praštevil --> [[praštevilski razcep]] – <!-- razcep na prafaktorje --> [[praštevilski test]] – [[praštevilskost]] – [[prava delna množica]] – [[prava podmnožica]] – [[prava rotacija]] – [[pravi delitelj]] – [[pravi kot]] – [[pravi paradoks]] – <!-- antinomija --> [[pravi ulomek]] – [[pravilni mnogokotnik]] – [[pravilni nagnjeni mnogokotnik]] – [[pravilni oktaeder]] – [[pravilni polieder]] – [[pravilni politop]] – [[pravilni tetraeder]] – [[pravilno telo]] – [[pravilo desnosučnega vijaka]] – {{sopomenka|[[pravilo kvocienta]]}} – <!-- == odvod kvocienta --> {{sopomenka|[[pravilo produkta]]}} – <!-- == odvod produkta --> [[pravilo trojnega produkta]] – [[pravokotna hiperbola]] – [[pravokotni trapez]] – [[pravokotni trikotnik]] – [[pravokotnica]] – <!-- normala --> [[pravokotnik]] – [[pravokotniška funkcija]] – [[pravokotniško število]] – [[pravokotnost]] – [[prazna množica]] – [[prazni produkt]] – [[prebodena ravnina]] – [[prečna črta]] – [[prečnica]] – <!-- transverzala --> [[predloga:mala tabela kvazilegularni-3]] – [[predloga:mala tabela razširjenih tlakovanj]] – [[predloga:ikozaedrska prisekavanja]] – [[predloga:mnogokotniki]] – [[predloga:oktaedrska prisekavanja]] – [[predloga:poliedri]] – [[predloga:ravninske krivulje]] – [[predloga:tabela kvazilegularni-4]] – [[predloga:tabela prirezani]] – [[predloga:tabela omniprisekani]] – [[predloga:tetraedrska prisekavanja]] – [[predloga:uniformne prizme]] – [[predpostavka]] – [[predznačena mera]] – [[prehodna funkcija]] – [[prehodnost]] – {{sopomenka|[[prekomerno število]]}} – <!-- == obilno število --> {{sopomenka|[[prekotnica]]}} – <!-- == diagonala --> [[prema izsrednost]] – [[premaknjena matrika]] – [[premer]] – <!-- diameter --> [[premica]] – [[premik (geometrija)|premik]] – [[premonosna ploskev]] – [[preproga Sierpińskega]] – [[preprosti mnogokotnik]] – [[presečišče]] – [[presečna krivulja]] – [[presečnica]] – <!-- sečnica, sekanta --> [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presek množic]] – [[presek torusa]] – [[preskus praštevilskosti]] – [[preslikava]] – [[preštevna množica]] – <!-- števna množica, števno neskončna množica --> [[preštevni račun]] – [[prevoj]] – {{sopomenka|[[prevojna točka]]}} – <!-- == prevoj --> [[približek]] – [[Griffith Baley Price|Price, Griffith Baley]] – {{sopomenka|[[Priceov trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, zlati pravokotni trokotnik --> [[pričakovana vrednost]] – [[prijateljsko število]] – [[prikaz grupe]] – [[primarno psevdopopolno število]] – [[primerno število]] – [[primitivna funkcija]] – <!-- prvotna funkcija --> [[primitivni koren]] – [[primitivni problem o krogu]] – [[primitivno polpopolno število]] – [[primitivno rekurzivna aritmetika]] – [[primoriela]] – [[primorielno praštevilo]] – [[prirezana 5-celica]] – [[prirezana 24-celica]] – [[prirezana 120-celica]] – [[prirezana dodekaedrska antiprizma]] – [[prirezana dodekaedrska prizma]] – [[prirezana kocka]] – [[prirezana kubična antiprizma]] – [[prirezana kubična prizma]] – [[prirezana tetraedrska antiprizma]] – [[prirezani disfenoid]] – [[prirezani dodekadodekaeder]] – [[prirezani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prirezani heksaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> {{sopomenka|[[prirezani ikozidodekaeder]]}} – <!-- == prirezani dodekaeder --> {{sopomenka|[[prirezani kubooktaeder]]}} – <!-- == prirezana kocka --> [[prirezani polieder]] – [[prirezani teserakt]] – [[prirezanost (geometrija)|prirezanost]] – [[prisekana ikozaedrska prizma]] – [[prisekana kocka]] – [[prisekana piramida]] – [[prisekani dodekaeder]] – {{sopomenka|[[prisekani heksaeder]]}} – <!-- == prisekana kocka --> [[prisekani ikozaeder]] – [[prisekani ikozidodekaeder]] – [[prisekani kubooktaeder]] – [[prisekani oktaeder]] – [[prisekani rombiikozidodekaeder]] – [[prisekani rombski dodekaeder]] – [[prisekani rombski triakontaeder]] – [[prisekani tetraeder]] – [[prisekano šestkotno tlakovanje]] – [[prisekanost (geometrija)|prisekanost]] – [[pritisnjena krožnica]] – [[prizemski graf]] – [[prizma]] – [[prizmatični uniformni polieder]] – [[prizmatoid]] – {{sopomenka|[[prizmoid]]}} – <!-- == prizmatoid --> [[problem 196]] – {{sopomenka|[[problem Hanojskega stolpa]]}} – <!-- == Hanojski stolpi --> [[problem izomorfizma grafov]] – [[problem izomorfizma podgrafa]] – {{sopomenka|[[problem kongruentnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> [[problem königsberških mostov]] – {{sopomenka|[[problem kvadrature kroga]]}} – <!-- == kvadratura kroga --> [[problem momentov]] – [[problem nemških tankov]] – {{sopomenka|[[problem podvojitve kocke]]}} – <!-- == podvojitev kocke, delski problem --> {{sopomenka|[[problem skladnega števila]]}} – <!-- == skladno število --> {{sopomenka|[[problem šahovskega tipa]]}} – <!-- == matematika na šahovnici --> {{sopomenka|[[problem štirih barv]]}} – <!-- == izrek štirih barv --> [[problem topovskih krogel]] – [[problemi pakiranja]] – [[proces Gaussa-Markova]] – [[produkt]] – [[produkt grup]] – [[produkt kolobarjev]] – [[produkt mer]] – [[profesor Sadleirove čiste matematike]] – [[Jurij Vasiljevič Prohorov|Prohorov, Jurij Vasiljevič]] – [[projekcija (linearna algebra)|projekcija]] – [[projektivna geometrija]] – [[projektivna ravnina]] – [[projektivni polieder]] – [[projektivni prostor]] – [[Gaspard de Prony|Prony, Gaspard de]] – [[prostor Kolmogorova]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor stolpcev]] – [[prostor vrstic]] – [[prostor z notranjim produktom]] – [[prostor-čas Minkowskega]] – [[prostornina]] – [[prostorska diagonala]] – [[prostorska krivulja]] – [[prostorski kot]] – [[protiprimer]] – [[protislovje]] – [[François Proth|Proth, François]] – [[Prothov izrek]] – [[Prothovo praštevilo]] – [[Prothovo število]] – [[prva ekscentričnost]] – [[prva izsrednost]] – [[prvotna funkcija]] – <!-- == primitivna funkcija --> [[psevdoevklidski prostor]] – {{sopomenka|[[psevdograf]]}} – <!-- == mulfigraf --> [[psevdopraštevilo]] – [[psevdoriemannovska mnogoterost]] – [[Ptolemej]] – [[Publications de l'Institut mathématique (Beograd)]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] – == Q == [[Q.E.D.]] – [[Daniel Gray Quillen|Quillen, Daniel Gray]] – == R == [[Joseph Ludwig Raabe|Raabe, Joseph Ludwig]] – {{sopomenka|[[Raabejev kriterij]]}} – <!-- == d'Alembertov kriterij --> {{sopomenka|[[racionalna aproksimacija]]}} – <!-- == Padéjeva aproksimacija, Padéjev aproksimant --> [[racionalna funkcija]] – [[racionalna normalna krivulja]] – [[racionalna točka]] – [[racionalna vrsta zeta]] – [[racionalne funkcije Čebišova]] – {{sopomenka|[[racionalni trikotnik]]}} – <!-- == celoštevilski trikotnik --> [[racionalno število]] – [[računalo]] – [[računanje]] – [[računska operacija]] – <!-- == matematična operacija, aritmetična operacija --> [[računska teorija števil]] – [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher, Hans Adolph]] – [[radian]] – [[radikal (matematika)|radikal]] – [[radiodroma]] – [[Richard Rado|Rado, Richard]] – [[Radojev graf]] – [[Johann Radon|Radon, Johann]] – [[Radonova mera]] – [[Radonova transformacija]] – [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan, Srinivasa Ajangar]] – [[Ramanudžan-Nagellova enačba]] – [[Ramanudžan-Peterssonova domneva]] – [[Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta]] – [[Ramanudžanov graf]] – [[Ramanudžanov verižni ulomek]] – [[Ramanudžanova funkcija tau]] – [[Ramanudžanova funkcija theta]] – [[Ramanudžanova konstanta]] – [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma]] – {{sopomenka|[[Ramanudžanova trigonometrična vsota]]}} – <!-- == Ramanudžanova vsota --> [[Ramanudžanova vsota]] – <!-- Ramanudžanova trigonometrična vsota --> [[Ramanudžanove kongruence]] – [[Ramanudžanovo praštevilo]] – [[Ramanudžanovo seštevanje]] – [[Frank Plumton Ramsey|Ramsey, Frank Plumpton]] – [[Ramseyjev izrek]] – [[Ramseyjevo število]] – [[rang (linearna algebra)|rang]] – [[rang Abelove grupe]] – {{sopomenka|[[rang matrike]]}} – <!-- == rang (linearna algebra) --> [[rangirani poset]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – {{sopomenka|[[rastoča funkcija]]}} – <!-- monotonost --> [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravninska krivulja]] – [[ravninska particija]] – [[ravninski graf]] – [[ravninski kot]] – <!-- == kot --> {{sopomenka|[[Faktorizacija|razcep]]}} – [[razcep matrike]] – [[razcep na prafaktorje]] – <!-- == praštevilski razcep --> [[razčlenjevanje]] – [[razdalja]] – [[razdalja (teorija grafov)]] – [[razdaljno-regularni graf]] – [[razlika]] – <!-- diferenca --> [[razlika množic]] – [[razmerje]] – [[raznostranični trikotnik]] – [[razpolovišče]] – [[razpolovitev kota]] – [[razpolovnica]] – <!-- bisektrisa --> [[razred (teorija množic)]] – [[razred izomorfizmov]] – [[razred ostankov]] – [[razredno število]] – [[razsežnost]] – [[razsežnost (teorija grafov)]] – [[razsežnost (vektorski prostor)]] – [[razsežnost algebrske varietete]] – [[razsežnost pakiranja]] – [[razsežnost urejenosti]] – [[razsežnostna teorija]] – [[razsežnostna teorija (algebra)]] – [[razsežnostni izrek za vektorske prostore]] – [[razširitev (geometrija)|razširitev]] – [[razširitev obsega]] – [[razširjeni Evklidov algoritem]] – [[razširjena matrika]] – [[razširjena številska premica]] – [[razvedrilna matematika]] – <!-- rekreativna matematika --> [[razvrstitev oglišč]] – [[Ronald Cedric Read|Read, Ronald Cedric]] – [[realna os]] – <!-- številska premica --> [[realna algebrska geometrija]] – [[realna analitična Eisensteinova vrsta]] – [[realna analiza]] – [[realna premica]] – <!-- številska premica --> [[realna projektivna premica]] – [[realna projektivna ravnina]] – [[realni obseg]] – [[realni polinom]] – [[realno število]] – [[recipročna vrednost]] – <!-- = obratna vrednost --> [[redka matrika]] – [[reflektivnost]] – [[Tullio Regge|Regge, Tullio]] – [[Regiomontan]] – [[regularna singularna točka]] – [[regularni graf]] – [[regularno praštevilo]] – [[reularno število]] – [[regularnost]] – [[Marian Rejewski|Rejewski, Marian]] – [[rekreativna matematika]] – <!-- razvedrilna matematika --> [[rektifikacija]] – [[rektifikacija (geometrija)]] – {{sopomenka|[[rektifikacija krivulje]]}} – <!-- == dolžina loka, dolžina loka krivulje --> [[rekurenčna enačba]] – [[rekurenčno zaporedje]] – [[rekurzija]] – [[rekurzivna funkcija]] – [[rekurzivna teorija]] – [[relacija]] – [[relacija ekvipolence]] – [[relacija enakosti]] – [[relacija urejenosti]] – [[relativno praštevilo]] – [[relativno število]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgenska transformacija]] – <!-- Johnova trasnformacija --> [[reprezentacija grupe]] – [[residuum]] – [[residuum (kompleksna analiza)]] – [[rešetka]] – [[rešljiva grupa]] – [[Reuleauxov mnogokotnik]] – [[Reuleauxov tetraeder]] – [[Reuleauxov trikotnik]] – [[revno število]] – <!-- == nezadostno število --> [[Rhindov papirus]] – [[Paulo Ribenboim|Ribenboim, Paulo]] – [[Kenneth Alan Ribet|Ribet, Kenneth Alan]] – [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov|Ribnikov, Konstantin Aleksejevič]] – [[Jacopo Riccati|Riccati, Jacopo]] – [[Riccatijeva enačba]] – [[Gregorio Ricci-Curbastro|Ricci-Curbastro, Gregorio]] – [[Friedrich Julius Richelot|Richelot, Friedrich Julius]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Hurwitzeva formula]] – [[Riemann-Lebesguov izrek]] – [[Riemann-Sieglova formula]] – [[Riemann-Sieglova funkcija theta]] – {{sopomenka|[[Riemann-Stieltjesov integral]]}} – <!-- == Stieltjesov integral --> [[Riemann-von Mangoldtova enačba]] – [[Riemannova diferencialna enačba]] – [[Riemannova domneva]] – [[Riemannova funkcija ksi]] – [[Riemannova funkcija števila praštevil]] – [[Riemannova funkcija zeta]] – {{sopomenka|[[Riemannova geometrija]]}} – <!--== eliptična geometrija --> [[Riemannova ploskev]] – [[Riemannova površina]] – [[Riemannova sfera]] – [[Riemannova vsota]] – [[riemannovska mnogoterost]] – [[Adam Ries|Ries, Adam]] – [[Hans Ivar Riesel|Riesel, Hans Ivar]] – [[Rieselovo število]] – [[Frigyes Riesz|Riesz, Frigyes]] – {{sopomenka|[[Rieszov izrek]]}} – [[Riesz-Fischerjev izrek]] – {{sopomenka|[[Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek]]}} – <!-- == Rieszov reprezentacijski izrek --> [[Riesz-Markov-Kakutanijev reprezentacijski izrek]] – [[Rieszov prostor]] – [[Rieszov reprezentacijski izrek]] – <!-- Riesz–Fréchetov reprezentacijski izrek --> [[Rieszova lema]] – [[Marcel Riesz|Riesz, Marcel]] – [[Riesz-Thorinov izrek]] – [[Rieszov kriterij]] – [[Rieszov potencial]] – [[Rieszova funkcija]] – [[Rieszova srednja vrednost]] – [[Rieszova transformacija]] – [[rimska ploskev]] – [[rimske številke]] – [[Joachim Sterck van Ringelbergh|Ringelbergh, Joachim Sterck van]] – [[risanje grafov]] – [[Robert Henry Risch|Risch, Robert Henry]] – [[Rischev algoritem]] – [[Joseph Fels Ritt|Ritt, Joseph Fels]] – [[Viktor Solomonovič Rjabenki|Rjabenki, Viktor Solomonovič]] – [[Rob (geometrija)|rob]] – [[David Peter Robbins|Robbins, David Peter]] – [[Robbinsov petkotnik]] – [[Robbinsova konstanta]] – [[rodovna funkcija]] – [[Rogers-Ramanudžanove enakosti]] – [[Rollov izrek]] – [[romb]] – [[rombiikozidodekaeder]] – [[rombikubooktaeder]] – {{sopomenka|[[rombitetraeder]]}} – <!-- == kubooktaeder --> [[rombitrišestkotno tlakovanje]] – [[romboeder]] – [[romboid]] – [[rombski dodekaeder]] – [[rombski triakontaeder]] – [[Adriaan van Roomen|Roomen, Adriaan van]] – [[Michael Ira Rosen|Rosen, Michael Ira]] – [[John Barkley Rosser|Rosser, John Barkley]] – [[Rosserjev izrek]] – [[Rosserjev trik]] – [[Gian-Carlo Rota|Rota, Gian-Carlo]] – [[rotacijska ploskev]] – [[rotacijska simetrija]] – [[Klaus Friedrich Roth|Roth, Klaus Friedrich]] – [[rotunda (geometrija)|rotunda]] – [[Edward John Routh|Routh, Edward John]] – [[Routhov izrek]] – [[Paolo Ruffini|Ruffini, Paolo]] – [[Ruffini-Hornerjev algoritem]] – [[runcinacija]] – [[Carl David Tolmé Runge|Runge, Carl David Tolmé]] – [[Rungejev pojav]] – [[Lazar Sime Rusov|Rusov, Lazar Sime]] – [[Bertrand Russell|Russell, Bertrand]] – [[Russllov paradoks]] – [[Russllova antinomija]] – == S == [[Thomas Lorie Saaty|Saaty, Thomas Lorie]] – [[Giovanni Girolamo Saccheri|Saccheri, Giovanni Girolamo]] – [[Grégoire de Saint-Vincent|Saint-Vincent, Grégoire de]] – [[Horst Sachs|Sachs, Horst]] – [[salinon]] – [[George Salmon|Salmon, George]] – [[samodejno zaporedje]] – [[samopodobnost]] – [[samoštevilo]] – [[samsko praštevilo]] – [[sanje nezrelega]] – [[sanktpeterburški paradoks]] – [[K. Saradha|Saradha, K.]] – [[Natarajan Saradha|Saradha, Natarajan]] – [[Alphonse Antonio de Sarasa|Sarasa, Alphonse Antonio de]] – [[András Sárközy|Sárközy, András]] – [[Peter Sarnak|Sarnak, Peter]] – [[Nicolas Sarrabat|Sarrabat, Nicolas]] – [[Philippe Satge|Satge, Philippe]] – [[satovje (geometrija)|satovje]] – [[Savileov profesor geometrije]] – [[Juliusz Schauder|Schauder, Juliusz]] – [[Schauderjeva baza]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Scherkova ploskev]] – [[Kurt Schiffler|Schiffler, Kurt]] – [[Schifflerjeva točka]] – [[Andrzej Schinzel|Schinzel, Andrzej]] – [[Schinzlova domneva H]] – [[Ludwig Schläfli|Schläfli, Ludwig]] – [[Schläfli-Hessov polihoron]] – [[Schläflijev simbol]] – [[Schläflijev zapis]] – [[Victor Schlegel|Schlegel, Victor]] – [[Schleglov diagram]] – {{sopomenka|[[Schleglov graf]]}} – [[Erhard Oswald Johannes Schmidt|Schmidt, Erhard Oswald Johannes]] – {{sopomenka|[[Schmidtova dekompozicija]]}} – <!-- == Schmidtova razstavitev --> [[Schmidtova razstavitev]] – <!-- Schmidtova dekompozicija --> [[Arthur Moritz Schönflies|Schönflies, Arthur Moritz]] – {{sopomenka|[[Schönfliesov izrek]]}} – <!-- == Jordan-Schönfliesov izrek --> [[Schönfliesov premik]] – [[Schönfliesov simbol]] – [[Schönfliesova notacija]] – [[Frans van Schooten|Schooten, Frans van]] – [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder|Schröder, Friedrich Wilhelm Karl Ernst]] – [[Schröder-Hiparhovo število]] – [[Schröderjevo število]] – [[Frederik Schuh|Schuh, Frederik]] – [[Laurent Schwartz|Schwartz, Laurent]] – [[Schwartzev prostor]] – [[Hermann Amandus Schwarz|Schwarz, Hermann Amandus]] – [[Schwarz-Christoffelova preslikava]] – [[Schwarzev odvod]] – [[Schwarzev seznam]] – [[Schwarzev trikotnik]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – [[Dana Scott|Scott, Dana]] – [[Scottova zveznost]] – [[sebidualnost]] – [[sebidualni graf]] – [[sebidualni mnogokotnik]] – [[sebidualni polieder]] – [[sebidualni politop]] – [[sebikomplementarni graf]] – [[sečnica (matematika)|sečnica]] – <!-- presečnica, sekanta --> {{sopomenka|[[sedem]]}} – <!-- == 7 (število) --> {{sopomenka|[[sedemdeset]]}} – <!-- 70 (število) --> [[sedemdesetkotnik]] – [[sedemkotnik]] – <!-- sedmerokotnik --> [[sedemkotnikov trikotnik]] – [[sedemkotniško piramidno število]] – [[sedemkotniško število]] – <!-- sedmerokotniško število --> [[sedemkotniško tlakovanje]] – {{sopomenka|[[sedemnajst]]}} – <!-- == 17 (število) --> [[sedemnajstkotnik]] – [[sedemstrana antiprizma]] – [[sedemstrana prizma]] – [[sedemstrani trapezoeder]] – [[sedenion]] – [[sedlasta točka]] – {{sopomenka|[[sedmerokotnik]]}} – <!-- == sedemkotnik --> {{sopomenka|[[sedmerokotniško število]]}} – <!-- == sedemkotniško število --> [[sedmina (matematika)|sedmina]] – [[sedmiški številski sistem]] – [[Beniamino Segre|Segre Beniamino]] – [[Johan Jacob Seidel|Seidel, Johan Jacob]] – [[Seidelova matrika sosednosti]] – [[sekans]] – [[sekanta]] – <!-- == sečnica, presečnica --> [[sekantna metoda]] – [[Takakazu Šinsuke Seki|Seki, Takakazu Šinsuke]] – [[Atle Selberg|Selberg, Atle]] – {{sopomenka|[[semigrupa]]}} – <!-- == polgrupa --> {{sopomenka|[[septagon]]}} – <!-- == sedemkotnik --> [[Seren]] – [[Jean-Pierre Serre|Serre, Jean-Pierre]] – [[sestav aksiomov]] – [[sestav dveh prirezanih dodekaedrov]] – [[sestav petih prisekanih tetraedrov]] – [[sestav štirih tetraedrov]] – [[sestav treh tetraedrov]] – [[sestavljeno število]] – [[seštevanje]] – [[seštevek]] – <!-- vsota --> [[seznam ameriških matematikov]] – [[seznam angleških matematikov]] – [[seznam avstralskih matematikov]] – [[seznam avstrijskih matematikov]] – [[seznam belgijskih matematikov]] – [[seznam bolgarskih matematikov]] – [[seznam čeških matematikov]] – [[seznam danskih matematikov]] – [[seznam diedrskih kotov poliedra]] – [[seznam finskih matematikov]] – [[seznam fraktalov po Hausdorff-Bezikovičevi razsežnosti]] – [[seznam francoskih matematikov]] – [[seznam funkcij zeta]] – [[seznam grup ravninske simetrije]] – [[seznam grup sferne simetrije]] – [[seznam hrvaških matematikov]] – [[seznam integralov eksponentnih funkcij]] – [[seznam integralov Gaussovih funkcij]] – [[seznam integralov hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov inverznih hiperboličnih funkcij]] – [[seznam integralov iracionalnih funkcij]] – [[seznam integralov krožnih funkcij]] – [[seznam integralov logaritemskih funkcij]] – [[seznam integralov trigonometričnih funkcij]] – [[seznam iranskih matematikov]] – [[seznam irskih matematikov]] – [[seznam italijanskih matematikov]] – [[seznam izotoksalnih poliedrov in tlakovanj]] – [[seznam izraelskih matematikov]] – [[seznam kanadskih matematikov]] – [[seznam kompleksnih in algebrskih ploskev]] – [[seznam krivulj]] – [[seznam Liejevih grup]] – [[seznam madžarskih matematikov]] – [[seznam malih grup]] – [[seznam matematičnih društev]] – [[seznam matematičnih funkcij]] – [[seznam matematičnih simbolov]] – {{sopomenka|seznam matematičnih vsebin}} – [[seznam matematikov]] – [[seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov]] – [[seznam mnogoterosti]] – [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov]] – [[seznam nemških matematikov]] – [[seznam neperiodičnih množic tlakovanj]] – [[seznam nizozemskih matematikov]] – [[seznam norveških matematikov]] – [[seznam novozelandskih matematikov]] – [[seznam ploskev]] – [[seznam poliedrov po številu oglišč]] – [[seznam pravilnih politopov]] – [[seznam ruskih matematikov]] – [[seznam sestavov uniformnih poliedrov]] – [[seznam slovenskih matematikov]] – [[seznam srbskih matematikov]] – [[seznam škotskih matematikov]] – [[seznam španskih matematikov]] – [[seznam števil]] – [[seznam švedskih matematikov]] – [[seznam švicarskih matematikov]] – [[seznam uniformnih poliedrov]] – [[seznam uniformnih poliedrov po sliki oglišč]] – [[seznam uniformnih tlakovanj]] – [[seznam verjetnostnih porazdelitev]] – [[seznam vrst funkcij]] – [[seznam vrst matrik]] – [[seznam vrst števil]] – [[sfera]] – [[sferna trigonometrija]] – [[sferni dvokotnik]] – [[sferni koordinatni sistem]] – [[sferni mnogokotnik]] {{--}} [[sferni polieder]] – [[sferni trikotnik]] – [[sfernost]] – [[sferoid]] – [[Jeffrey Shallit|Shallit, Jeffrey]] – [[Daniel Shanks|Shanks, Daniel]] – [[Claude Elwood Shannon|Shannon, Claude Elwood]] – [[Isador Mitchell Sheffer|Sheffer, Isador Mitchell]] – [[Shefferjevo zaporedje]] – [[Geoffrey Colin Shephard|Shephard, Geoffrey Colin]] – [[James Short|Short, James]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Carl Ludwig Siegel|Siegel, Carl Ludwig]] – [[Siegel-Weilova formula]] – [[Sieglov disk]] – [[Sieglov operator]] – [[Sieglov zgornji polprostor]] – [[Sieglova lema]] – [[Sieglova modularna forma]] – [[Sieglova parabolična podgrupa]] – [[Sieglove Eisensteinove vrste]] – [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpiński, Wacław Franciszek]] – [[Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov]] – [[sigma-algebra]] – <!-- σ-algebra --> [[silogizem]] – [[simetrala]] – <!-- somernica --> [[simetrija]] – [[simetrična razlika množic]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrični graf]] – [[simetrijska grupa]] – [[simbolna logika]] – [[simpleks]] – [[simplektična geometrija]] – [[simplektična matrika]] – [[Simplikij]] – [[Thomas Simpson|Simpson, Thomas]] – [[Simpsonovo pravilo]] – [[Isadore Singer|Singer, Isadore]] – [[David Singmaster|Singmaster, David]] – [[singularna točka]] – [[singularna točka algebrske varietete]] – [[singularni razcep]] – [[Trigonometrična funkcija|sinus]] – [[sinus versus]] – {{sopomenka|[[sinusni integral]]}} – <!-- == trigonometrični integral --> [[sinusni izrek]] – [[sinusoida]] – [[sistem enačb]] – [[sistem iterirane funkcije]] – [[sistem linearnih enačb]] – [[skalar]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno množenje]] – [[Stanley Skewes|Skewes, Stanley]] – [[Skewesovo število]] – [[skladno število]] – <!-- kongruentno število --> [[skladnost (geometrija)|skladnost]] – [[skočna funkcija]] – <!-- koračna funkcija --> [[Albert Thoralf Skolem|Skolem, Albert Thoralf]] – [[skolemizacija]] – [[Skolemova funkcija]] – [[Skolemova normalna oblika]] – [[skoraj celo število]] – [[skoraj Johnsonovo telo]] – [[skoraj popolno število]] – [[skoraj praštevilo]] – [[skoraj skladna trikotnika]] – [[sled matrike]] – [[slika (matematika)|slika]] – [[slika grafa]] – [[slika oglišč]] – [[Neil Sloane|Sloane, Neil]] – [[slovar izrazov teorije grafov]] – [[David Slowinski|Slowinski, David]] – [[slučajna matrika]] – [[slučajna spremenljivka]] – [[Stephen Smale|Smale, Stephen]] – [[smer (matematika)|smer]] – [[smerni koeficient premice]] – [[Stanislav Konstantinovič Smirnov|Smirnov, Stanislav Konstantinovič]] – [[Henry John Stephen Smith|Smith, Henry John Stephen]] – [[Smith-Minkowski-Sieglova masna formula]] – [[Smith-Volterra-Cantorjeva množica]] – [[Smithova nagrada]] – [[Smithovo število]] – [[Raymond Smullyan|Smullyan, Raymond]] – [[snark (teorija grafov)|snark]] – [[Rudolph Snel van Royen|Snel van Royen, Rudolph]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[soda funkcija]] – [[sodo število]] – [[sodost]] – [[sodost in lihost funkcije]] – [[Leonhard Sohncke|Sohncke, Leonhard]] – [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Sohocki, Juljan Karl Vasiljevič]] – [[soizmerljivost]] – [[sokot]] – <!-- suplementarni kot --> [[sokrožne točke]] – [[Johann Georg von Soldner|Soldner, Johann Georg von]] – {{sopomenka|[[Soldnerjeva konstanta]]}} – <!-- == ramanujan-Soldnerjeva konstanta --> [[somernica]] – <!-- simetrala --> [[Duncan Sommerville|Sommerville, Duncan]] – [[somnožica]] – [[Jonathan Sondow|Sondow, Jonathan]] – [[Robert Henry Sorgenfrey|Sorgenfrey, Robert Henry]] – [[Sorgenfreyjeva premica]] – [[Sorgenfreyjeva ravnina]] – [[sosednja kota]] – [[sosednja ulomka]] – [[Sosigen]] – [[specialna funkcija]] – <!-- posebna funkcija --> [[specialna ortogonalna matrika]] – [[Ernst Specker|Specker, Ernst]] – {{sopomenka|[[Speckerjeva grupa]]}} – <!-- == Baer-Speckerjeva grupa --> [[John Speidell|Speidell, John]] – [[spekter grafa]] – [[spekter Markova]] – [[spektralna teorija grafov]] – {{sopomenka|[[spinoda]]}} – <!-- == točka obrata --> [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij]] – [[sploščeni sferoid]] – [[splošna algebra]] – [[splošna linearna grupa]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošna topologija]] – [[spodnji celi del]] – <!-- == celi del --> [[Sporos]] – [[sprememba baze]] – [[spremenljivka]] – [[srčnica]] – <!-- kardioida --> [[srebrni rez]] – [[srečno praštevilo]] – [[srečno število]] – [[sredinski graf]] – [[središče]] – [[središče kroga]] – [[središče grupe]] – [[središče očrtane krožnice]] – [[središče očrtanega kroga]] – [[središče šopa]] – [[središče včrtane krožnice]] – [[središče včrtanega kroga]] – [[središčni binomski koeficient]] – <!-- centralni binomski koeficient --> [[središčni kot]] – {{sopomenka|[[središčna točka]]}} {{--}} <!-- == središče --> [[središčno devetkotniško število]] – [[središčno kvadratno število]] – [[središčno kubično število]] – [[središčno mnogokotniško število]] – [[središčno osemkotniško število]] – [[središčno petkotniško število]] – [[središčno sedemkotniško število]] – [[središčno šestkotniško število]] – [[središčno štirikotniško število]] – [[središčno trikotniško število]] – [[srednja ukrivljenost]] – [[srednja vrednost]] – [[stabilnost Ljapunova]] – [[stacionarni proces]] – [[standardna baza]] – [[standardni odklon]] – [[standardni pogrešek]] – [[Harold Stark|Stark, Harold]] – [[Stark-Heegnerjev izrek]] – [[statistika]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefanova naloga]] – [[Jakob Steiner|Steiner, Jakob]] – [[Steiner-Lehmusov izrek]] – [[Steinerjev porizem]] – [[Steinerjev problem]] – [[Steinerjev problem o drevesih]] – <!-- Steinerjevo drevo --> [[Steinerjev problem o stožnicah]] – [[Steinerjeva elipsa]] – [[Steinerjeva ploskev]] – [[Steinerjeva točka]] – [[Steinerjeva veriga]] – {{sopomenka|[[Steinerjevo drevo]]}} – <!-- == Steinerjev problem o drevesih --> [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Steinhaus, Hugo Dyonizy]] – [[Steinhausov mnogokotniški zapis]] – [[Charles Proteus Steinmetz|Steinmetz, Charles Proteus]] – [[Steinmetzevo telo]] – [[stekališče]] – [[Vladimir Andrejevič Steklov|Steklov, Vladimir Andrejevič]] – [[stelacija]] – [[Moritz Abraham Stern|Stern, Moritz Abraham]] – [[Simon Stevin|Stevin, Simon]] – [[Matthew Stewart (matematik)|Stewart, Matthew]] – [[Stewartov izrek]] – [[Thomas Joannes Stieltjes|Stieltjes, Thomas Joannes]] – [[Stieltjes-Wigertovi polinomi]] – [[Stieltjesov integral]] – [[Stieltjesov izrek]] – [[Stieltjesov problem momentov]] – [[Stieltjesova matrika]] – [[Stieltjesova transformacija]] – [[Stieltjesove konstante]] – [[Stieltjesovi polinomi]] – [[James Stirling (matematik)|Stirling, James]] – {{sopomenka|[[Stirlingov približek]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingova formula --> [[Stirlingova aproksimacija]] – <!-- Stirlingov približek, Stirlingova formula --> {{sopomenka|[[Stirlingova formula]]}} – <!-- == Stirlingova aproksimacija, Stirlingov približek --> [[Stirlingova števila prve vrste]] – [[Stirlingova števila druge vrste]] – [[Stirlingova vrsta]] – [[Stirlingovo število]] – {{sopomenka|[[sto]]}} – <!-- == 100 (število) --> [[stokotnik]] – [[stohastična matrika]] – [[stohastični proces]] – [[stohastika]] – [[James Johnston Stoker|Stoker, James Johnston]] – [[George Gabriel Stokes|Stokes, George Gabriel]] – {{sopomenka|[[stolpična matrika]]}} – <!-- == stolpični vektor --> [[stolpični vektor]] – [[Marshall Harvey Stone|Stone, Marshall Harvey]] – [[Stonov reprezentacijski izrek za Boolove algebre]] – [[stopinja]] – [[stopničasta funkcija]] – [[stopnja (matematika)|stopnja]] – [[stopnja grafa]] – [[stopnja konvergence]] – [[stopnja polinoma]] – [[stopnja preslikave]] – [[stopnja zvezne preslikave]] – [[Carl Størmer|Størmer, Carl]] – [[Størmerjev izrek]] – [[Størmerjevo število]] – [[stotica]] – [[stožec]] – {{sopomenka|[[stožernica]]}} – <!-- == stožnica --> [[stožnica]] – <!-- stožernica --> [[stranica]] – [[stranska ploskev]] – [[Ernst Gabor Straus|Straus, Ernst Gabor]] – [[Anne Penfold Street|Street, Anne Penfold]] – [[strig (matematika)|strig]] – [[strižna matrika]] – [[strobogramatično praštevilo]] – [[strobogramatično število]] – [[strofoida]] – {{sopomenka|[[strogo monotona funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo naraščajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> {{sopomenka|[[strogo padajoča funkcija]]}} – <!-- == monotonost --> [[Dirk Jan Struik|Struik, Dirk Jan]] – [[Studentova t-porazdelitev]] – [[Jacques Charles François Sturm|Sturm, Jacques Charles François]] – [[Sturm-Liouvillova teorija]] – [[Sturmov izrek]] – [[subaditivnost]] – [[Mikhail Fedorovič Subbotin|Subbotin, Mikhail Fedorovič]] – {{sopomenka|[[sublimirani trikotnik]]}} – <!-- == zlati trikotnik --> [[subdivizija]] – [[substitucijsko pravilo]] – [[Dennis Parnell Sullivan|Sullivan, Dennis Parnell]] – [[suma]] – <!-- vsota --> [[sumacijska metoda]] – [[Sun Či]] – [[superalgebra]] – [[superelipsa]] – [[superelipsoid]] – [[superjajce]] – {{sopomenka|[[superkvadratik]]}} – <!-- == superkvadrik --> [[superkvadrik]] – [[supernaloga]] – [[supermnožica]] – [[superpraštevilo]] – [[superrealno število]] – [[supertoroid]] – [[superzlati rez]] – [[suplementarni kot]] – <!-- == sokot --> [[surjekcija]] – <!-- == surjektivna preslikava --> [[surjektivna preslikava]] – [[surrealno število]] – [[Mihail Jakovljevič Suslin|Sulin, Mihail Jakovljevič]] – [[Suslinov problem]] – <!-- Suslinova domneva --> {{sopomenka|[[Suslinova domneva]]}} – <!-- == Suslinov problem --> [[Heinrich Suter|Suter, Heinrich]] – [[Georgij Dimitrijevič Suvorov|Suvorov, Georgij Dimitrijevič]] – [[Mičio Suzuki|Suzuki, Mičio]] – [[singularni razcep|SVD]] – [[sveženj (matematika)|sveženj]] – [[Lorna May Swain|Swain, Lorna May]] – [[Peter Swinnerton-Dyer|Swinnerton-Dyer, Peter]] – [[Emanuel Swedenborg|Swedenborg, Emanuel]] – [[Peter Ludwig Majdell Sylow|Sylow, Peter Ludwig Majdell]] – [[Sylowi izreki]] – [[James Joseph Sylvester|Sylvester, James Joseph]] – [[Sylvester-Gallaijev izrek]] – [[Sylvestrov graf]] – [[Sylvestrova enakost]] – [[Sylvestrova matrika]] – [[Sylvestrova medalja]] – [[Sylvestrovo zaporedje]] – [[John Lighton Synge|Synge, John Lighton]] – [[Otto Szasz|Szasz, Otto]] – [[Gábor Szegő|Szegő, Gábor]] – [[George Szekeres|Szekeres, George]] – [[Szekeresov snark]] – [[Endre Szemerédi|Szemerédi, Endre]] – [[Szemerédijev izrek]] – [[Lajos Szilassi|Szilassi, Lajos]] – [[Szilassijev polieder]] – == Š == [[Andrej Igorjevič Šafarevič|Šafarevič, Andrej Igorjevič]] – [[Igor Rostislavovič Šafarevič|Šafarevič, Igor Rostislavovič]] – [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin|Šanin, Nikolaj Aleksandrovič]] – [[Tibor Šalát|Šalát, Tibor]] – [[šapa (teorija grafov)|šapa]] – {{sopomenka|[[šest]]}} – <!-- == 6 (število) --> {{sopomenka|[[šestdeset]]}} – <!-- == 60 (število) --> [[šestdesetica]] – [[šestdesetiški številski sistem]] – [[šestdesetkotnik]] – {{sopomenka|[[šesterokotnik]]}} – <!-- == šestkotnik --> {{sopomenka|[[šesterokotniško število]]}} – <!-- == šestkotniško število --> [[šestilo]] – [[šestina]] – [[šestiški številski sistem]] – [[šestkotnik]] – [[šestkotniško število]] – [[šestkotniško piramidno število]] – [[šestkotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[šestnajst]]}} – <!-- == 16 (število) --> {{sopomenka|[[šestnajstiški številski sestav]]}} – <!-- == šestnajstiški številski sistem --> [[šestnajstiški številski sistem]] – <!-- šestnajstiški številski sestav --> [[šestnajstkotnik]] – [[šeststrana bipiramida]] – [[šeststrana piramida]] – [[šeststrana prizma]] – [[šestrani prisekani trapezoeder]] – [[šeststrani trapezoeder]] – [[Goro Šimura|Šimura, Goro]] – [[Ših Huang Ti]] – [[Anania Šikarazi|Šikarazi, Anania]] – [[Georgij Jevgenjevič Šilov|Šilov, Georgij Jevgenjevič]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[Albert Nikolajevič Širjajev|Širjajev, Albert Nikolajevič]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[Jaroslav Nikolajevič Šitov|Šitov, Jaroslav Nikolajevič]] – [[Šaradčandra Šankar Šrikhande|Šrikhande, Šaradčandra Šankar]] – [[Šrikhandov graf]] – [[Otto Juljevič Šmidt|Šmidt, Otto Juljevič]] – [[Lev Genrihovič Šnireljman|Šnireljman, Lev Genrihovič]] – [[Šnireljmanova gostota]] – <!-- Schnirelmann density --> [[šop premic]] – [[šop ravnin]] – [[Ivan Štalec|Štalec, Ivan]] – [[Peter Štefan|Štefan, Peter]] – [[števec]] – [[številka]] – [[število]] – [[število 0]] – [[število 1]] – [[število alef]] – [[število bet]] – [[število deliteljev]] – [[število Markova]] – [[število praštevil]] – {{sopomenka|[[število PV]]}} – <!-- == Pisot-Vidžajaraghavanovo število, Pisotovo število --> [[število s harmoničnimi delitelji]] – [[število Sierpińskega]] – [[število taksija]] – [[število zlatega reza]] – [[številska množica]] – [[številska premica]] – [[številska vrsta]] – [[številski sestav]] – [[številski sistem]] – [[številski obseg]] – <!-- == obseg algebrskih števil --> [[številsko zaporedje]] – [[števka]] – [[števna množica]] – <!-- števno neskončna množica, preštevna množica --> [[števna neskončnost]] – [[števnost]] – [[števno neskončna množica]] – <!-- == števna množica, preštevna množica --> {{sopomenka|[[štiri]]}} – <!-- == 4 (število) --> {{sopomenka|[[štirideset]]}} – <!-- == 40 (število) --> [[štiridesetkotnik]] – [[štiriindvajsetkotnik]] – {{sopomenka|[[štirinajst]]}} – <!-- == 14 (število) --> [[štirinajstkotnik]] – [[štirirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[štiristrana piramida]]}} – <!-- == kvadratna piramida --> [[štiristrani trapezoeder]] – == T == [[tabela deliteljev]] – [[tabela integralov]] – [[tabela kongruenc]] – [[tabela množenja]] – [[tabela prafaktorjev števil]] – [[Tabit ibn Kora]] – [[Tabitovo praštevilo]] – [[Tabitovo število]] – [[Tabit Ibrahim]] – [[Peter Guthrie Tait|Tait, Peter Guthrie]] – [[Taitova domneva]] – [[tajnopisje]] – [[Katahiro Takebe|Takebe, Tahakiro]] – [[Tales]] – [[Talesov izrek]] – [[tangens]] – [[tangensni izrek]] – [[tangenta]] – <!-- == dotikalnica --> [[tangenta krožnice]] – {{sopomenka|[[tangentna metoda]]}} – <!-- == Newtonova metoda, metoda pospešene iteracije, Newton-Raphsonova metoda --> {{sopomenka|[[tangentni četverokotnik]]}} – <!-- == tangentni štirikotnik --> [[tangentni kot]] – [[tangentni mnogokotnik]] – [[tangentni štirikotnik]] – <!-- tangentni četverokotnik --> [[Jutaka Tanijama|Tanijama, Jutaka]] – {{sopomenka|[[Tanijama-Šimura-Weilova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> {{sopomenka|[[Tanijama-Šimurova domneva]]}} – <!-- == izrek o modularnosti --> [[Tanijamova grupa]] – [[Terence Tao|Tao, Terence]] – [[tapetna grupa]] – [[Alfred Tarski|Tarski, Alfred]] – [[Niccolo Fontana Tartaglia|Tartaglia, Niccolo Fontana]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – [[Alfred Tauber|Tauber, Alfred]] – [[Olga Taussky-Todd|Taussky-Todd, Olga]] – [[tavtohrona krivulja]] – <!-- izohrona krivulja --> [[Brook Taylor|Taylor, Brook]] – [[Taylorjev izrek]] – [[Taylorjeva vrsta]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Richard Lawrence Taylor|Taylor, Richard Lawrence]] – [[Teajtet]] – [[Teajtetov izrek]] – [[Teano]] – [[telegrafski enačbi]] – [[telesa z ikozaedrsko simetrijo]] – [[telesna particija]] – [[teme]] – [[temelji matematike]] – [[temeljni mnogokotnik]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[George Frederick James Temple|Temple, George Frederick James]] – [[Gérald Tenenbaum|Tenenbaum, Gérald]] – [[Keti Tenenblat|Tenenblat, Keti]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski produkt grafov]] – [[Teodor iz Kirene]] – {{sopomenka|[[Teodorova konstanta]]}} – <!-- == kvadratni koren števila 3 --> [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teorija analitičnih funkcij]] – [[teorija aproksimacij]] – [[teorija dinamičnih sistemov]] – [[teorija diofantskih približkov]] – <!-- << /* Diophantine approximation */ --> [[teorija grafov]] – [[teorija grup]] – [[teorija iger]] – [[teorija informacij]] – [[teorija invariant]] – [[teorija izračunavanja]] – <!-- == teorija računanja --> [[teorija kalupov]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija kategorij]] – [[teorija kolobarjev]] – [[teorija kvazimnožic]] – <!-- en: quasi-set theory --> [[teorija matrik]] – [[teorija mehke mere]] – [[teorija mere]] – {{sopomenka|[[teorija mnogoterosti]]}} – <!-- == mnogoterost --> [[teorija množic]] – [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija presekov]] – [[teorija približkov]] – [[teorija računanja]] – <!-- teorija izračunavanja --> [[teorija razrednega obsega]] – [[teorija razredov]] – [[teorija reprezentacij]] – [[teorija števil]] – [[teorija tipov]] – [[teorija transcendentnosti]] – [[teorija verjetnosti]] – [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov|Ter-Krikorov, Aleksander Martinovič]] – [[Terwilligerjeva algebra]] – [[teselacija]] – <!-- == pokritje, tlakovanje --> [[teserakt]] – {{sopomenka|[[teseraktno število]]}} – <!-- == četrta potenca, bikvadratno število --> [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[test Kolmogorova-Smirnova]] – [[test Ljapunova]] – [[tetiva (matematika)|tetiva]] – [[tetivni četverokotnik]] – <!-- == tetivni štirikotnik --> [[tetivni mnogokotnik]] – [[tetivni štirikotnik]] – <!-- tetivni četverokotnik --> [[tetivnotangentni štirikotnik]] – <!-- bicentrični štirikotnik --> [[tetraeder]] – [[tetraedrska simetrija]] – [[tetraedrski graf]] – [[tetraedrsko število]] – <!-- == četversko število --> [[tetrahemiheksaeder]] – [[tetrahemiheksakron]] – {{sopomenka|[[tetrakisna kocka]]}} – <!-- == tetrakisni heksaeder --> [[tetrakisni heksaeder]] – <!-- tetrakisna kocka --> {{sopomenka|[[tetrakosagon]]}} – <!-- == štiriindvajsetkotnik --> {{sopomenka|[[tetratetraeder]]}} – <!-- == oktaeder --> [[težišče]] – [[težišče trikotnika]] – [[težiščnica]] – [[TeX]] – [[René Thom|Thom, René]] – [[Axel Thue|Thue, Axel]] – {{sopomenka|[[Thue-Morsejeva množica]]}} – <!-- == zlo število --> [[Thue-Morsejevo zaporedje]] – [[Thue-Siegel-Rothov izrek]] – [[Thuejev izrek]] – [[William Thurston|Thurston, William]] – [[Andrej Nikolajevič Tihonov|Tihonov, Andrej Nikolajevič]] – [[Timarid]] – [[tisočica]] – [[Gheorghe Ţiţeica|Ţiţeica, Gheorghe]] – [[Jacques Tits|Tits, Jacques]] – {{sopomenka|[[tlakovanje (geometrija)|tlakovanje]]}} – <!-- == pokritje, teselacija --> [[točka]] – [[točka (geometrija)]] – [[točka obrata]] – <!-- spinoda --> [[točka v neskončnosti]] – [[točka vejitve]] – <!-- == vejišče /* branch point */ --> [[točkovna grupa]] – [[točkovni prostor]] – [[točkovno zrcaljenje]] – [[John Arthur Todd|Todd, John Arthur]] – [[togi premik]] – <!-- izometrija --> [[Tohoku Mathematical Journal]] – [[tok (matematika)|tok]] – [[John Francis Toland|Toland, John Francis]] – [[Gabrijel Tomšič|Tomšič, Gabrijel]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[topi kot]] – [[topokotni trikotnik]] – [[topologija]] – [[topologija produktov]] – [[topološka grupa]] – [[topološka invarianta]] – [[topološka konjugacija]] – [[topološka lastnost]] – [[topološka teorija grafov]] – [[topološki prostor]] – [[topološki vektorski prostor]] – [[Viktor Andrejevič Toponogov|Toponogov, Viktor Andrejevič]] – [[topos]] – [[toroid]] – [[toroidni polieder]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[torus]] – [[tovariško število]] – [[traktrisa]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transcendentna funkcija]] – [[transcendentna krivulja]] – [[transcendentno število]] – [[transformacija]] – [[transformacija Kontoroviča-Lebedeva]] – [[transformacija zaporedja]] – [[transformacijska geometrija]] – [[transformacijska grupa]] – [[transponiranje]] – [[transponirani graf]] – [[transponiranka]] – [[transpozicija (matematika)|transpozicija]] – {{sopomenka|[[transverzala]]}} – <!-- == prečnica --> [[tranzitivna relacija]] – [[trapez]] – [[trapezno pravilo]] – [[trapezoeder]] – [[trapezoid]] – [[trapezorombski dodekaeder]] – [[Andrzej Mariusz Trautman|Trautman, Andrzej Mariusz]] – [[trditev]] – [[tretja ekscentričnost]] – [[tretja izsrednost]] – [[tretjina]] – [[tretjinjenje kota]] – <!-- trisekcija kota --> {{sopomenka|[[3 (število)|tri]]}} – <!-- == 3 (število) --> [[triakisni ikozaeder]] – [[triakisni oktaeder]] – [[triakisni tetraeder]] – <!-- kistetraeder, triuakistetraeder --> [[triakisno trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[triakistetraeder]]}} – <!-- == triakisni tetraeder, kistetraeder --> {{sopomenka|[[triakontagon]]}} – <!-- == tridesetkotnik --> {{sopomenka|[[trideset]]}} – <!-- == 30 (število) --> [[tridesetkotnik]] – [[trigonometrična funkcija]] – [[trigonometrična vrsta]] – [[trigonometrični integral]] – [[trikotnik]] – [[trikotnik Sierpińskega]] – [[trikotniška grupa]] – [[trikotniška neenakost]] – [[trikotniško kvadratno število]] – [[trikotniško število]] – [[trikotno tlakovanje]] – {{sopomenka|[[trinajst]]}} – <!-- == 13 (število) --> [[trinajstkotnik]] – [[trirazsežni prostor]] – {{sopomenka|[[trisekcija kota]]}} – <!-- == tretjinjenje kota --> [[trisektrisa]] – [[trisektrisa Pascalovega polža]] – [[tristrana bipiramida]] – [[tristrana hebesfenorotunda]] – [[tristrana prizma]] – [[tristrani prisekani trapezoeder]] – [[tristrani trapezoeder]] – {{sopomenka|[[trivektor]]}} – <!-- == multivektor --> [[trivialna grupa]] – [[trohoida]] – [[trojiška Golayjeva koda]] – [[trojiški številski sistem]] – [[Ehrenfried Walter Tschiernhaus|Tschiernhaus, Ehrenfried Walter]] – [[Tsu Čung Či]] – <!-- == Ču Čungdži --> [[Albert William Tucker|Tucker, Albert William]] – [[tuje število]] – {{sopomenka|[[tuji množici]]}} – <!-- == disjunktni množici --> [[tujost]] – [[Alan Turing|Turing, Alan]] – [[Nasir at-Tusi|at-Tusi, Nasir]] – [[William Thomas Tutte|Tutte, William Thomas]] – [[Tuttejeva matrika]] – == U == [[učinek grupe]] – [[Horace Scudder Uhler|Uhler, Horace Scudder]] – [[Uhlerjevo število]] – [[al-Uklidisi]] – [[ukrivljenost]] – [[Stanislaw Marcin Ulam|Ulam, Stanislaw Marcin]] – [[Ulamov prt]] – [[Ulamovo število]] – [[Ulamovo zaporedje]] – [[Peter Lavrentjevič Uljanov|Uljanov, Peter Lavrentjevič]] – [[ulomek]] – [[ulomljeni del]] – <!-- decimalni del --> [[ultrafilter]] – [[Ulug Beg]] – {{sopomenka|[[unarna operacija]]}} – <!-- == enočlena operacija --> [[uniformna antiprizmatična prizma]] – [[uniformna tlakovanja v hiperbolični ravnini]] – [[uniformni polieder]] – [[uniformni polihoron]] – [[uniformni politop]] – [[uniformni zvezdni polieder]] – [[uniformno barvanje]] – [[uniformno tlakovanje]] – [[Unija množic|unija]] – [[unija množic]] – [[unimodularna matrika]] – [[unipotentna matrika]] – [[unipotentnost]] – [[unitarna matrika]] – [[univerzalna diferencialna enačba]] – [[univerzalna lastnost]] – [[univerzalna množica]] – [[univerzalna parabolična konstanta]] – [[upodobitev grupe]] – [[uporabna matematika]] – {{sopomenka|[[urejena dvojica]]}} – <!-- == urejeni par --> [[urejena n-terica]] – [[urejeni kolobar]] – [[urejeni par]] – [[urejeno Bellovo število]] – [[urejenost]] – [[Pavel Samujilovič Urison|Urison, Pavel Samujilovič]] – [[urna grupa]] – [[usmerjeni graf]] – <!-- = digraf --> [[Jakov Viktorovič Uspenski|Uspenski, Jakov Andrejevič]] – [[Vladimir Andrejevič Uspenski|Uspenski, Vladimir Andrejevič]] – [[utežena matrika]] – [[uteženi graf]] – [[uteženo praštevilo]] – <!-- en: balanced prime --> [[utežna funkcija]] – == V == [[Giovanni Vacca (matematik)|Vacca, Giovanni]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Anton Vakselj|Vakselj, Anton]] – [[valček (matematika)|valček]] – [[valovna enačba]] – [[valovna transformacija]] – [[vampirsko število]] – [[John Howard Van Amringe|Van Amringe, John Howard]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[Edward Burr Van Vleck|Van Vleck, Edward Burr]] – [[Veeravalli Seshadri Varadarajan|Varadarajan, Veeravalli Seshadri]] – [[varčno število]] – [[variacija]] – [[variacija (matematika)]] – [[variacijski račun]] – [[Pierre Varignon|Varignon, Pierre]] – [[varno praštevilo]] – [[včrtana in pričrtana krožnica trikotnika]] – [[včrtana krožnica]] – {{sopomenka|[[včrtani krog]]}} – <!-- == včrtana krožnica --> [[vdrti kot]] – [[Oswald Veblen|Veblen, Oswald]] – {{sopomenka|[[veččlenik]]}} – <!-- == polinom, mnogočlenik --> {{sopomenka|[[večkotnik]]}} – <!-- == mnogokotnik --> [[večkratna množica]] – [[večkratnik]] – [[večlična funkcija]] – [[vedski kvadrat]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vejišče]] – <!-- točka vejitve --> [[vektor (matematika)|vektor]] – {{sopomenka|[[vektor nič]]}} – <!-- == ničelni vektor --> [[vektorska enota]] – <!-- enotski vektor --> [[vektorska mera]] – [[vektorski nič]] – <!-- ničelni vektor --> [[vektorski produkt]] – [[vektorski prostor]] – [[vektorski račun]] – [[velika antiprizma]] – [[veliki dodekaeder]] – [[veliki dvojno prirezan dirombidodekaeder|veliki dvojnoprirezani dirombidodekaeder]] – {{sopomenka|[[veliki Fermatov izrek]]}} – <!-- == Fermatov veliki izrek --> [[veliki ikozaeder]] – [[veliki ikozidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekaeder]] – [[veliki ikozihemidodekakron]] – [[veliki krog]] – [[veliki prisekan kubooktaeder]] – {{sopomenka|[[veliki rombiikozidodekaeder]]}} – <!-- == prisekani ikozidodekaeder --> {{sopomenka|[[veliki rombikubooktaeder]]}} – <!-- == prisekani kubooktaeder --> [[veliko število]] – [[velikostni red]] – [[John Venn|Venn, John]] – [[Vennov diagram]] – [[Vennov graf]] – [[Pierre François Verhulst|Verhulst, Pierre François]] – [[verižni ulomek]] – [[verižnica]] – [[verižno pravilo]] – [[verjetno praštevilo]] – [[verjetnost]] – [[verjetnost in statistika]] – [[verjetnostna funkcija]] – [[verjetnostna funkcija gostote]] – [[verjetnostna mera]] – [[verjetnostna metoda]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[verjetnostna teorija števil]] – [[verjetnostni račun]] – [[verjetnostni prostor]] – [[Giuseppe Veronese|Veronese, Giuseppe]] – [[Veronesejeva ploskev]] – [[Anatolij Moisejevič Veršik|Veršik, Anatolij Moisejevič]] – [[veselo praštevilo]] – [[veselo število]] – [[vezna črta]] – {{sopomenka|[[viba]]}} – <!-- == spirala --> [[Ivan Vidav|Vidav, Ivan]] – [[Vidav-Palmerjev izrek]] – [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan|Vidžajaraghavan, Tirukkannapuram]] – [[François Viète|Viète, François]] – [[Viètove enačbe]] – [[Viètovo pravilo]] – [[Leopold Vietoris|Vietoris, Leopold]] – [[Mark Jakovljevič Vigodski|Vigodski, Mark Jakovljevič]] – [[Cédric Villani|Villani, Cédric]] – [[Yvon Villarceau|Villarceau, Yvon]] – [[Villarceaujevi krožnici]] – [[Jean-André Ville|Ville, Jean-André]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov, Ivan Matvejevič]] – [[Matt Visser|Visser, Matt]] – [[Viswanathova konstanta]] – [[višina trikotnika]] – [[višinska točka trikotnika]] – <!-- ortocenter --> [[višinski izrek]] – {{sopomenka|[[višja algebra]]}} – <!-- == abstraktna algebra --> [[višje razsežnosti]] – [[vitka grupa]] – <!-- en: slender group --> [[Aleksander Adolfovič Vitt|Vitt, Aleksander Adolfovič]] – [[Anatolij Georgijevič Vituškin|Vituškin, Anatolij Georgijevič]] – [[Vincenzo Viviani|Viviani, Vincenzo]] – [[Vivianijev izrek]] – [[Vivianijeva krivulja]] – [[Vasilij Sergejevič Vladimirov|Vladimirov, Vasilij Sergejevič]] – [[vložitev (matematika)|vložitev]] – [[vložitev grafa]] – [[vodilna krožnica]] – [[vodilni koeficient]] – [[vodnica]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski|Vojevodski, Vladimir Aleksandrovič]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[Georgij Feodosjevič Voronoj|Voronoj, Georgij Feodosjevič]] – [[Voronojev diagram]] – [[votla matrika]] – [[vozel (matematika)|vozel]] – [[vozli Čebišova]] – [[Jože Vrabec|Vrabec, Jože]] – [[Vladimir Vranić|Vranić, Vladimir]] – [[vražji kvadrat]] – [[Gustav de Vries|Vries, Gustav de]] – [[vrsta (matematika)|vrsta]] – [[vrtnica (matematika)|vrtnica]] – {{sopomenka|[[vrstična matrika]]}} – <!-- == vrstični vektor --> [[vrstični vektor]] – [[vrtilna simetrija]] – [[vseštevčno število]] – <!-- pandigitalno število --> [[vsota]] – [[vsota deliteljev]] – [[vsota Minkowskega]] – [[vsota potenc]] – [[vzajemnost]] – [[vzporedna projekcija]] – [[vzporedni premik]] – [[vzporedni razteg]] – [[vzporednica]] – <!-- paralela --> [[vzporednost]] – [[vzvišeno število]] – == W == [[Bartel Leendert van der Waerden|Waerden, Bartel Leendert van der]] – [[Donald Dines Wall|Wall, Donald Dines]] – [[Wall-Sun-Sunovo praštevilo]] – [[John Wallis|Wallis, John]] – [[Wallisov produkt]] – [[Wallisova konstanta]] – [[Joseph Leonard Walsh|Walsh, Joseph Leonard]] – [[Walsheva funkcija]] – [[Walsheva matrika]] – [[Wang Fan]] – [[Edward Waring|Waring, Edward]] – [[Waringov problem]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[Heinrich Martin Weber|Weber, Heinrich Martin]] – [[Waloddi Weibull|Weibull, Waloddi]] – [[Karl Weierstrass|Weierstrass, Karl]] – [[Weierstrassova funkcija]] – [[André Weil|Weil, André]] – [[Weil-Mordellov izrek]] – [[Weilov kriterij]] – [[Eric Wolfgang Weisstein|Weisstein, Eric Wolfgang]] – [[Dominic Welsh|Welsh, Dominic]] – [[Wendelin Werner|Werner, Wendelin]] – [[Caspar Wessel|Wessel, Caspar]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – [[Weylov kriterij]] – [[Weylov postulat]] – [[Weylov skalar]] – [[Weylov tenzor]] – [[Weylova algebra]] – [[Weylova domneva o ukrivljenosti]] – [[Weylova formula karakterjev]] – [[Weylova grupa]] – [[Weylova transformacija]] – [[Weylova vsota]] – [[Whewellova enačba]] – [[William Whiston|Whiston, William]] – [[Hassler Whitney|Whitney, Hassler]] – [[Whitneyjev izrek]] – [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker, Edmund Taylor]] – [[Wiadomości Matematyczne]] – [[David Vernon Widder|Widder, David Vernon]] – [[Arthur Josef Alwin Wieferich|Wieferich, Arthur Josef Alwin]] – [[Wieferichev izrek]] – [[Wieferichev par]] – [[Wieferichevo praštevilo]] – [[Wiener-Hinčinov izrek]] – [[Wienrov tauberski izrek]] – [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Pieter Wijdenes|Wijdenes, Pieter]] – [[Adriaan van Wijngaarden|Wijngaarden, Adriaan van]] – [[van Wijngaardenova transformacija]] – [[Wikipedija:WikiProjekt števila]] – [[Andrew John Wiles|Wiles, Andrew John]] – [[Kenneth Powers Williams|Williams, Kenneth Powers]] – [[Alexander Wilson (matematik)|Wilson, Alexander]] – [[John Wilson (matematik)|Wilson, John]] – [[Wilsonov izrek]] – [[Wilsonovo praštevilo]] – [[Aurel Wintner|Wintner, Aurel]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[Wolfova nagrada za matematiko]] – [[Joseph Wolstenholme|Wolstenholme, Joseph]] – [[Wolstenholmov izrek]] – [[Wolstenholmovo praštevilo]] – [[Woodallovo praštevilo]] – [[Woodallovo število]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Willem Abraham Wythoff|Wythoff, Willem Abraham]] – [[Wythoffov simbol]] – [[Wythoffova konstrukcija]] – == X == == Y == [[Jean-Christophe Yoccoz|Yoccoz, Jean-Christophe]] – [[Laurence Chisholm Young|Young, Laurence Chisholm]] – [[Youngova mera]] – == Z == [[Abraham Zacuto|Zacuto, Abraham]] – [[Lotfi Asker Zadeh|Zadeh, Lotfi Asker]] – [[Don Bernard Zagier|Zagier, Don Bernard]] – [[Karel Zahradnik|Zahradnik, Karel]] – [[Władysław Zajączkowski|Zajączkowski, Władysław]] – [[zajčja konstanta]] – [[zajčje zaporedje]] – [[zakon kvadratne recipročnosti]] – <!-- kvadratni recipročnostni zakon, kvadratični reciprocitetni zakon --> [[zakon oblikovne grupe]] – [[zakon racionalne recipročnosti]] – [[zakon recipročnosti]] – [[zakon trihotomije]] – [[zakon velikih števil]] – [[Viktor Abramovič Zalgaller|Zalgaller, Viktor Abramovič]] – [[zaloga vrednosti]] – [[zamenjalna števka]] – [[zamenljivo praštevilo]] – [[zaokrožanje]] – [[zaporedje]] – {{sopomenka|[[zaporedje celih števil]]}} – <!-- == celoštevilsko zaporedje --> [[zaporedje polinomov]] – [[zaprta množica]] – [[zaprta množica točk]] – [[zaprti interval]] – [[Stanisław Zaremba (matematik)|Zaremba, Stanisław]] – [[Oscar Zariski|Zariski Oscar]] – [[zastava (geometrija)|zastava]] – {{sopomenka|[[zasuk]]}} – <!-- == vrtenje, vrtež --> [[zbirna funkcija verjetnosti]] – <!-- zbirna porazdelitvena funkcija --> {{sopomenka|[[zbirna porazdelitvena funkcija]]}} – <!-- == zbirna funkcija verjetnosti --> [[Doron Zeilberger|Zeilberger, Doron]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger|Zejliger, Dimitrij Nikolajevič]] – [[Christian Zeller|Zeller, Christian]] – [[Zellerjeva kongruenca]] – [[Jefim Izakovič Zelmanov|Zelmanov, Jefim Izakovič]] – [[zelo obilno število]] – [[zelo sestavljeno število]] – [[Zenodor]] – [[Zenon]] – [[Zenon iz Sidona|Zenon Sidonski]] – [[Ernst Zermelo|Zermelo, Ernst]] – [[Zermelo-Fraenklova teorija množic]] – [[Nikolaj Jefimovič Zernov|Zernov, Nikolaj Jefimovič]] – [[ZFC]] – [[zgodovina matematike]] – [[zgodovina števila π]] – [[zgornja polravnina]] – [[zgornji celi del]] – [[Paul Zimmermann (matematik)|Zimmermann, Paul]] – {{sopomenka|[[Zipf-Mandelbrotov zakon]]}} – <!-- == Zipf-Mandelbrotova porazdelitev, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipf-Mandelbrotova porazdelitev]] – <!-- Zipf-Mandelbrotov zakon, Pareto-Zipfova porazdelitev --> [[Zipfov zakon]] – [[zlata spirala]] – [[zlati gnomon]] – [[zlati graf]] – {{sopomenka|[[zlati pravokotni trikotnik]]}} – <!-- == Keplerjev trikotnik, Priceov trokotnik --> [[zlati pravokotnik]] – [[zlati rez]] – [[zlati trikotnik (matematika)|zlati trikotnik]] – <!-- sublimirani trikotnik --> [[zlato razmerje]] – [[zlato število]] – <!-- == število zlatega reza --> [[zlepek]] – [[zlo število]] – <!-- Thue-Morsejeva množica --> [[zmanjševanje (geometrija)|zmanjševanje]] – [[zmnožek]] – [[znakovni niz]] – [[znamenite točke trikotnika]] – [[Štefan Znám|Znám, Štefan]] – [[Známov problem]] – [[znanstveni zapis]] – [[Jegor Ivanovič Zolotarjov|Zolotarjov, Jegor Ivanovič]] – [[zonoeder]] – {{sopomenka|[[zonotop]]}} – [[Max August Zorn|Zorn, Max August]] – [[Zornova lema]] – [[zrcaljenje]] – [[zrcalna simetrija]] – [[Zuckermanovo število]] – [[Vadim Valentinovič Zudilin|Zudilin, Vadim Valentinovič]] – [[zunanja mera]] – [[zunanji kot]] – [[zunanji krog]] – [[zunanji produkt]] – [[zvezdni mnogokotnik]] – [[zvezdno število]] – [[zvezna funkcija]] – [[zveznost]] – [[Antoni Zygmund|Zygmund, Antoni]] – == Ž == [[žarek]] – [[Viktor Viktorovič Žarinov|Žarinov, Viktor Viktorovič]] – [[Ivan Ivanovič Žegalkin|Žegalkin, Ivan Ivanovič]] – [[Jevgenij Petrovič Židkov|Židkov, Jevgenij Petrovič]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[Jurij Ivanovič Žuravljov|Žuravljov, Jurij Ivanovič]] – {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Matematika]] s2qz0xrlxgm5w9ph1p4nbccj21yc3db 0 132 6655989 6652374 2026-04-05T08:44:44Z XJaM 3 /* L */ 6655989 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[fizik]]ov in [[fizičarka|fizičark]]. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. [[matematik]]i, [[inženir]]ji, [[elektrotehnik]]i, [[izumitelj]]i, [[kemik]]i, [[astronom]]i, [[Kozmolog|kozmologi]] ipd. __NOTOC__ {{CompactTOC}} === A === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Karl Abbe]] ([[Nemčija]], 1840 – 1905) * [[Anatole Abragam]] ([[Francija]], 1914 – 2011) * [[Max Abraham]] ([[Nemčija]], 1875 – 1922) * [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], 1753 – 1821) * [[Friedrich Adler]] ([[Avstrija]], 1879 – 1960) * [[Stephen Louis Adler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Diederik Aerts]] ([[Belgija]], 1953 –) * [[Šahriar Afšar]] (شهريار صديق افشار) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –) * [[Jakir Aharonov]] ([[Izrael]], 1932 –) * [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) ([[Rusija]], 1911 – 2000) * [[John Aitken (znanstvenik)|John Aitken]] ([[Škotska]], 1839 – 1919) * [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) * [[Andreas Johann Albrecht]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –) * [[Berni Julian Alder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020) * [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) ([[Rusija]], 1912 – 1999) * [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Жорес Иванович Алфёров) ([[Rusija]], 1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1970 * [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Артём Исаакович Алиханян) ([[Rusija]], 1908 – 1978) * [[Abraham Izakovič Alihanov]] (Абрам Исаакович Алиханов) ([[Rusija]], 1904 – 1970) * [[Ralph Asher Alpher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007) * [[Luis Walter Alvarez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968 * [[Émile Hilaire Amagat]] ([[Francija]], 1841 – 1915) * [[Guillaume Amontons]] ([[Francija]], 1663 – 1705) * [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836) * [[Carl David Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936 * [[Herbert L. Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1988) * [[Philip Warren Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Edward Andrade]] ([[Anglija]], 1887 – 1971) * [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –) * [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) ([[Rusija]], 1939 –) * [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) ([[Rusija]], 1901 – 1952) * [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874) * [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) ([[Rusija]], 1934 – 1998) * [[Edward Victor Appleton]] ([[Anglija]], 1892 – 1965) {{ikona Nob nag}} 1947 * [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853) * [[Jošiaki Arata]] (荒田 吉明) ([[Japonska]], 1924 – 2018) * [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.) * [[Nima Arkani-Hamed]] ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1972 –) * [[Akito Arima]] ([[japonska]], 1930 – 2020) * [[Aristotel]] ([[Grčija]], 384 pr. n. št. – 322 pr. n. št.) * [[Richard Lewis Arnowitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2014) * [[Martin Leo Arons]] ([[Nemčija]], 1860 – 1919) * [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927) * [[Neil Ashby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) * [[Alain Aspect]] ([[Francija]], 1947 –) * [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], 1877 – 1945) {{ikona Nob nag}} 1922 * [[Pierre Victor Auger]] ([[Francija]], 1899 – 1993) * [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691) * [[Amadeo Avogadro]] ([[Italija]], 1776 – 1856) * [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) ([[Rusija]], 1932 – 2018) * [[William Edward Ayrton]] ([[Anglija]], 1847 – 1908) </div> === B === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794&ndash;1872) * [[Robert Bacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;2004) * [[Ernst Emil Alexander Back]] ([[Nemčija]], 1881&ndash;1959) * [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845&ndash;1922) * [[Albert Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912&ndash;2007) * [[John Carlos Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 &ndash;) * [[Aijalam Paramesvaran Balačandran]] ([[Indija]], [[ZDA]], 1938&ndash;) * [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825&ndash;1898) * [[Julian Barbour|Julian B. Barbour]] ([[Anglija]], 1937 &ndash;) * [[James Maxwell Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 &ndash;) * [[John Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908&ndash;1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972 * [[Charles Glover Barkla]] ([[Anglija]], 1877&ndash;1944) {{ikona Nob nag}} 1917 * [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776&ndash;1862) * [[Stephen Mark Barnett]] ([[Anglija]]) * [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 &ndash;) * [[Itzhak Bars]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 &ndash;) * [[Adolfo Bartoli]] ([[Italija]], 1851&ndash;1896) * [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) ([[Rusija]], 1922&ndash;2001) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) ([[Rusija]]) * [[Andreas von Baumgartner]] ([[Avstrija]], 1793&ndash;1865) * [[Rodney James Baxter]] ([[Avstralija]], 1940 &ndash;) * [[Zoltán Lajos Bay]] ([[Madžarska]], 1900&ndash;1992) * [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) ([[Rusija]], 1936 &ndash;) * [[Lazar Lvovič Bazeljan]] (Лазар Львович Базелян) ([[Ukrajina]], 1926&ndash;2001) * [[Carlo Becchi]] ([[Italija]], 1939&ndash;2025) * [[Antoine Henri Becquerel]] ([[Francija]], 1852&ndash;1908) {{ikona Nob nag}} 1903 * [[Johannes Georg Bednorz]] ([[Nemčija]], 1950&ndash;) {{ikona Nob nag}} 1987 * [[Carlo Beenakker]] ([[Nizozemska]], 1960 &ndash;) * [[August Beer]] ([[Nemčija]], 1825&ndash;1863) * [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947&ndash;2015) * [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) ([[Rusija]], 1943 &ndash;) * [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) ([[Rusija]], 1930&ndash;2017) * [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) ([[Rusija]], 1941 &ndash;) * [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) ([[Rusija]], 1923&ndash;2017) * [[John Stewart Bell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Severna Irska]], 1928&ndash;1990) * [[Henri Bénard]] ([[Francija]], 1874&ndash;1939) * [[Carl Martin Bender]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 &ndash;) * [[Abraham Bennet]] ([[Anglija]], 1749&ndash;1799) * [[Janwillem van den Berg]] ([[Nizozemska]], 1926&ndash;1985) * [[Peter Gabriel Bergmann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915&ndash;2002) * [[Lloyd Viel Berkner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1967) * [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700&ndash;1782) * [[Ira Borah Bernstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924&ndash;2024) * [[Michael Victor Berry]] ([[Anglija]], 1941 &ndash;) * [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare]] ([[Francija]], 1741&ndash;1800) * [[Hans Albrecht Bethe]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&ndash;2005) {{ikona Nob nag}} 1967 * [[Albert Betz]] ([[Nemčija]], 1885&ndash;1968) * [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662&ndash;1729) * [[Kurt Binder]] ([[Avstrija]], 1944&ndash;) * [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786&ndash;1856) * [[James Binney]] ([[Anglija]], 1950 &ndash;) * [[Gerd Binnig]] ([[Nemčija]], 1947 &ndash;) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774&ndash;1862) * [[Raymond Thayer Birge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887&ndash;1980) * [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973&ndash;1048) * [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897&ndash;1975) * [[Vilhelm Friman Koren Bjerknes]] ([[Norveška]], 1862&ndash;1951) * [[James Daniel Bjorken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 &ndash; 2024) * [[Patrick Maynard Stuart Blackett]] ([[Anglija]], 1897&ndash;1974) {{ikona Nob nag}} 1948 * [[Marietta Blau]] ([[Avstrija]], 1894&ndash;1970) * [[Felix Bloch]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1983) {{ikona Nob nag}} 1952 * [[Nicolaas Bloembergen]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920&ndash;2017) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[René-Prosper Blondlot]] ([[Francija]], 1849&ndash;1930) * [[Boetij]] ([[Rim]], 480&ndash;524) * [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) ([[Rusija]], 1909&ndash;1992) * [[David Bohm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917&ndash;1992) * [[Aage Niels Bohr]] ([[Danska]], 1922&ndash;2009) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Niels Henrik David Bohr]] ([[Danska]], 1885&ndash;1962) {{ikona Nob nag}} 1922 * [[Ludwig Edward Boltzmann]] ([[Avstrija]], 1844&ndash;1906) * [[Eugene Theodore Booth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912&ndash;2004) * [[Zsolt Bor]] ([[Madžarska]], 1949&ndash;) * [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733&ndash;1799) * [[Christian Bordé]] ([[Francija]], 1943&ndash;) * [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608&ndash;1679) * [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882&ndash;1970) {{ikona Nob nag}} 1954 * [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710&ndash;1761) * [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894&ndash;1974) * [[Johannes Bosscha mlajši]] ([[Nizozemska]], 1831&ndash;1911) * [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dubrovnik]], 1711&ndash;1787) * [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] ([[Nemčija]], 1891&ndash;1957) {{ikona Nob nag}} 1954 * [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842&ndash;1929) * [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915&ndash;2003) * [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], 1627&ndash;1691) * [[Robert William Boyle]] ([[Kanada]], 1883&ndash;1955) * [[Willard Sterling Boyle]] ([[Kanada]], 1924&ndash;2011) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Charles Vernon Boys]] ([[Anglija]], 1855&ndash;1944) * [[Frederick Sumner Brackett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896&ndash;1988) * [[Norris Edwin Bradbury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&ndash;1997) * [[William Henry Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1862&ndash;1942) {{ikona Nob nag}} 1915 * [[William Lawrence Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1890&ndash;1971) {{ikona Nob nag}} 1915 * [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) ([[Rusija]], 1931&ndash;2016) * [[Carl Henry Brans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 &ndash;) * [[Lewis M. Branscomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926&ndash;2023) * [[Walter Houser Brattain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902&ndash;1987) {{ikona Nob nag}} 1956 * [[Karl Ferdinand Braun]] ([[Nemčija]], 1850&ndash;1918) {{ikona Nob nag}} 1909 * [[Auguste Bravais]] ([[Francija]], 1811&ndash;1863) * [[Abraham Louis Breguet]] ([[Švica]], [[Francija]], 1847&ndash;1823) * [[David Brewster]] ([[Škotska]], 1781&ndash;1868) * [[Jean Bricmont]] ([[Belgija]], 1952 &ndash;) * [[Percy Williams Bridgman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882&ndash;1961) {{ikona Nob nag}} 1946 * [[Léon Nicolas Brillouin]] ([[Francija]], 1889&ndash;1969) * [[Marcel Louis Brillouin]] ([[Francija]], 1854&ndash;1948) * [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) ([[Rusija]], 1917&ndash;2016) * [[Bertram Neville Brockhouse]] ([[Kanada]], 1918&ndash;2003) {{ikona Nob nag}} 1994 * [[Antonius van den Broek]] ([[Nizozemska]], 1870&ndash;1926) * [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916&ndash;1991) * [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] ([[Francija]], 1892&ndash;1987) {{ikona Nob nag}} 1929 * [[Robert Brout]] ([[Belgija]], 1928&ndash;2011) * [[Thomas Townsend Brown]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1985) * [[Robijn Bruinsma]] ([[Nizozemska]], 1953&ndash;) * [[Edgar Buckingham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867&ndash;1940) * [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) ([[Rusija]], 1918&ndash;1977) * [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 &ndash;) * [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], 1811&ndash;1899) * [[Johannes Martinus Burgers]] ([[Nizozemska]], 1895&ndash;1981) * [[Wilhelm Gerard Burgers]] ([[Nizozemska]], 1897&ndash;1988) * [[Aleksander Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) ([[Rusija]]) * [[William Lionel Burke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941&ndash;1996) </div> === C === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nicola Cabibbo]] ([[Italija]], 1935 – 2010) * [[Nicolás Cabrera]] ([[Španija]], 1913 – 1989) * [[Curtis Gove Callan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[John Canton]] ([[Anglija]], 1718 – 1772) * [[Fritjof Capra]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576) * [[John Lawrence Cardy]] ([[Anglija]]) * [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823) * [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832) * [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –) * [[Hendrik Casimir]] ([[Nizozemska]], 1909 – 2000) * [[Michael Cates]] ([[Anglija]], 1961 –) * [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647) * [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], 1731 – 1810) * [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744) * [[James Chadwick]] ([[Anglija]], 1891 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1935 * [[Owen Chamberlain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959 * [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983 * [[George Chapline]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Georges Charpak]] ([[Poljska vrana|Poljska]][[Francija|, Francija]], 1924 – 2010) {{ikona Nob nag}} 1992 * [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749) * [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827) * [[Matthew William Choptuik]] ([[Kanada]]) * [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900) * [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1972) * [[Steven Chu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Giovanni Ciccotti]] ([[Italija]], 1943 –) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) ([[Rusija]], 1857 – 1935) * [[Juan Ignacio Cirac Sasturain]] ([[Španija]], 1965 –) * [[Pieter Hendrik van Cittert]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1959) * [[Benoit Paul Émile Clapeyron]] ([[Francija]], 1799 – 1864) * [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] ([[Anglija]], 1942 –) * [[John Francis Clauser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888) * [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962) * [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] ([[Škotska]], 1922 – 2003) * [[John Douglas Cockcroft]] ([[Anglija]], 1897 – 1967) {{ikona Nob nag}} 1951 * [[Claude Cohen-Tannoudji]] ([[Francija]], 1933 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Jean-Daniel Colladon]] ([[Švica]], 1802 – 1893) * [[Samuel Cornette Collins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1984) * [[Arthur Holly Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1927 * [[Karl Taylor Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1954) * [[Edward Uhler Condon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1974) * [[Leon Neil Cooper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972 * [[Fred Isaac Cooperstock]] ([[Kanada]], 1940 – 2018) * [[Orso Mario Corbino]] ([[Italija]], 1876 – 1937) * [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843) * [[Bruce Cork]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1994) * [[Eric Allin Cornell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Marie Alfred Cornu]] ([[Francija]], 1841 – 1902) * [[Dirk Coster]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1950) * [[Aimé Auguste Cotton]] ([[Francija]], 1869 – 1951) * [[Charles Augustin de Coulomb]] ([[Francija]], 1736 – 1806) * [[Ernest David Courant]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2020) * [[Clyde Lorrain Cowan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1974) * [[Eugène Cremmer]] ([[Francija]], 1942 – 2019) * [[Francis Crick]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[James Watson Cronin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[William Crookes]] ([[Anglija]], 1832 – 1919) * [[Pierre Curie]] ([[Francija]], 1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903 </div> === Č === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) ([[Rusija]], 1869 – 1942) * [[Taksu Čeon]] ([[Japonska]], 1958 –) * [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) ([[Rusija]], 1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1937 – 2021) * [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) ([[Rusija]], 1946 – 2008) * [[Ču Čungdži]] (祖冲之) ([[Kitajska]], 429 – 501) </div> === D === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nils Gustaf Dalén]] ([[Švedska]], 1869 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1912 * [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015) * [[John Dalton]] ([[Anglija]], 1766 – 1844) * [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], 1790 – 1845) * [[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) ([[Rusija]], 1951 –) * [[Charles Galton Darwin]] ([[Anglija]], 1887 – 1962) * [[Ingrid Daubechies]] ([[Belgija]], 1954 –) * [[Paul Charles William Davies]] ([[Avstralija]], 1946 –) * [[Raymond Davis mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) {{ikona Nob nag}} 2002 * [[Clinton Joseph Davisson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1937 * [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], 1778 – 1829) * [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966) * [[Hans Georg Dehmelt]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] ([[Nemčija]], 1882 – 1943) * [[William Edwards Deming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1993) * [[Demokrit]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 360 pr. n. št.) * [[Arthur Jeffrey Dempster]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1950) * [[Wolfgang Demtröder]] ([[Nemčija]], 1931 –) * [[David Mathias Dennison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976) * [[Bernard Derrida]] ([[Francija]], 1952 –) * [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650) * [[Stanley Deser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023) * [[César-Mansuète Despretz]] ([[Belgija]], 1791 – 1863) * [[David Deutsch]] ([[Anglija]], 1953 –) * [[James Dewar]] ([[Škotska]], 1842 – 1923) * [[Bryce Seligman DeWitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2004) * [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1997) * [[Robbert Dijkgraaf]] ([[Nizozemska]], 1960 –) * [[Savas Dimopoulos]] (Σάββας Δημόπουλος) ([[Grčija]], 1952 –) * [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1933 * [[Gordon Miller Bourne Dobson]] ([[Anglija]], 1889 – 1976) * [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957) * [[Friedrich Ernst Dorn]] ([[Nemčija]], 1848 – 1916) * [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] ([[Nemčija]], 1803 – 1879) * [[Sidney David Drell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2016) * [[Mildred S. Dresselhaus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2017) * [[Paul Drude]] ([[Nemčija]], 1863 – 1906) * [[Lee Alvin DuBridge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1994) * [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]], 1797 – 1872) * [[Pierre Louis Dulong]] ([[Francija]], 1785 – 1838) * [[Pol Duwez]] ([[Belgija]], 1907 – 1984) * [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) * [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) ([[Rusija]], 1931 – 2021) </div> === E === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Bernard Eastlund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 2007) * [[William Henry Eccles]] ([[Anglija]], 1875 – 1966) * [[Ernst Rudolf George Eckert]] ([[ZDA]], 1904 – 2004) * [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944) * [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993) * [[Samuel Frederick Edwards]] ([[Wales]], 1928 – 2015) * [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) ([[Rusija]], 1938 – ) * [[Jürgen Ehlers]] ([[Nemčija]], 1929 – 2008) * [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933) * [[Felix Ehrenhaft]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1952) * [[Harvey Einbinder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) * [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Artur Ekert]] ([[Poljska]], [[Združeno kraljestvo]], 1961 –) * [[Avšalom Elitzur]] ([[Izrael]], 1957 –) * [[John Ellis]] ([[Velika Britanija]], 1946 –) * [[Walter Maurice Elsasser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] ([[Nemčija]], 1953 –) * [[François Englert]] ([[Belgija]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013 * [[Jane English]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Loránd Eötvös]] ([[Madžarska]], 1848 – 1919) * [[Georg Adolf Erman]] ([[Nemčija]], 1806 – 1877) * [[Frederick Joseph Ernst]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933/4 –) * [[Gerhard Ertl]] ([[Nemčija]], 1936 –) * [[Leo Esaki]] (江崎 玲於奈) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – ) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[Abraham Esau]] ([[Nemčija]], 1884 – 1955) * [[Louis Essen]] ([[Anglija]], 1908 – 1997) * [[Immanuel Estermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] ([[Nemčija]], 1909 – 1941) * [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783) * [[Kenneth Melvin Evenson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2002) * [[Hugh Everett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 1982) * [[Thomas Eugene Everhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Paul Peter Ewald]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1985) * [[Franz Serafin Exner]] ([[Avstrija]], 1849 – 1926) </div> === F === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Charles Fabry]] ([[Francija]], 1867 – 1945) * [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – 2017) * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] ([[Nemčija]], 1686 – 1736) * [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]] (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) ([[Rusija]], 1839 – 1904) * [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], 1791 – 1867) * [[Gustav Theodor Fechner]] ([[Nemčija]], 1801 – 1887) * [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019) * [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) ([[Rusija]], 1912 – 2005) * [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665) * [[Enrico Fermi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938 * [[Sergio Ferrara]] ([[Italija]], 1945 –) * [[Albert Fert]] ([[Francija]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Herman Feshbach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2000) * [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656) * [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021) * [[Val Logsdon Fitch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[George Francis FitzGerald]] ([[Irska]], 1851 – 1901) * [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau]] ([[Francija]], 1819 – 1896) * [[Fjodar Ivanavič Fjodaraŭ]] /Фёдар Іванавіч Фёдараў ([[Belorusija]], 1911 – 1994) * [[John Ambrose Fleming]] ([[Anglija]], 1849 – 1945) * [[Harvey Fletcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1981) * [[Sergio Focardi]] ([[Italija]], 1932 – 2013) * [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) ([[Rusija]], 1898 – 1974) * [[Adriaan Daniël Fokker]] ([[Nizozemska]], 1887 – 1972) * [[James David Forbes]] ([[Škotska]], 1809 – 1868) * [[Kenneth William Ford]] mlajši ([[ZDA]], 1926 – 2023) * [[Robert Lull Forward]] ([[ZDA]], 1932 – 2002) * [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868) * [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830) * [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944) * [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983 * [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) ([[Rusija]], 1924 – 1999) * [[Paul Frampton]] ([[Anglija]], 1943 –) * [[James Franck]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) ([[Rusija]], 1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966) * [[Benjamin Franklin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1706 – 1790) * [[Rudolph Franz]] ([[Nemčija]], 1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] ([[Nemčija]], 1787 – 1826) * [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) ([[Rusija]], 1885 – 1944) * [[Daniel Zissel Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) ([[Rusija]], 1894 – 1952) * [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) ([[Rusija]], 1930 – 1997) * [[Augustin-Jean Fresnel]] ([[Francija]], 1788 – 1827) * [[Peter George Oliver Freund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) * [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) ([[Rusija]], 1888 – 1925) * [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000) * [[Jerome Isaac Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[David Henry Frisch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1991) * [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –) * [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов, Valeri Pavlovich Frolov) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 – ) * [[Micutaka Fudžita]] (藤田光孝) ([[Japonska]], 1959 – 1998) * [[Robert Works Fuller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) </div> === G === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Dennis Gabor]] ([[Madžarska]], 1900 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1971 * [[Johan Gadolin]] ([[Finska]], 1760 – 1852) * [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642) * [[Giovanni Gallavotti]] ([[Italija]], 1941 –) * [[Luigi Galvani]] ([[Italija]], 1737 – 1798) * [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968) * [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655) * [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855) * [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], 1778 – 1850) * [[Ernst Gehrcke]] ([[Nemčija]], 1878 – 1960) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] ([[Nemčija]], 1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] ([[Nemčija]], 1814 – 1879) * [[Murray Gell-Mann]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969 * [[Howard Mason Georgi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Christoph Gerber]] ([[Švica]], 1942 –) * [[Paul Gerber]] ([[Nemčija]], 1854 – 1909) * [[Walther Gerlach]] ([[Nemčija]], 1889 – 1979) * [[Lester Germer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1971) * [[Robert Geroch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Neil Gershenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –) * [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) ([[Rusija]], 1929 – 2023) * [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) ([[Rusija]], 1868 – 1915) * [[Andrej Aleksandrovič Geršun]] (Андрей Александрович Гершун) ([[Rusija]], 1903 – 1952) * [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626) * [[Pierre-Gilles de Gennes]] ([[Francija]], 1932 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1991 * [[Ivar Giaever]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[Adalberto Giazotto]] ([[Italija]], 1940 – 2017) * [[Gary William Gibbons]] ([[Anglija]], 1946 –) * [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1903) * [[Walter Gilbert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[William Gilbert]] ([[Anglija]], 1544 – 1603) * [[James Gimzewski]] ([[Škotska]]) * [[Paul Ginsparg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) ([[Rusija]], 1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Donald Arthur Glaser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960 * [[Sheldon Lee Glashow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Roy Jay Glauber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2021) * [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) ([[Rusija]], 1813 – 1894) * [[Hubert Goenner]] ([[Nemčija]], 1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989) * [[Marvin Leonard Goldberger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2014) * [[Maurice Goldhaber]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2011) * [[Jack Goldman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] ([[Nemčija]], 1850 – 1930) * [[Herbert Goldstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2005) * [[Jeffrey Goldstone]] ([[Anglija]], 1933 –) * [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) ([[Rusija]], [[Izrael]], 1922 – 1994) * [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) ([[Rusija]], 1862 – 1916) * [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968) * [[Radžeš Gopakumar]] ([[Indija]], 1967 –) * [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1929 – 2016) * [[Samuel Abraham Goudsmit]] ([[Nizozemska]], [[ZDA]], 1902 – 1978) * [[Leo Graetz]] ([[Nemčija]], 1856 – 1941) * [[Zénobe Gramme]] ([[Belgija]], 1826 – 1901) * [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Nemčija]], 1809 – 1977) * [[Louis Harold Gray]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1965) * [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841) * [[Michael Boris Green]] ([[Anglija]], 1946 –) * [[Oscar Wallace Greenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Brian Greene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1963 –) * [[Kenneth Ingvard Greisen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2007) * [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) ([[Rusija]], 1930 – 1997) * [[David Jeffrey Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Robert Budington Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–) * [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663) * [[David Jonathan Gross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940/41 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Peter Grünberg]] ([[Nemčija]], 1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] ([[Nemčija]], 1877 – 1949) * [[Steven Scott Gubser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –) * [[Otto von Guericke]] ([[Nemčija]], 1602 – 1686) * [[Charles Édouard Guillaume]] ([[Švica]], [[Francija]], 1861 – 1938) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 –) * [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] (Исай Израилевич Гуревич) ([[Rusija]], 1912 – 1992) * [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) ([[Rusija]], 1904 – 1990) * [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) ([[Rusija]], 1934 – 2023) * [[Vahe Gurzadjan]] (Վահագն Գուրզադյան) ([[Armenija]], 1955 –) * [[Beno Gutenberg]] ([[Nemčija]], 1889 – 1960) * [[Alan Harvey Guth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886) * [[Martin Charles Gutzwiller]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2014) </div> === H === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Wander Johannes de Haas]] ([[Nizozemska]], 1878 – 1960) * [[George Hadley]] ([[Anglija]], 1685 – 1768) * [[Stig Hagström]] ([[Švedska]], 1932 – 2011) * [[Erwin Louis Hahn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2016) * [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041) * [[Izuo Hajaši]] (林厳雄) ([[Japonska]], 1922 – 2005) * [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) ([[Rusija]], 1901 – 1968) * [[Izak Mihajlovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) ([[Rusija]], 1919 – 2021) * [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], 1677 – 1761) * [[John Lewis Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742) * [[Bertrand Israel Halperin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Otto Halpern]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1982) * [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865) * [[Hilda Hänchen]] ([[Nemčija]], 1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] ([[Nemčija]], 1941 – ) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[William Webster Hansen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1949) * [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912) * [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) ([[Rusija]], 1904 – 1996) * [[Serge Haroche]] ([[Francija]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012 * [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958) * [[Friedrich Hasenöhrl]] ([[Avstrija]], 1874 – 1915) * [[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Jean Henri Hassenfratz]] ([[Francija]], 1755 – 1827) * [[Lene Hau]] ([[Danska]], 1959 –) * [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018) * [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925) * [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965) * [[Werner Karl Heisenberg]] ([[Nemčija]], 1901 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1932 * [[Charles W. Hellaby]] ([[Južna Afrika]]) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] ([[Nemčija]], 1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894) * [[Joseph Henry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1878) * [[John Herapath]] ([[Anglija]], 1798 – 1868) * [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100) * [[Conyers Herring]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2009) * [[Gustav Ludwig Hertz]] ([[Nemčija]], 1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] ([[Nemčija]], 1857 – 1894) * [[Victor Franz Hess]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936 * [[David Hestenes]] ([[ZDA]], 1933 –) * [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974 * [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934) * [[Peter Ware Higgs]] ([[Anglija]]/[[Škotska]], 1929 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2013 * [[William Higinbotham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994) * [[Basil Hiley]] ([[Anglija]], 1935 – 2025) * [[Edward Hinds]] ([[Anglija]], 1949 –) * [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890) * [[Jorge Eduardo Hirsch]] ([[Argentina]], ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –) * [[Peter Bernhard Hirsch]] ([[Anglija]], 1925 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] ([[Nemčija]], 1824 – 1914) * [[Robert Hofstadter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Stefan Hollands]] ([[Nemčija]], 1971 –) * [[Nick Holonyak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2022) * [[Gerardus 't Hooft]] ([[Nizozemska]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 1999 * [[Robert Hooke]] ([[Anglija]], 1635 – 1703) * [[Ludwig Hopf]] ([[Nemčija]], 1884 – 1939) * [[John Joseph Hopfield]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –) * [[John Hopkinson]] ([[Anglija]], 1849 – 1898) * [[John Theodore Houghton]] ([[Wales]], 1931 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[William Vermillion Houston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1968) * [[Josif Bencjonovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) ([[Rusija]], 1937 – 2024) * [[Erich Hückel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1980) * [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887) * [[Curtis Judson Humphreys]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986) * [[Russell Alan Hulse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993 * [[Friedrich Hund]] ([[Nemčija]], 1896 – 1997) * [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695) * [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) ([[Rusija]], 1852 – 1934) </div> === I === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Sumio Iidžima]] (飯島 澄男) ([[Japonska]], 1939 –) * [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) ([[Rusija]], 1875 – 1942) * [[John Iliopoulos]] (Ιωάννης Ηλιόπουλος) ([[Grčija]], 1940 –) * [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) ([[Rusija]], 1911 – 1998) * [[Christian Imbert]] ([[Francija]], 1937 – 1998) * [[Leopold Infeld]] ([[Poljska]], 1898 – 1968) * [[Christopher Isham]] ([[Anglija]], 1944 –) * [[Ernst Ising]] ([[Nemčija]] 1900 – 1998) * [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) ([[Rusija]], 1904 – 1994) </div> === J === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2016) * [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Max Jakob]] ([[Nemčija]], 1879 – 1955) * [[Kendžiro Jamakava]] (山川健次郎) ([[Japonska]], 1854 – 1931) * [[Ratko Janev]] (Ратко Јанев) ([[Makedonija]], [[Srbija]] 1939 – 2019) * [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950) * [[Edwin Thompson Jaynes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1998) * [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946) * [[Peter Jenni]] ([[Švica]], 1948 –) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] ([[Nemčija]], 1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Deborah S. Jin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –) * [[Abraham Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) ([[Rusija]], 1880 – 1960) * [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) ([[Rusija]], 1926 – 2022) * [[Irène Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1897 – 1956) * [[Frédéric Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1900 – 1958) * [[John Joly]] ([[Irska]], 1857 – 1933) * [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980) * [[Brian David Josephson]] ([[Walles]], [[Anglija]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[James Prescott Joule]] ([[Anglija]], 1818 – 1889) * [[Hideki Jukava]] (湯川 秀樹) ([[Japonska]], 1907 – 1981) {{ikona Nob nag}} 1949 * [[Bernard Julia]] ([[Francija]], 1952 –) </div> === K === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Leo Philip Kadanoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Takaaki Kadžita]] (梶田 隆章) ([[Japonska]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2015 * [[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) ([[Rusija]], 1940 – 2010) * [[Michio Kaku]] ([[ZDA]], 1947 –) * [[Isak Markovič Kalatnikov|Isak Markovič Khalatnikov]] >> pravilno rus./slov.: Halatnikov (gl.) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954) * [[Heike Kamerlingh Onnes]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1926) {{ikona Nob nag}} 1913 * [[Charles Kuen Kao]] ([[Kitajska]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Peter Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица) ([[Rusija]], 1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[David B. Kaplan]] (ZDA, 1958 –) * [[David E. Kaplan]] (ZDA) * [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – ) * [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963) * [[Gustav Karsten]] ([[Nemčija]], 1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] ([[Francija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1966 * [[Henry Kater]] ([[Anglija]], 1777 – 1835) * [[Bruria Kaufman]] ([[Izrael]], 1918 – 2010) * [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) ([[Rusija]], 1931 – 2016) * [[Andrew Keller]] (Anglija, 1925 – 1999) * [[Henry Way Kendall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630) * [[John Kerr (fizik)|John Kerr]] ([[Škotska]], 1824 – 1907) * [[Wolfgang Ketterle]] ([[Nemčija]], 1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Thomas Walter Bannerman Kibble]] ([[Anglija]], 1932 – 2016) * [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1914 – 1999) * [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1908 – 1984) * [[Jack St. Clair Kilby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2005) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Harry Jeffrey Kimble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) * [[William Morris Kinnersley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Gustav Robert Kirchhoff]] ([[Nemčija]], 1824 – 1887) * [[Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв) ([[Rusija]], 1845 – 1913) * [[Charles Kittel]] (ZDA, 1916 – 2019) * [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1962 –) * [[Oskar Klein]] ([[Švedska]], 1894 – 1977) * [[Alfred Kleiner]] ([[Švica]], 1849 – 1916) * [[Daniel Kleppner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Klaus von Klitzing]] ([[Nemčija]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Paul Ernest Klopsteg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1991) * [[Gowin Knight]] ([[Anglija]], 1713 – 1772) * [[Martin Knudsen]] ([[Danska]], 1871 – 1949) * [[Makoto Kobajaši (fizik)|Makoto Kobajaši]] (小林 誠) ([[Japonska]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1957 – 2009) * [[Jošio Koide]] (小出 義夫) ([[Japonska]], 1946 –) * [[Pieter Kok]] ([[Nizozemska]], 1972 –) * [[Edward Kolb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Werner Kolhörster]] ([[Nemčija]], 1887 – 1946) * [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) ([[Rusija]], 1914 – 1974) * [[Džun Kondo]] (近藤 淳) ([[Japonska]], 1930 – 2022) * [[Walther Kossel]] ([[Nemčija]], 1888 – 1956) * [[Masatoši Košiba]] (小柴 昌俊) ([[Japonska]], 1926 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2002 * [[Friedrich Kottler]] ([[Avstrija]], 1886 – 1965) * [[Robert Harry Kraichnan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2008) * [[Hendrik Anthony Kramers]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1952) * [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) ([[Rusija]], 1961 –) * [[Lawrence Maxwell Krauss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –) * [[Erich Kretschmann]] ([[Nemčija]], 1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] ([[Nemčija]], 1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) ([[Rusija]], 1932 – 2022) * [[Ralph Kronig]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1995) * [[Arie Andries Kruithof]] ([[Nizozemska]], 1909 – 1993) * [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006) * [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) ([[Rusija]], 1890 – 1952) * [[Rjogo Kubo]] (久保 亮五) ([[Japonska]], 1920 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] ([[Nemčija]], 1923 – 2009) * [[August Kundt]] ([[Nemčija]], 1839 – 1894) * [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курчатов) ([[Rusija]], 1903 – 1960) * [[Polykarp Kusch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] ([[Nemčija]], 1900 – 1984) * [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) ([[Rusija]], 1937 – 2015) </div> === L === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Lucien LaCoste]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1995) * [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813) * [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718) * [[Auguste Arthur de la Rive]] ([[Švica]], 1801 – 1873) * [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934) * [[Willis Eugene Lamb mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777) * [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974) * [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) ([[Rusija]], 1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[Alfred Landé]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1976) * [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) ([[Rusija]], 1890 – 1957) * [[Donald Newton Langenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Paul Langevin]] ([[Francija]], 1872 – 1946) * [[Irving Langmuir]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1957) * [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827) * [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942) * [[Giovanni Jona-Lasinio]] ([[Italija]], 1932 –) * [[Jakob Johann Laub]] ([[Švica]], 1882 – 1962) * [[Max von Laue]] ([[Nemčija]], 1897 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Robert Betts Laughlin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Charles Christian Lauritsen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1968) * [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) ([[Rusija]], 1900 – 1980) * [[Ernest Orlando Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939 * [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) ([[Rusija]], 1893 – 1969) * [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) ([[Rusija]], 1866 – 1912) * [[Joel Louis Lebowitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) * [[Leon Max Lederman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988 * [[David Morris Lee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Tsung-Dao Lee]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957 * [[Anthony James Leggett]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997) * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] ([[Nemčija]], 1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Louis-Sébastien Lenormand]] ([[Francija]], 1757 – 1837) * [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985) * [[Heinrich Lenz]] ([[Nemčija]], 1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] ([[Nemčija]], 1888 – 1957) * [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) ([[Rusija]], 1912 – 1992) * [[John Leslie (fizik)|John Leslie]] ([[Škotska]], 1766 – 1832) * [[Heinrich Leutwyler]] ([[Švica]], 1938 –) * [[Pierre Lévêque (fizik)|Pierre Lévêque]] ([[Francija]], 1746 – 1814) * [[Robert Lévi]] * [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) ([[Rusija]], 1917 – 1988) * [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910) * [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] ([[Francija]], 1940 –) * [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) * [[Wilfrid Bennett Lewis]] ([[Kanada]], 1908 – 1987) * [[Albert Joseph Libchaber]] ([[Francija]], 1934 –) * [[André Lichnerowicz]] ([[Francija]], 1915 – 1998) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] ([[Nemčija]], 1742 – 1799) * [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Alfred-Marie Liénard]] ([[Francija]], 1869 – 1958) * [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) ([[Rusija]], 1915 – 1985) * [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576) * [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) ([[Rusija]], 1948 –) * [[Frederick Aleksander Lindemann]] ([[Anglija]], 1886 – 1957) * [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) ([[Rusija]], 1940 – 2017) * [[Gabriel Lippmann]] ([[Francija]], 1845 – 1921) {{ikona Nob nag}} 1908 * [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]], 1822 – 1880) * [[Milton Stanley Livingston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986) * [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) ([[Rusija]], 1857 – 1918) * [[Humphrey Lloyd (fizik)|Humprey Lloyd]] ( [[Irska]], 1800 – 1881) * [[Antonino Lo Surdo]] ([[Italija]], 1880 – 1949) * [[Michael Lockwood (fizik)|Michael Lockwood]] ([[Anglija]], 1954 –) * [[Oliver Joseph Lodge]] ([[Anglija]], 1851 – 1940) * [[Giovanni Rossi Lomanitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2003) * [[Heinz London]] ([[Nemčija]], 1907 – 1970) * [[Fritz London]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1954) * [[Malcolm Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –) * [[Francis Wheeler Loomis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1976) * [[Jan Tadeusz Łopuszański]] ([[Poljska]], 1923 –2008) * [[Hendrik Antoon Lorentz]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1902 * [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], 1821 – 1895) * [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012) * [[Francis Eugene Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007) * [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009) * [[Theodore Lyman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954) * [[Peter Lynds]] ([[Nova Zelandija]], 1975 –) </div> === M === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Mach]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Avstrija]], 1838 – 1916) * [[William Francis Magie]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1943) * [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) (Srb) * [[Luciano Maiani]] ([[Italija]], 1941 –) * [[Theodore Harold Maiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2007) * [[Ettore Majorana]] ([[Italija]], 1906 – 1938?) * [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) ([[Rusija]], 1896 – 1964) * [[Juan Martín Maldacena]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –) * [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812) * [[Syukuro Manabe]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) ([[Rusija]], 1879 – 1944) * [[John Henry Manley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1990) * [[Corinne Alison Manogue]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Peter Mansfield]] ([[Anglija]], 1933 – 2017) * [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953) * [[Guglielmo Marconi]] ([[Italija]], 1874 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1909 * [[Henry Margenau]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1997) * [[Edme Mariotte]] ([[Francija]], okoli 1620 – 1684) * [[Robert Eugene Marshak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1992) * [[André Martin (fizik)|André Martin]] ([[Francija]], [[Švica]], 1929 – 2020) * [[Tošihide Maskava]] (益川 敏英) ([[Japonska]], 1940 – 2021) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[Basil John Mason]] ([[Anglija]], 1923 – 2015) * [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006 * [[Carlo Matteucci]] ([[Italija]], 1811 – 1868) * [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) ([[Rusija]], 1922 – 1994) * [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) ([[Rusija]], 1941 – ) * [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879) * [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] ([[Nemčija]], 1814 – 1878) * [[Barry Malcolm McCoy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) * [[James Edward McDonald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1971) * [[John Cunningham McLennan]] ([[Kanada]], 1867 – 1935) * [[Edwin Mattison McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1991) * [[Simon van der Meer]] ([[Nizozemska]], 1925 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1984 * [[Charles Edward Kenneth Mees]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1960) * [[William Frederick Meggers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1966) * [[Walther Meissner]] ([[Nemčija]], 1882 – 1974) * [[Lise Meitner]] ([[Avstrija]], [[Švedska]], 1878 – 1968) * [[Franz Melde]] ([[Nemčija]], 1832 – 1901) * [[Macedonio Melloni]] ([[Italija]], 1798 – 1854) * [[Thomas Corwin Mendenhall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1841 – 1924) * [[José Fernando Ferreira Mendes]] ([[Portugalska]], 1962 –) * [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648) * [[Laura Mersini-Houghton]] ([[Albanija]]) * [[Eugen Merzbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2013) * [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999) * [[Oskar Emil Meyer]] ([[Nemčija]], 1834 – 1909) * [[Albert Abraham Michelson]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907 * [[Gustav Mie]] ([[Nemčija]], 1868 – 1957) * [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) ([[Rusija]], 1911 – 1991) * [[Hironari Mijazava]] (宮沢 弘成) ([[Japonska]], 1927 – 2023) * [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945) * [[Mordehai Milgrom]] ([[Izrael]], 1957 –) * [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941) * [[Robert Andrews Millikan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924 * [[Mark Muir Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1958) * [[Robert Laurence Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1999) * [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) ([[Rusija]], 1945 – ) * [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909) * [[Širaz Naval Minvala]] (शिराझ मिन्वाल्ला) ([[Indija]], 1973 –) * [[Charles William Misner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2023) * [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953) * [[John W. Moffat]] ([[Kanada]], 1938 –) * [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697) * [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980) * [[William Morgan (aktuar)|William Morgan]] ([[Wales]], 1750 – 1833) * [[Fernando Bernardino Morinigo]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2011) * [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923) * [[Philip Morrison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2005) * [[Philip McCord Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1985) * [[Henry Moseley]] ([[Anglija]], 1887 – 1915) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] ([[Nemčija]], 1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Nevill Francis Mott]] ([[Anglija]], 1905 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Ben Roy Mottelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Danska]], 1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Gérard Mourou]] ([[Francija]], 1944 –) * [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) ([[Rusija]], 1952 –) * [[Karl Alexander Müller]] ([[Švica]], 1927 – 2023) {{ikona Nob nag}} 1987 * [[Richard A. Muller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) * [[Walther Müller]] ([[Nemčija]], 1905 – 1979) * [[Robert Sanderson Mulliken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1986) * [[Hitoši Murajama]] (村山斉) ([[Japonska]], 1964 –) * [[Kater Whitney Murch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) </div> === N === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Georgi Nadžakov]] (Bolgarija, 1896 – 1981) * [[Hantaro Nagaoka]] (長岡 半太郎) ([[Japonska]], 1865 – 1950) * [[Werner Nahm]] ([[Nemčija]], 1949 –) * [[Ukičiro Nakaja]] (中谷宇吉郎) ([[Japonska]], 1900 – 1962) * [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617) * [[Seth Neddermeyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1988) * [[Yuval Ne'eman]] ([[Izrael]], 1925 – 2006) * [[Louis Eugène Félix Néel]] ([[Francija]], 1904 – 2000) {{ikona Nob nag}} 1970 * [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237) * [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941) * [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895) * [[Ezra Ted Newman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021) * [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727) * [[Ernest Fox Nichols]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1924) * [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851) * [[Hermann Nicolai]] ([[Nemčija]], 1952 –) * [[Holger Bech Nielsen]] ([[Danska]], 1941 –) * [[Peter van Nieuwenhuizen]] ([[Nizozemska]], 1938 –) * [[Kazuhiko Nišidžima]] (西島 和彦) ([[japonska]], 1926 – 2009) * [[Jošio Nišina]] (仁科芳雄) ([[Japonska]], 1890 – 1951) * [[Jun-iči Nišizava|Juniči Nišizava]] (西澤潤一) ([[Japonska]], 1926 – 2018) * [[Gunnar Nordström]] ([[Finska]], 1881 – 1923) * [[Robert Noyce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1990) * [[Philippe Nozières]] ([[Francija]], 1932 – 2022) * [[Alan Nunn May]] ([[Anglija]], 1911 – 2003) * [[Perley Gilman Nutting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1949) </div> === O === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Hermann Oberth]] ([[Nemčija]], 1894 – 1989) * [[Giuseppe Occhialini]] ([[Italija]], 1907 – 1993) * [[Robert Ochsenfeld]] ([[Nemčija]], 1901 – 1993) * [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) ([[Rusija]], 1928 – 1996) * [[Georg Simon Ohm]] ([[Nemčija]], 1789 – 1854) * [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) ([[Rusija]], 1929 – 2015) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840) * [[Jörgen Lykke Olsen]] ([[ZDA]], 1923 – 2006) * [[Gerard Kitchen O'Neill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1992) * [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], 1903 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1968 * [[Julius Robert Oppenheimer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1967) * [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382) * [[Amos Ori]] ([[Izrael]], 1956 –) * [[Hans Christian Ørsted]] ([[Danska]], 1777 – 1851) * [[Douglas Dean Osheroff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) ([[Ukrajina]], 1801 – 1862) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] ([[Nemčija]], 1894 – 1962) * [[Burt Ovrut]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) </div> === P === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Antonio Pacinotti]] ([[Italija]], 1841 – 1912) * [[Thanu Padmanabhan]] ([[Indija]], 1957 –) * [[Don Nelson Page]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1948 –) * [[Abraham Pais]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2000) * [[George Pake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2004) * [[Timothy Noel Palmer]] ([[Anglija]], 1952 –) * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2007) * [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712) * [[Giorgio Parisi]] ([[Italija]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Leonard Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) * [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662) * [[Friedrich Paschen]] ([[Nemčija]], 1865 – 1947) * [[Laurence Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2021) * [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) ([[Rusija]], 1936 –) * [[Wolfgang Paul]] ([[Nemčija]], 1913 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Wolfgang Ernst Pauli]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1945 * [[Jean Claude Eugène Péclet]] ([[Francija]], 1793 – 1857) * [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –) * [[George Braxton Pegram]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1958) * [[Rudolf Ernst Peierls]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1907 – 1995) * [[Jean Charles Athanase Peltier]] ([[Francija]], 1785 – 1845) * [[John Brian Pendry]] ([[Anglija]], 1944 – ) * [[Frans Michel Penning]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1953) * [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –) {{ikona Nob nag}} 2020. * [[Arno Allan Penzias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[Ian Colin Percival]] ([[Anglija]], 1931 –) * [[Asher Peres]] ([[Izrael]], 1934 – 2005) * [[Martin Lewis Perl]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995 * [[Alfred Perot]] ([[Francija]], 1863 – 1925) * [[Jean Baptiste Perrin]] ([[Francija]], 1870 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1926 * [[Geoffrey E. Perry]] ([[Anglija]], 1927 – 2000) * [[Malcolm John Perry]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) ([[Rusija]], 1854 – 1906) * [[Alexis Thérèse Petit]] ([[Francija]], 1791 – 1820) * [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972) * [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) ([[Rusija]], 1958 – ) * [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) ([[Rusija]], 1761 – 1834) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835) * [[August Herman Pfund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1949) * [[William Daniel Phillips]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Oreste Piccioni]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002) * [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919) * [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975) * [[Gabrio Piola]] ([[Italija]], 1794 – 1850) * [[Felix Pirani]] ([[Anglija]], 1928 – 2015) * [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) ([[Rusija]], 1933 – ) * [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) ([[Rusija]], 1909 – 1993) * [[Max Planck]] ([[Nemčija]], 1858 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1918 * [[Gaston Planté]] ([[Francija]], 1834 – 1889) * [[Joseph Plateau]] ([[Belgija]], 1801 – 1883) * [[Milton Spinoza Plesset]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991) * [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868) * [[Agnes Pockels]] ([[Nemčija]], 1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] ([[Nemčija]], 1865 – 1913) * [[Boris Podolsky]] (Борис Яковлевич Подольский) ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1966) * [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912) * [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859) * [[Jean Louis Marie Poiseuille]] ([[Francija]], 1799 – 1869) * [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840) * [[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) ([[Rusija]], 1931 –) * [[Joseph Polchinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – 2018) * [[Hugh David Politzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) ([[Rusija]], 1945 –) * [[John Polkinghorne]] ([[Anglija]], 1930 – 2021) * [[George Pólya]] (Pólya György) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985) * [[Izak Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) ([[Rusija]], 1913 – 1966) * [[Martin Arthur Pomerantz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2008) * [[Bruno Pontecorvo]] ([[Italija]], [[Rusija]], 1913 – 1993) * [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) ([[Rusija]], 1859 – 1906) * [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) ([[Rusija]], 1937 – 1994) * [[Claude Servais Mathias Pouillet]] ([[Francija]], 1791 – 1868) * [[Kenneth Alwyne Pounds]] ([[Anglija]], 1934 –) * [[Cecil Frank Powell]] ([[Anglija]], 1903 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1950 * [[John Henry Poynting]] ([[Anglija]], 1852 – 1914) * [[John Phillip Preskill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –) * [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], 1733 – 1804) * [[Ilya Prigogine]] ([[Belgija]], 1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) * [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) ([[Rusija]], 1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) ([[Rusija]], 1929 –) * [[William Prout]] ([[Anglija]], 1785 – 1850) * [[Carl Pulfrich]] ([[Nemčija]], 1858 – 1927) * [[Ivan Pavlovič Puljuj]] (Іван Павлович Пулюй) ([[Ukrajina]], 1845 &ndash; 1918) * [[Edward Mills Purcell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) {{ikona Nob nag}} 1952 </div> === Q === * [[Georg Hermann Quincke]] ([[Nemčija]], 1834 – 1924) === R === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Mark Van Raamsdonk]] (1973 –) * [[Isidor Isaac Rabi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 &ndash; 1988) {{ikona Nob nag}} 1944 * [[Giulio Racah]] ([[Italija]], [[Izrael]], 1909 &ndash; 1965) * [[Michael Radaković]] ([[Avstrija]], 1866 &ndash; 1934) * [[Leo James Rainwater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 &ndash; 1986) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Amal Kumar Rajčaudhuri]] ([[Indija]], 1923 &ndash; 2005) * [[Čandrasekara Venkata Raman]] ([[Indija]], 1888 &ndash; 1970) {{ikona Nob nag}} 1930 * [[Pierre Ramond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943 &ndash;) * [[Norman Foster Ramsey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915&ndash;2011) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Lisa Randall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1962&ndash;) * [[William John Macquorn Rankine]] ([[Škotska]], 1820 &ndash; 1872) * [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 &ndash; 1901) * [[Franco Rasetti]] ([[Italija]], 1901 &ndash; 2001) * [[John Ashworth Ratcliffe]], ([[Anglija]], 1902 &ndash; 1987) * [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 &ndash; 2014) * [[Henri Victor Regnault]] ([[Francija]], 1810 &ndash; 1878) * [[Frederick Reines]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 &ndash; 1998) {{ikona Nob nag}} 1995 * [[Johann Philipp Reis]] ([[Nemčija]], 1834 &ndash; 1874) * [[Edmund Reitlinger]] ([[Avstrija]], 1850 &ndash; 1882) * [[Osborne Reynolds]] ([[Severna Irska]], [[Anglija]], 1842 &ndash; 1912) * [[Owen Willans Richardson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 &ndash; 1959) {{ikona Nob nag}} 1928 * [[Robert Coleman Richardson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 &ndash; 2013) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Burton Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 &ndash; 2018) {{ikona Nob nag}} 1976 * [[Charles Francis Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 &ndash; 1985) * [[Hugo Rietveld]] ([[Nizozemska]], 1932 &ndash;) * [[Augusto Righi]] ([[Italija]], 1850 &ndash; 1920) * [[Wolfgang Rindler]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 &ndash; 2019) * [[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) ([[Rusija]], 1927&ndash;) * [[Walter Ritz]] ([[Švica]], 1878 &ndash; 1909) * [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 &ndash; 1961) * [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 &ndash; 1882) * [[Heinrich Rohrer]] ([[Švica]], 1933 &ndash; 2013) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Robert Rompe]] ([[Nemčija]], 1905 &ndash; 1993) * [[Wilhelm Conrad Röntgen]] ([[Nemčija]], 1845 &ndash; 1923) {{ikona Nob nag}} 1901 * [[Nathan Abraham Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]], 1909 &ndash; 1995) * [[Arthur H. Rosenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 &ndash; 2017) * [[Léon Rosenfeld]] ([[Belgija]], 1904 &ndash; 1974) * [[Graham Garland Ross]] ([[Anglija]]) * [[Francesco Rossetti]] ([[Italija]], 1833 &ndash; 1885) * [[Bruno Benedetto Rossi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 &ndash; 1993) * [[Joseph Rotblat]] ([[Poljska]], [[Anglija]], 1908 &ndash; 2005) ({{ikona Nob nag}} za mir s Pugwash konferenco, 1995) * [[Carlo Rovelli]] ([[Italija]], 1956 &ndash;) * [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 &ndash; 1901) * [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) ([[Rusija]], 1876 – 1940) * [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) ([[Rusija]], 1955 –) * [[Heinrich Rubens]] ([[Nemčija]], 1865 – 1922) * [[Carlo Rubbia]] ([[Italija]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 1984 * [[Arthur William Rucker]] ([[Anglija]], 1848 – 1915) * [[David Ruelle]] ([[Belgija]], [[Francija]], 1935 –) * [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) ([[Rusija]], 1901 – 1985) * [[Ernst Ruska]] ([[Nemčija]], 1906 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Ernest Rutherford]] ([[Nova Zelandija]], [[Anglija]], 1871 – 1937) * [[Johannes Rydberg]] ([[Švedska]], 1854 – 1919) * [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1974 </div> === S === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883) * [[Georges Sagnac]] ([[Francija]], 1869 – 1926) * [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) ([[Rusija]], 1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Abdus Salam]] ([[Pakistan]], 1926 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Jack Sarfatti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Šigeo Satomura]] (里村茂夫) ([[Japonska]], 1919 – 1960) * [[Felix Savart]] ([[Francija]], 1791 – 1841) * [[Pavle Savić]] ([[Srbija]], 1909 – 1994) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1998) * [[Arthur Leonard Schawlow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[Dan Shechtman]] ([[Izrael]], 1941 –) * [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990) * [[Joël Scherk]] ([[Francija]], 1946 – 1980) * [[Paul Scherrer]] ([[Švica]], 1890 – 1969) * [[Robert J. Scherrer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –) * [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733) * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] ([[Nemčija]], 1908 – 1986) * [[Walter Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1886 – 1976) * [[John Robert Schrieffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972 * [[Erwin Schrödinger]] ([[Avstrija]], 1887 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1933 * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] ([[Nemčija]], 1911 – 1993) * [[Melvin Schwartz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988 * [[John Henry Schwarz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Dennis William Sciama]] (1926 – 1999) * [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007) * [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], 1770 – 1831) * [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], [[Nemčija]], 1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] ([[Nemčija]], 1886 – 1965) * [[Emilio Gino Segrè]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959 * [[Frederick Seitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008) * [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], 1896 – 1986) * [[Ašoke Sen]] ([[Indija]] , 1956 –) * [[Walter Andrew Shewhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1967) * [[William Bradford Shockley]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956 * [[Clifford Glenwood Shull]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994 * [[Burra Gautam Sidharth]] ([[Indija]]) * [[Kai Manne Börje Siegbahn]] ([[Švedska]] , 1918 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[Karl Manne Georg Siegbahn]] ([[Švedska]], 1886 – 1978) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Ludwik Silberstein]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1948) * [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) ([[Rusija]], 1934 – ) * [[Simon Singh]] ([[Anglija]], 1964 – ) * [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934) * [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) ([[Rusija]], 1914 – 1988) * [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], 1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1903 * [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) ([[Rusija]], 1892 – 1990) * [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) ([[Rusija]], 1936 –) * [[Tony Skyrme]] ([[Anglija]], 1922 – 1987) * [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976) * [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) ([[Rusija]], 1939 –) * [[Larry Smarr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[George Elwood Smith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Lee Smolin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Marian Smoluchowski]] ([[Poljska]], 1872 – 1917) * [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006 * [[Henry DeWolf Smyth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986) * [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626) * [[Hartland Sweet Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 1962) * [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833) * [[Marin Soljačić]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1974 –) * [[Arnold Sommerfeld]] ([[Nemčija]], 1868 – 1951) * [[Charles Soret]] ([[Švica]], 1854 – 1904) * [[Thomas Crawford Spencer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) * [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997) * [[Peter Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) ([[Rusija]], 1911 – 1992) * [[Harry Eugene Stanley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Johannes Stark]] ([[Nemčija]], 1874 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1919 * [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) ([[Rusija]], 1948 – 2023) * [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893) * [[Jack Steinberger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Paul Joseph Steinhardt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Otto Stern]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620) * [[Balfour Stewart]] ([[Škotska]], 1828 – 1887) * [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903) * [[George Johnstone Stoney]] ([[Irska]], 1826 – 1911) * [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957) * [[Horst Ludwig Störmer]] ([[Nemčija]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Straton]] ([[Grčija]], 340 pr. n. št. – 269 pr. n. št.) * [[Norbert Straumann]] ([[Švica]], 1936 –) * [[Janez Strnad]] ([[Slovenija]], 1934 – 2015) * [[Andrew Strominger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Vincenc Strouhal]] ([[Češka]], 1850 – 1922) * [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt (lord Rayleigh)]] ([[Anglija]], 1842 – 1919) {{ikona Nob nag}} 1904 * [[Ernst Stuhlinger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) * [[Raman Sundrum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Ivan Supek]] ([[Hrvaška]], 1915 – 2007) * [[Leonard Susskind]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) * [[Masacugu Suzuki]] ([[Japonska]], 1946 –) * [[Karl Svozil]] ([[Avstrija]], 1956 –) * [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], 1828 – 1914) * [[William Francis Gray Swann]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1962) * [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995) * [[Leó Szilárd]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1964) </div> === Š === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов; [[Rusija]] , 1929 – 2014) * [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман; [[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 1949 –) * [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[Rusija]], 1921 – 1980) * [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) ([[Rusija]], 1944 –) * [[Ivo Šlaus]] ([[Hrvaška]], 1931 –) * [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) ([[Rusija]], 1892 – 1975) </div> === T === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901) * [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) ([[Rusija]], 1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Šohe Tanaka]] (田中正平) ([[Japonska]], 1862 – 1945) * [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) ([[Rusija]], 1910 – 2003) * [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Italija]], 1499 – 1557) * [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999) * [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975) * [[Richard Edward Taylor]] ([[Kanada]] , 1929 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[Theodore Brewster Taylor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2004) * [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993 * [[Valentine Telegdi]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2006) * [[Edward Teller]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2003) * [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017) * [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan]] (Карен Аветович Тер-Мартиросян) ([[Rusija]], 1922 – 2005) * [[Torahiko Terada]] (寺田 寅彦) ([[Japonska]], 1878 – 1935) * [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термен) ([[Rusija]], 1896 – 1993) * [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) ([[Rusija]], 1921 – 1996) * [[Nikola Tesla]] (Никола Тесла) ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943) * [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Hans Thirring]] ([[Avstrija]], 1888 – 1976) * [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992) * [[Benjamin Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1753 – 1814) * [[George Paget Thomson]] ([[Anglija]], 1892 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1937 * [[Joseph John Thomson]] ([[Anglija]], 1856 – 1940) {{ikona Nob nag}} 1906 * [[William Thomson|William Thomson (lord Kelvin)]] ([[Škotska]], 1824 – 1907) * [[David James Thouless]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2019) * [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017 * [[Samuel Chao Chung Ting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kitajska]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976 * [[Frank Jennings Tipler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[László Tisza]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2009) * [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796) * [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) ([[Rusija]]) (1940 – ) * [[Jodži Tocuka]] (戸塚洋二) ([[Japonska]], 1942 – 2008) * [[Morikazu Toda]] ([[Japonska]], 1917 – 2010) * [[Richard Chace Tolman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1948) * [[Šiničiro Tomonaga]] (朝永 振一郎) ([[Japonska]], 1906 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647) * [[Bruno Touschek]] ([[Avstrija]], 1921 – 1978) * [[Charles Hard Townes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822) * [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 –) * [[Sam Bard Treiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 1999) * [[Mark Trodden]] ([[Anglija]], 1968 –) * [[Daniel Chee Tsui]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Grenville Turner]] ([[Anglija]], 1936 – 2024) * [[John Tyndall]] ([[Irska]], 1820 – 1893) </div> === U === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Edwin Albrecht Uehling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1985) * [[George Eugene Uhlenbeck]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1988) * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) ([[Rusija]], 1846 – 1915) * [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –) </div> === V === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Cumrun Vafa]] (کامران وفا‎) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 – ) * [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010) * [[Lev Vaidman]] ([[Izrael]], 1955 – ) * [[Antony Valentini]] ([[Anglija]], 1965 – ) * [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1942 – ) * [[James Alfred Van Allen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) * [[Robert Jemison Van de Graaff]] ([[ZDA]], 1901 – 1967) * [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], 1837 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1910 * [[Léon Van Hove]] ([[Belgija]], 1924 – 1990) * [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Satoši Vatanabe]] (渡辺 慧) ([[Japonska]], 1910 – 1993) * [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вавилов) ([[Rusija]], 1891 – 1951) * [[Philippe Vayringe]] ([[Francija]], 1684 – 1745) * [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1999 * [[Gabriele Veneziano]] ([[Italija]], 1942 –) * [[Giovanni Battista Venturi]] ([[Italija]], 1746 – 1822) * [[Marcel Émile Verdet]] ([[Francija]], 1824 – 1866) * [[Loup Verlet]] ([[Francija]], 1931 – 2019) * [[Herman Verlinde]] ([[Nizozemska]], 1962 – ) * [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) ([[Rusija]], 1929 – 2018) * [[Jean-Pierre Vigier]] ([[Francija]], 1920 – 2004) * [[Alexander Vilenkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) * [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович Вилковыский) ([[Rusija]], 1946 –) * [[Jacques Villain]] ([[Francija]], 1934 –) * [[Paul Ulrich Villard]] ([[Francija]], 1860 – 1934) * [[Jean Villey]] ([[Francija]], 1885 – 1948) * [[Jules Violle]] ([[Francija]], 1841 – 1923) * [[Miguel Angel Virasoro]] ([[Argentina]], 1940 –) * [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) ([[Rusija]], 1902 – 1938) * [[Fred Vlès]] ([[Francija]], 1885 – 1944) * [[Woldemar Voigt]] ([[Nemčija]], 1850 – 1919) * [[George Michael Volkoff]] ([[Kanada]], 1914 – 2000) * [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) ([[Rusija]], 1946 –) * [[Alessandro Volta]] ([[Italija]], 1745 – 1827) * [[Pierre-Denis Vregeon]] ([[Francija]], 1723 – 1794) * [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) ([[Rusija]], 1863 – 1925) </div> === W === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Wagner]] ([[Nemčija]], 1876 – 1928) * [[Robert Wald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – ) * [[Ernest Thomas Sinton Walton]] ([[Severna Irska]], [[Irska]], [[Anglija]], 1903 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1951 * [[Gregory Hugh Wannier]] ([[Švica]], 1911 – 1983) * [[Emil Gabriel Warburg]] ([[Nemčija]], 1846 – 1931) * [[John Clive Ward]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1924 – 2000) * [[John James Waterston]] ([[Škotska]], 1811 – 1883) * [[Robert Alexander Watson-Watt]] ([[Škotska]], 1892 – 1973) * [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819) * [[Colin Webb]] ([[Anglija]], 1937 –) * [[Bryan Webber]] ([[Anglija]], 1943 –) * [[Heinrich Friedrich Weber]] ([[Nemčija]], 1843 – 1912) * [[Joseph Weber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2000) * [[Wilhelm Eduard Weber]] ([[Nemčija]], 1804 – 1891) * [[Arthur Gordon Webster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1923) * [[Alvin Martin Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2006) * [[Felix Jiri Weinberg]] ([[Anglija]], 1928 – 2012) * [[Steven Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020) * [[Pierre-Ernest Weiss]] ([[Francija]], 1865 – 1940) * [[Rainer Weiss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017 * [[Karl Weissenberg]] ([[Avstrija]], 1893 – 1976) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] ([[Nemčija]], 1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955) * [[Charles Wheatstone]] ([[Anglija]], 1802 – 1875) * [[John Archibald Wheeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008) * [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2002) * [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1927) * [[Gian Carlo Wick]] ([[Italija]], 1909 – 1992) * [[Benjamin Widom]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 –) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1899) * [[Carl Edwin Wieman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Wilhelm Wien]] ([[Nemčija]], 1864 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1911 * [[Arthur Strong Wightman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2013) * [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Frank Anthony Wilczek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Peter Michael Williams]] (Anglija, 1945 –) * [[Maurice Wilkins]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[Charles Thomson Rees Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1869 – 1959) {{ikona Nob nag}}1927 * [[Kenneth Geddes Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982 * [[Robert Rathbun Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2000) * [[Robert Woodrow Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[David Jeffrey Wineland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012 * [[Bernard de Wit]] ([[Nizozemska]], 1945 –) * [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Louis Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 –) * [[Victor Frederick Weisskopf]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2002) * [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] ([[Poljska]], 1956 – ) * [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828) * [[Robert Williams Wood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1955) * [[Emil Wolf]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) * [[Chien-Shiung Wu]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) * [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) * [[Wu Ta-You]] (Kitajska, 1907 – 2000) </div> === X === === Y === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Rosalyn Sussman Yalow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Chen Ning Franklin Yang]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957 * [[Herbert York]] ([[ZDA]], 1921 – 2009) * [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]] ([[Anglija]], 1773 – 1829) </div> === Z === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Norman Zabusky|Norman J. Zabusky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]]? 1929 – 2018) * [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) ([[Rusija]], 1940 –) * [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) ([[Rusija]], 1939 – 2023) * [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] ([[Rusija]], Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –) * [[Pieter Zeeman]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1943) {{ikona Nob nag}} 1902 * [[Dieter Zeh]] ([[Nemčija]], 1932 – 2018) * [[Ludwig Zehnder]] ([[Švica]], 1854 – 1949) * [[Anton Zeilinger]] ([[Avstrija]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2022 * [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987) * [[John Zeleny]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1951) * [[Clarence Zener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993) * [[Frank J. Zerilli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Frits Zernike]] ([[Nizozemska]], 1888 – 1966) {{ikona Nob nag}} 1953 * [[Peter Zoller]] ([[Avstrija]], 1952 –) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882) * [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670) * [[George Zweig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Hervé Zwirn]] ([[Francija]], 1954 –) </div> === Ž === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский; [[Rusija]], 1847 – 1921) </div> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam matematikov]], [[seznam astronomov]], [[seznam meteorologov]], [[seznam geofizikov]], [[seznam astrofizikov]], [[seznam kozmologov]], * [[Nobelova nagrada za fiziko]], [[Nobelova nagrada]]. {{-}} {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fiziki| ]] [[Kategorija:Seznami fizikov| ]] 898h65kfttkxlqjtchvkufzkh4agz4m 6655996 6655989 2026-04-05T08:46:57Z XJaM 3 /* L */ 6655996 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[fizik]]ov in [[fizičarka|fizičark]]. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. [[matematik]]i, [[inženir]]ji, [[elektrotehnik]]i, [[izumitelj]]i, [[kemik]]i, [[astronom]]i, [[Kozmolog|kozmologi]] ipd. __NOTOC__ {{CompactTOC}} === A === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Karl Abbe]] ([[Nemčija]], 1840 – 1905) * [[Anatole Abragam]] ([[Francija]], 1914 – 2011) * [[Max Abraham]] ([[Nemčija]], 1875 – 1922) * [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov]] (Алексей Алексеевич Абрикосов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Franz Carl Achard]] ([[Nemčija]], 1753 – 1821) * [[Friedrich Adler]] ([[Avstrija]], 1879 – 1960) * [[Stephen Louis Adler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Diederik Aerts]] ([[Belgija]], 1953 –) * [[Šahriar Afšar]] (شهريار صديق افشار) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –) * [[Jakir Aharonov]] ([[Izrael]], 1932 –) * [[Aleksander Iljič Ahiezer]] (Александр Ильич Ахиезер) ([[Rusija]], 1911 – 2000) * [[John Aitken (znanstvenik)|John Aitken]] ([[Škotska]], 1839 – 1919) * [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) * [[Andreas Johann Albrecht]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –) * [[Berni Julian Alder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020) * [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783) * [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (Александр Данилович Александров) ([[Rusija]], 1912 – 1999) * [[Žores Ivanovič Alfjorov]] (Жорес Иванович Алфёров) ([[Rusija]], 1930 – 2019) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1970 * [[Artjom Izakovič Alihanjan]] (Артём Исаакович Алиханян) ([[Rusija]], 1908 – 1978) * [[Abraham Izakovič Alihanov]] (Абрам Исаакович Алиханов) ([[Rusija]], 1904 – 1970) * [[Ralph Asher Alpher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007) * [[Luis Walter Alvarez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1968 * [[Émile Hilaire Amagat]] ([[Francija]], 1841 – 1915) * [[Guillaume Amontons]] ([[Francija]], 1663 – 1705) * [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836) * [[Carl David Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1991) {{ikona Nob nag}} 1936 * [[Herbert L. Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1988) * [[Philip Warren Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Edward Andrade]] ([[Anglija]], 1887 – 1971) * [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –) * [[Aleksander Fjodorovič Andrejev]] (Александр Фёдорович Андреев) ([[Rusija]], 1939 –) * [[Aleksander Aleksandrovič Andronov]] (Александр Александрович Андронов) ([[Rusija]], 1901 – 1952) * [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874) * [[Aleksej Andrejevič Anselm]] (Алексей Андреевич Ансельм) ([[Rusija]], 1934 – 1998) * [[Edward Victor Appleton]] ([[Anglija]], 1892 – 1965) {{ikona Nob nag}} 1947 * [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853) * [[Jošiaki Arata]] (荒田 吉明) ([[Japonska]], 1924 – 2018) * [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.) * [[Nima Arkani-Hamed]] ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1972 –) * [[Akito Arima]] ([[japonska]], 1930 – 2020) * [[Aristotel]] ([[Grčija]], 384 pr. n. št. – 322 pr. n. št.) * [[Richard Lewis Arnowitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2014) * [[Martin Leo Arons]] ([[Nemčija]], 1860 – 1919) * [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927) * [[Neil Ashby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) * [[Alain Aspect]] ([[Francija]], 1947 –) * [[Francis William Aston]] ([[Anglija]], 1877 – 1945) {{ikona Nob nag}} 1922 * [[Pierre Victor Auger]] ([[Francija]], 1899 – 1993) * [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691) * [[Amadeo Avogadro]] ([[Italija]], 1776 – 1856) * [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin]] (Евгений Николаевич Аврорин) ([[Rusija]], 1932 – 2018) * [[William Edward Ayrton]] ([[Anglija]], 1847 – 1908) </div> === B === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794&ndash;1872) * [[Robert Bacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;2004) * [[Ernst Emil Alexander Back]] ([[Nemčija]], 1881&ndash;1959) * [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845&ndash;1922) * [[Albert Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912&ndash;2007) * [[John Carlos Baez]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 &ndash;) * [[Aijalam Paramesvaran Balačandran]] ([[Indija]], [[ZDA]], 1938&ndash;) * [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825&ndash;1898) * [[Julian Barbour|Julian B. Barbour]] ([[Anglija]], 1937 &ndash;) * [[James Maxwell Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 &ndash;) * [[John Bardeen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908&ndash;1991) {{ikona Nob nag}} {{ikona Nob nag}} 1956, 1972 * [[Charles Glover Barkla]] ([[Anglija]], 1877&ndash;1944) {{ikona Nob nag}} 1917 * [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776&ndash;1862) * [[Stephen Mark Barnett]] ([[Anglija]]) * [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 &ndash;) * [[Itzhak Bars]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 &ndash;) * [[Adolfo Bartoli]] ([[Italija]], 1851&ndash;1896) * [[Nikolaj Genadijevič Basov]] (Николай Геннадиевич Басов) ([[Rusija]], 1922&ndash;2001) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Igor Anatoljevič Batalin]] (Игорь Анатольевич Баталин) ([[Rusija]]) * [[Andreas von Baumgartner]] ([[Avstrija]], 1793&ndash;1865) * [[Rodney James Baxter]] ([[Avstralija]], 1940 &ndash;) * [[Zoltán Lajos Bay]] ([[Madžarska]], 1900&ndash;1992) * [[Eduard Mejerovič Bazeljan]] (Эдуард Меерович Базелян) ([[Rusija]], 1936 &ndash;) * [[Lazar Lvovič Bazeljan]] (Лазар Львович Базелян) ([[Ukrajina]], 1926&ndash;2001) * [[Carlo Becchi]] ([[Italija]], 1939&ndash;2025) * [[Antoine Henri Becquerel]] ([[Francija]], 1852&ndash;1908) {{ikona Nob nag}} 1903 * [[Johannes Georg Bednorz]] ([[Nemčija]], 1950&ndash;) {{ikona Nob nag}} 1987 * [[Carlo Beenakker]] ([[Nizozemska]], 1960 &ndash;) * [[August Beer]] ([[Nemčija]], 1825&ndash;1863) * [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947&ndash;2015) * [[Aleksander Abramovič Belavin]] (Александр Абрамович Белавин) ([[Rusija]], 1943 &ndash;) * [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (Владимир Васильевич Белецкий) ([[Rusija]], 1930&ndash;2017) * [[Vladimir Aleksejevič Belinski]] (Владимир Алексеевич Белинский) ([[Rusija]], 1941 &ndash;) * [[Spartak Timofejevič Beljajev]] (Спартак Тимофеевич Беляев) ([[Rusija]], 1923&ndash;2017) * [[John Stewart Bell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Severna Irska]], 1928&ndash;1990) * [[Henri Bénard]] ([[Francija]], 1874&ndash;1939) * [[Carl Martin Bender]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 &ndash;) * [[Abraham Bennet]] ([[Anglija]], 1749&ndash;1799) * [[Janwillem van den Berg]] ([[Nizozemska]], 1926&ndash;1985) * [[Peter Gabriel Bergmann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915&ndash;2002) * [[Lloyd Viel Berkner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1967) * [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700&ndash;1782) * [[Ira Borah Bernstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924&ndash;2024) * [[Michael Victor Berry]] ([[Anglija]], 1941 &ndash;) * [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare]] ([[Francija]], 1741&ndash;1800) * [[Hans Albrecht Bethe]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&ndash;2005) {{ikona Nob nag}} 1967 * [[Albert Betz]] ([[Nemčija]], 1885&ndash;1968) * [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662&ndash;1729) * [[Kurt Binder]] ([[Avstrija]], 1944&ndash;) * [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786&ndash;1856) * [[James Binney]] ([[Anglija]], 1950 &ndash;) * [[Gerd Binnig]] ([[Nemčija]], 1947 &ndash;) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774&ndash;1862) * [[Raymond Thayer Birge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887&ndash;1980) * [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973&ndash;1048) * [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897&ndash;1975) * [[Vilhelm Friman Koren Bjerknes]] ([[Norveška]], 1862&ndash;1951) * [[James Daniel Bjorken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 &ndash; 2024) * [[Patrick Maynard Stuart Blackett]] ([[Anglija]], 1897&ndash;1974) {{ikona Nob nag}} 1948 * [[Marietta Blau]] ([[Avstrija]], 1894&ndash;1970) * [[Felix Bloch]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1983) {{ikona Nob nag}} 1952 * [[Nicolaas Bloembergen]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920&ndash;2017) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[René-Prosper Blondlot]] ([[Francija]], 1849&ndash;1930) * [[Boetij]] ([[Rim]], 480&ndash;524) * [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (Николай Николаевич Боголюбов) ([[Rusija]], 1909&ndash;1992) * [[David Bohm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917&ndash;1992) * [[Aage Niels Bohr]] ([[Danska]], 1922&ndash;2009) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Niels Henrik David Bohr]] ([[Danska]], 1885&ndash;1962) {{ikona Nob nag}} 1922 * [[Ludwig Edward Boltzmann]] ([[Avstrija]], 1844&ndash;1906) * [[Eugene Theodore Booth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912&ndash;2004) * [[Zsolt Bor]] ([[Madžarska]], 1949&ndash;) * [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733&ndash;1799) * [[Christian Bordé]] ([[Francija]], 1943&ndash;) * [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608&ndash;1679) * [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882&ndash;1970) {{ikona Nob nag}} 1954 * [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710&ndash;1761) * [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894&ndash;1974) * [[Johannes Bosscha mlajši]] ([[Nizozemska]], 1831&ndash;1911) * [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dubrovnik]], 1711&ndash;1787) * [[Walther Wilhelm Georg Bothe]] ([[Nemčija]], 1891&ndash;1957) {{ikona Nob nag}} 1954 * [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842&ndash;1929) * [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915&ndash;2003) * [[Robert Boyle]] ([[Anglija]], 1627&ndash;1691) * [[Robert William Boyle]] ([[Kanada]], 1883&ndash;1955) * [[Willard Sterling Boyle]] ([[Kanada]], 1924&ndash;2011) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Charles Vernon Boys]] ([[Anglija]], 1855&ndash;1944) * [[Frederick Sumner Brackett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896&ndash;1988) * [[Norris Edwin Bradbury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&ndash;1997) * [[William Henry Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1862&ndash;1942) {{ikona Nob nag}} 1915 * [[William Lawrence Bragg]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1890&ndash;1971) {{ikona Nob nag}} 1915 * [[Vladimir Borisovič Braginski]] (Владимир Борисович Брагинский) ([[Rusija]], 1931&ndash;2016) * [[Carl Henry Brans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 &ndash;) * [[Lewis M. Branscomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926&ndash;2023) * [[Walter Houser Brattain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902&ndash;1987) {{ikona Nob nag}} 1956 * [[Karl Ferdinand Braun]] ([[Nemčija]], 1850&ndash;1918) {{ikona Nob nag}} 1909 * [[Auguste Bravais]] ([[Francija]], 1811&ndash;1863) * [[Abraham Louis Breguet]] ([[Švica]], [[Francija]], 1847&ndash;1823) * [[David Brewster]] ([[Škotska]], 1781&ndash;1868) * [[Jean Bricmont]] ([[Belgija]], 1952 &ndash;) * [[Percy Williams Bridgman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882&ndash;1961) {{ikona Nob nag}} 1946 * [[Léon Nicolas Brillouin]] ([[Francija]], 1889&ndash;1969) * [[Marcel Louis Brillouin]] ([[Francija]], 1854&ndash;1948) * [[Arkadij Adamovič Briš]] (Аркадий Адамович Бриш) ([[Rusija]], 1917&ndash;2016) * [[Bertram Neville Brockhouse]] ([[Kanada]], 1918&ndash;2003) {{ikona Nob nag}} 1994 * [[Antonius van den Broek]] ([[Nizozemska]], 1870&ndash;1926) * [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916&ndash;1991) * [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] ([[Francija]], 1892&ndash;1987) {{ikona Nob nag}} 1929 * [[Robert Brout]] ([[Belgija]], 1928&ndash;2011) * [[Thomas Townsend Brown]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&ndash;1985) * [[Robijn Bruinsma]] ([[Nizozemska]], 1953&ndash;) * [[Edgar Buckingham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867&ndash;1940) * [[Gerš Ickovič Budker]] (Герш Ицкович Будкер) ([[Rusija]], 1918&ndash;1977) * [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 &ndash;) * [[Robert Wilhelm Bunsen]] ([[Nemčija]], 1811&ndash;1899) * [[Johannes Martinus Burgers]] ([[Nizozemska]], 1895&ndash;1981) * [[Wilhelm Gerard Burgers]] ([[Nizozemska]], 1897&ndash;1988) * [[Aleksander Janovič Burinski]] (Александр Янович Буринский) ([[Rusija]]) * [[William Lionel Burke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941&ndash;1996) </div> === C === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nicola Cabibbo]] ([[Italija]], 1935 – 2010) * [[Nicolás Cabrera]] ([[Španija]], 1913 – 1989) * [[Curtis Gove Callan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[John Canton]] ([[Anglija]], 1718 – 1772) * [[Fritjof Capra]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576) * [[John Lawrence Cardy]] ([[Anglija]]) * [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823) * [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832) * [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –) * [[Hendrik Casimir]] ([[Nizozemska]], 1909 – 2000) * [[Michael Cates]] ([[Anglija]], 1961 –) * [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647) * [[Henry Cavendish]] ([[Anglija]], 1731 – 1810) * [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744) * [[James Chadwick]] ([[Anglija]], 1891 – 1974) {{ikona Nob nag}} 1935 * [[Owen Chamberlain]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1959 * [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983 * [[George Chapline]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Georges Charpak]] ([[Poljska vrana|Poljska]][[Francija|, Francija]], 1924 – 2010) {{ikona Nob nag}} 1992 * [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749) * [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827) * [[Matthew William Choptuik]] ([[Kanada]]) * [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900) * [[Nicholas Constantine Christofilos]] (Νικόλαος Χριστοφίλου) ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1972) * [[Steven Chu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Giovanni Ciccotti]] ([[Italija]], 1943 –) * [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (Константин Эдуардович Циолковский) ([[Rusija]], 1857 – 1935) * [[Juan Ignacio Cirac Sasturain]] ([[Španija]], 1965 –) * [[Pieter Hendrik van Cittert]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1959) * [[Benoit Paul Émile Clapeyron]] ([[Francija]], 1799 – 1864) * [[John Clarke (fizik)|John Clarke]] ([[Anglija]], 1942 –) * [[John Francis Clauser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888) * [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962) * [[William Cochran (fizik)|William Cochran]] ([[Škotska]], 1922 – 2003) * [[John Douglas Cockcroft]] ([[Anglija]], 1897 – 1967) {{ikona Nob nag}} 1951 * [[Claude Cohen-Tannoudji]] ([[Francija]], 1933 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Jean-Daniel Colladon]] ([[Švica]], 1802 – 1893) * [[Samuel Cornette Collins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1984) * [[Arthur Holly Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1962) {{ikona Nob nag}} 1927 * [[Karl Taylor Compton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1954) * [[Edward Uhler Condon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1974) * [[Leon Neil Cooper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1972 * [[Fred Isaac Cooperstock]] ([[Kanada]], 1940 – 2018) * [[Orso Mario Corbino]] ([[Italija]], 1876 – 1937) * [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843) * [[Bruce Cork]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1994) * [[Eric Allin Cornell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Marie Alfred Cornu]] ([[Francija]], 1841 – 1902) * [[Dirk Coster]] ([[Nizozemska]], 1889 – 1950) * [[Aimé Auguste Cotton]] ([[Francija]], 1869 – 1951) * [[Charles Augustin de Coulomb]] ([[Francija]], 1736 – 1806) * [[Ernest David Courant]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2020) * [[Clyde Lorrain Cowan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1974) * [[Eugène Cremmer]] ([[Francija]], 1942 – 2019) * [[Francis Crick]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[James Watson Cronin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2016) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[William Crookes]] ([[Anglija]], 1832 – 1919) * [[Pierre Curie]] ([[Francija]], 1859 – 1906) {{ikona Nob nag}} 1903 </div> === Č === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Sergej Aleksejevič Čapligin]] (Сергей Александрович Чаплыгин) ([[Rusija]], 1869 – 1942) * [[Taksu Čeon]] ([[Japonska]], 1958 –) * [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]] (Павел Алексеевич Черенков) ([[Rusija]], 1904 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Genadij Petrovič Čerepanov]] (Геннадий Петрович Черепанов) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1937 – 2021) * [[Genadij Čibisov|Genadij V. Čibisov]] (Геннадий В. Чибисов) ([[Rusija]], 1946 – 2008) * [[Ču Čungdži]] (祖冲之) ([[Kitajska]], 429 – 501) </div> === D === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nils Gustaf Dalén]] ([[Švedska]], 1869 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1912 * [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015) * [[John Dalton]] ([[Anglija]], 1766 – 1844) * [[John Frederic Daniell]] ([[Anglija]], 1790 – 1845) * [[Valentin Vladimirovič Danilov]] (Валентин Владимирович Данилов) ([[Rusija]], 1951 –) * [[Charles Galton Darwin]] ([[Anglija]], 1887 – 1962) * [[Ingrid Daubechies]] ([[Belgija]], 1954 –) * [[Paul Charles William Davies]] ([[Avstralija]], 1946 –) * [[Raymond Davis mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) {{ikona Nob nag}} 2002 * [[Clinton Joseph Davisson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1937 * [[Humphry Davy]] ([[Anglija]], 1778 – 1829) * [[Peter Joseph William Debye]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966) * [[Hans Georg Dehmelt]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] ([[Nemčija]], 1882 – 1943) * [[William Edwards Deming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1993) * [[Demokrit]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 360 pr. n. št.) * [[Arthur Jeffrey Dempster]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1950) * [[Wolfgang Demtröder]] ([[Nemčija]], 1931 –) * [[David Mathias Dennison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976) * [[Bernard Derrida]] ([[Francija]], 1952 –) * [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650) * [[Stanley Deser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023) * [[César-Mansuète Despretz]] ([[Belgija]], 1791 – 1863) * [[David Deutsch]] ([[Anglija]], 1953 –) * [[James Dewar]] ([[Škotska]], 1842 – 1923) * [[Bryce Seligman DeWitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2004) * [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1997) * [[Robbert Dijkgraaf]] ([[Nizozemska]], 1960 –) * [[Savas Dimopoulos]] (Σάββας Δημόπουλος) ([[Grčija]], 1952 –) * [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1933 * [[Gordon Miller Bourne Dobson]] ([[Anglija]], 1889 – 1976) * [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957) * [[Friedrich Ernst Dorn]] ([[Nemčija]], 1848 – 1916) * [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] ([[Nemčija]], 1803 – 1879) * [[Sidney David Drell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2016) * [[Mildred S. Dresselhaus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2017) * [[Paul Drude]] ([[Nemčija]], 1863 – 1906) * [[Lee Alvin DuBridge]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1994) * [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]], 1797 – 1872) * [[Pierre Louis Dulong]] ([[Francija]], 1785 – 1838) * [[Pol Duwez]] ([[Belgija]], 1907 – 1984) * [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020) * [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski]] (Игорь Ехиельевич Дзялошинский) ([[Rusija]], 1931 – 2021) </div> === E === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Bernard Eastlund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 2007) * [[William Henry Eccles]] ([[Anglija]], 1875 – 1966) * [[Ernst Rudolf George Eckert]] ([[ZDA]], 1904 – 2004) * [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944) * [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993) * [[Samuel Frederick Edwards]] ([[Wales]], 1928 – 2015) * [[Aleksej Lvovič Efros]] (Алексей Львович Эфрос) ([[Rusija]], 1938 – ) * [[Jürgen Ehlers]] ([[Nemčija]], 1929 – 2008) * [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933) * [[Felix Ehrenhaft]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1952) * [[Harvey Einbinder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) * [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Artur Ekert]] ([[Poljska]], [[Združeno kraljestvo]], 1961 –) * [[Avšalom Elitzur]] ([[Izrael]], 1957 –) * [[John Ellis]] ([[Velika Britanija]], 1946 –) * [[Walter Maurice Elsasser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] ([[Nemčija]], 1953 –) * [[François Englert]] ([[Belgija]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 2013 * [[Jane English]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Loránd Eötvös]] ([[Madžarska]], 1848 – 1919) * [[Georg Adolf Erman]] ([[Nemčija]], 1806 – 1877) * [[Frederick Joseph Ernst]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933/4 –) * [[Gerhard Ertl]] ([[Nemčija]], 1936 –) * [[Leo Esaki]] (江崎 玲於奈) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – ) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[Abraham Esau]] ([[Nemčija]], 1884 – 1955) * [[Louis Essen]] ([[Anglija]], 1908 – 1997) * [[Immanuel Estermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] ([[Nemčija]], 1909 – 1941) * [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783) * [[Kenneth Melvin Evenson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2002) * [[Hugh Everett]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 1982) * [[Thomas Eugene Everhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Paul Peter Ewald]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1985) * [[Franz Serafin Exner]] ([[Avstrija]], 1849 – 1926) </div> === F === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Charles Fabry]] ([[Francija]], 1867 – 1945) * [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 – 2017) * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] ([[Nemčija]], 1686 – 1736) * [[Peter Petrovič Fan-der-Flit]] (Пётр Петрович Фан-дер-Флит) ([[Rusija]], 1839 – 1904) * [[Michael Faraday]] ([[Anglija]], 1791 – 1867) * [[Gustav Theodor Fechner]] ([[Nemčija]], 1801 – 1887) * [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019) * [[Jevgenij Lvovič Fejnberg]] (Евгений Львович Фейнберг) ([[Rusija]], 1912 – 2005) * [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665) * [[Enrico Fermi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1954) {{ikona Nob nag}} 1938 * [[Sergio Ferrara]] ([[Italija]], 1945 –) * [[Albert Fert]] ([[Francija]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Herman Feshbach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2000) * [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656) * [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021) * [[Val Logsdon Fitch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[George Francis FitzGerald]] ([[Irska]], 1851 – 1901) * [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau]] ([[Francija]], 1819 – 1896) * [[Fjodar Ivanavič Fjodaraŭ]] /Фёдар Іванавіч Фёдараў ([[Belorusija]], 1911 – 1994) * [[John Ambrose Fleming]] ([[Anglija]], 1849 – 1945) * [[Harvey Fletcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1981) * [[Sergio Focardi]] ([[Italija]], 1932 – 2013) * [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (Владимир Александрович Фок) ([[Rusija]], 1898 – 1974) * [[Adriaan Daniël Fokker]] ([[Nizozemska]], 1887 – 1972) * [[James David Forbes]] ([[Škotska]], 1809 – 1868) * [[Kenneth William Ford]] mlajši ([[ZDA]], 1926 – 2023) * [[Robert Lull Forward]] ([[ZDA]], 1932 – 2002) * [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868) * [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830) * [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944) * [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1983 * [[Jefim Samojlovič Fradkin]] (Ефим Самойлович Фрадкин) ([[Rusija]], 1924 – 1999) * [[Paul Frampton]] ([[Anglija]], 1943 –) * [[James Franck]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Ilja Mihajlovič Frank]] (Илья Михайлович Франк) ([[Rusija]], 1908 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966) * [[Benjamin Franklin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1706 – 1790) * [[Rudolph Franz]] ([[Nemčija]], 1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] ([[Nemčija]], 1787 – 1826) * [[Vsevolod Konstantinovič Frederiks]] (Всеволод Константинович Фредерикс) ([[Rusija]], 1885 – 1944) * [[Daniel Zissel Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Jakov Iljič Frenkel]] (Яков Ильич Френкель) ([[Rusija]], 1894 – 1952) * [[Viktor Jakovljevič Frenkel]] (Виктор Яковлевич Френкель) ([[Rusija]], 1930 – 1997) * [[Augustin-Jean Fresnel]] ([[Francija]], 1788 – 1827) * [[Peter George Oliver Freund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) * [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (Александр Александрович Фридман) ([[Rusija]], 1888 – 1925) * [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000) * [[Jerome Isaac Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[David Henry Frisch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1991) * [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –) * [[Valerij Pavlovič Frolov]] (Валерий Павлович Фролов, Valeri Pavlovich Frolov) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 – ) * [[Micutaka Fudžita]] (藤田光孝) ([[Japonska]], 1959 – 1998) * [[Robert Works Fuller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) </div> === G === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Dennis Gabor]] ([[Madžarska]], 1900 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1971 * [[Johan Gadolin]] ([[Finska]], 1760 – 1852) * [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642) * [[Giovanni Gallavotti]] ([[Italija]], 1941 –) * [[Luigi Galvani]] ([[Italija]], 1737 – 1798) * [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968) * [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655) * [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855) * [[Joseph Louis Gay-Lussac]] ([[Francija]], 1778 – 1850) * [[Ernst Gehrcke]] ([[Nemčija]], 1878 – 1960) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] ([[Nemčija]], 1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] ([[Nemčija]], 1814 – 1879) * [[Murray Gell-Mann]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1969 * [[Howard Mason Georgi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Christoph Gerber]] ([[Švica]], 1942 –) * [[Paul Gerber]] ([[Nemčija]], 1854 – 1909) * [[Walther Gerlach]] ([[Nemčija]], 1889 – 1979) * [[Lester Germer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1971) * [[Robert Geroch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Neil Gershenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –) * [[Semjon Solomonovič Gerštejn]] (Семён Соломонович Герштейн) ([[Rusija]], 1929 – 2023) * [[Aleksander Lvovič Geršun]] (Александр Львович Гершун) ([[Rusija]], 1868 – 1915) * [[Andrej Aleksandrovič Geršun]] (Андрей Александрович Гершун) ([[Rusija]], 1903 – 1952) * [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626) * [[Pierre-Gilles de Gennes]] ([[Francija]], 1932 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1991 * [[Ivar Giaever]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[Adalberto Giazotto]] ([[Italija]], 1940 – 2017) * [[Gary William Gibbons]] ([[Anglija]], 1946 –) * [[Josiah Willard Gibbs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1903) * [[Walter Gilbert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1980 * [[William Gilbert]] ([[Anglija]], 1544 – 1603) * [[James Gimzewski]] ([[Škotska]]) * [[Paul Ginsparg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] (Виталий Лазаревич Гинзбург) ([[Rusija]], 1916 – 2009) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Donald Arthur Glaser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1960 * [[Sheldon Lee Glashow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 –) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Roy Jay Glauber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1925 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Erast Borisovič Gliner]] (Эраст Борисович Глинер) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2021) * [[Vladimir Semjonovič Gluhov]] (Владимир Семёнович Глухов) ([[Rusija]], 1813 – 1894) * [[Hubert Goenner]] ([[Nemčija]], 1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989) * [[Marvin Leonard Goldberger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2014) * [[Maurice Goldhaber]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2011) * [[Jack Goldman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] ([[Nemčija]], 1850 – 1930) * [[Herbert Goldstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2005) * [[Jeffrey Goldstone]] ([[Anglija]], 1933 –) * [[Jurij Abramovič Golfand]] (Юрий Абрамович Гольфанд) ([[Rusija]], [[Izrael]], 1922 – 1994) * [[Boris Borisovič Golicin]] (Борис Борисович Голицын) ([[Rusija]], 1862 – 1916) * [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968) * [[Radžeš Gopakumar]] ([[Indija]], 1967 –) * [[Lev Petrovič Gorkov]] (Лев Петрович Горьков) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1929 – 2016) * [[Samuel Abraham Goudsmit]] ([[Nizozemska]], [[ZDA]], 1902 – 1978) * [[Leo Graetz]] ([[Nemčija]], 1856 – 1941) * [[Zénobe Gramme]] ([[Belgija]], 1826 – 1901) * [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Nemčija]], 1809 – 1977) * [[Louis Harold Gray]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1965) * [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841) * [[Michael Boris Green]] ([[Anglija]], 1946 –) * [[Oscar Wallace Greenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Brian Greene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1963 –) * [[Kenneth Ingvard Greisen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2007) * [[Vladimir Naumovič Gribov]] (Владимир Наумович Грибов) ([[Rusija]], 1930 – 1997) * [[David Jeffrey Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –) * [[Robert Budington Griffiths]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–) * [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663) * [[David Jonathan Gross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940/41 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Peter Grünberg]] ([[Nemčija]], 1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] ([[Nemčija]], 1877 – 1949) * [[Steven Scott Gubser]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –) * [[Otto von Guericke]] ([[Nemčija]], 1602 – 1686) * [[Charles Édouard Guillaume]] ([[Švica]], [[Francija]], 1861 – 1938) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Aleksander Viktorovič Gurevič]] (Александр Викторович Гуревич) (1930 –) * [[Isaj Izrajilevič Gurevič]] (Исай Израилевич Гуревич) ([[Rusija]], 1912 – 1992) * [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (Лев Эммануилович Гуревич) ([[Rusija]], 1904 – 1990) * [[Vadim Lvovič Gurevič]] (Вадим Львович Гуревич) ([[Rusija]], 1934 – 2023) * [[Vahe Gurzadjan]] (Վահագն Գուրզադյան) ([[Armenija]], 1955 –) * [[Beno Gutenberg]] ([[Nemčija]], 1889 – 1960) * [[Alan Harvey Guth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Frederick Guthrie]] ([[Anglija]], 1833 – 1886) * [[Martin Charles Gutzwiller]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2014) </div> === H === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Wander Johannes de Haas]] ([[Nizozemska]], 1878 – 1960) * [[George Hadley]] ([[Anglija]], 1685 – 1768) * [[Stig Hagström]] ([[Švedska]], 1932 – 2011) * [[Erwin Louis Hahn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2016) * [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041) * [[Izuo Hajaši]] (林厳雄) ([[Japonska]], 1922 – 2005) * [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (Семён Эммануилович Хайкин) ([[Rusija]], 1901 – 1968) * [[Izak Mihajlovič Halatnikov]] (Исаак Маркович Халатников) ([[Rusija]], 1919 – 2021) * [[Stephen Hales]] ([[Anglija]], 1677 – 1761) * [[John Lewis Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742) * [[Bertrand Israel Halperin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Otto Halpern]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1982) * [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865) * [[Hilda Hänchen]] ([[Nemčija]], 1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] ([[Nemčija]], 1941 – ) {{ikona Nob nag}} 2005 * [[William Webster Hansen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1949) * [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912) * [[Julij Borisovič Hariton]] (Юлий Борисович Харитон) ([[Rusija]], 1904 – 1996) * [[Serge Haroche]] ([[Francija]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012 * [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958) * [[Friedrich Hasenöhrl]] ([[Avstrija]], 1874 – 1915) * [[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Jean Henri Hassenfratz]] ([[Francija]], 1755 – 1827) * [[Lene Hau]] ([[Danska]], 1959 –) * [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018) * [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925) * [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965) * [[Werner Karl Heisenberg]] ([[Nemčija]], 1901 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1932 * [[Charles W. Hellaby]] ([[Južna Afrika]]) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] ([[Nemčija]], 1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894) * [[Joseph Henry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1878) * [[John Herapath]] ([[Anglija]], 1798 – 1868) * [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100) * [[Conyers Herring]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2009) * [[Gustav Ludwig Hertz]] ([[Nemčija]], 1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] ([[Nemčija]], 1857 – 1894) * [[Victor Franz Hess]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1936 * [[David Hestenes]] ([[ZDA]], 1933 –) * [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974 * [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934) * [[Peter Ware Higgs]] ([[Anglija]]/[[Škotska]], 1929 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2013 * [[William Higinbotham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994) * [[Basil Hiley]] ([[Anglija]], 1935 – 2025) * [[Edward Hinds]] ([[Anglija]], 1949 –) * [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890) * [[Jorge Eduardo Hirsch]] ([[Argentina]], ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –) * [[Peter Bernhard Hirsch]] ([[Anglija]], 1925 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] ([[Nemčija]], 1824 – 1914) * [[Robert Hofstadter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1990) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Stefan Hollands]] ([[Nemčija]], 1971 –) * [[Nick Holonyak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2022) * [[Gerardus 't Hooft]] ([[Nizozemska]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 1999 * [[Robert Hooke]] ([[Anglija]], 1635 – 1703) * [[Ludwig Hopf]] ([[Nemčija]], 1884 – 1939) * [[John Joseph Hopfield]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –) * [[John Hopkinson]] ([[Anglija]], 1849 – 1898) * [[John Theodore Houghton]] ([[Wales]], 1931 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[William Vermillion Houston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1968) * [[Josif Bencjonovič Hriplovič]] (Иосиф Бенционович Хриплович) ([[Rusija]], 1937 – 2024) * [[Erich Hückel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1980) * [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887) * [[Curtis Judson Humphreys]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986) * [[Russell Alan Hulse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1993 * [[Friedrich Hund]] ([[Nemčija]], 1896 – 1997) * [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695) * [[Orest Danilovič Hvolson]] (Орест Данилович Хвольсон) ([[Rusija]], 1852 – 1934) </div> === I === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Sumio Iidžima]] (飯島 澄男) ([[Japonska]], 1939 –) * [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (Владимир Сергеевич Игнатовский) ([[Rusija]], 1875 – 1942) * [[John Iliopoulos]] (Ιωάννης Ηλιόπουλος) ([[Grčija]], 1940 –) * [[Aleksej Antonovič Iljušin]] (Алексей Антонович Ильюшин) ([[Rusija]], 1911 – 1998) * [[Christian Imbert]] ([[Francija]], 1937 – 1998) * [[Leopold Infeld]] ([[Poljska]], 1898 – 1968) * [[Christopher Isham]] ([[Anglija]], 1944 –) * [[Ernst Ising]] ([[Nemčija]] 1900 – 1998) * [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko]] (Дмитрий Дмитриевич Иваненко) ([[Rusija]], 1904 – 1994) </div> === J === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[John David Jackson (fizik)|John David Jackson]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2016) * [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Max Jakob]] ([[Nemčija]], 1879 – 1955) * [[Kendžiro Jamakava]] (山川健次郎) ([[Japonska]], 1854 – 1931) * [[Ratko Janev]] (Ратко Јанев) ([[Makedonija]], [[Srbija]] 1939 – 2019) * [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950) * [[Edwin Thompson Jaynes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1998) * [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946) * [[Peter Jenni]] ([[Švica]], 1948 –) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] ([[Nemčija]], 1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Deborah S. Jin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –) * [[Abraham Fjodorovič Joffe]] (Абрам Фёдорович Иоффе) ([[Rusija]], 1880 – 1960) * [[Boris Lazarevič Joffe]] (Борис Лазаревич Иоффе) ([[Rusija]], 1926 – 2022) * [[Irène Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1897 – 1956) * [[Frédéric Joliot-Curie]] ([[Francija]], 1900 – 1958) * [[John Joly]] ([[Irska]], 1857 – 1933) * [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980) * [[Brian David Josephson]] ([[Walles]], [[Anglija]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 1973 * [[James Prescott Joule]] ([[Anglija]], 1818 – 1889) * [[Hideki Jukava]] (湯川 秀樹) ([[Japonska]], 1907 – 1981) {{ikona Nob nag}} 1949 * [[Bernard Julia]] ([[Francija]], 1952 –) </div> === K === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Leo Philip Kadanoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Takaaki Kadžita]] (梶田 隆章) ([[Japonska]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2015 * [[Aleksej Borisovič Kajdalov]] (Алексей Борисович Кайдалов) ([[Rusija]], 1940 – 2010) * [[Michio Kaku]] ([[ZDA]], 1947 –) * [[Isak Markovič Kalatnikov|Isak Markovič Khalatnikov]] >> pravilno rus./slov.: Halatnikov (gl.) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954) * [[Heike Kamerlingh Onnes]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1926) {{ikona Nob nag}} 1913 * [[Charles Kuen Kao]] ([[Kitajska]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1933 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Peter Leonidovič Kapica]] (Пётр Леонидович Капица) ([[Rusija]], 1894 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[David B. Kaplan]] (ZDA, 1958 –) * [[David E. Kaplan]] (ZDA) * [[Anton Nikolajevič Kapustin]] (Антон Николаевич Капустин) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 – ) * [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963) * [[Gustav Karsten]] ([[Nemčija]], 1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] ([[Francija]], 1902 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1966 * [[Henry Kater]] ([[Anglija]], 1777 – 1835) * [[Bruria Kaufman]] ([[Izrael]], 1918 – 2010) * [[Leonid Venjaminovič Keldiš]] (Леонид Вениаминович Келдыш) ([[Rusija]], 1931 – 2016) * [[Andrew Keller]] (Anglija, 1925 – 1999) * [[Henry Way Kendall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630) * [[John Kerr (fizik)|John Kerr]] ([[Škotska]], 1824 – 1907) * [[Wolfgang Ketterle]] ([[Nemčija]], 1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Thomas Walter Bannerman Kibble]] ([[Anglija]], 1932 – 2016) * [[Abraham Konstantinovič Kikoin]] (Абрам Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1914 – 1999) * [[Izak Konstantinovič Kikoin]] (Исаак Константинович Кикоин) ([[Rusija]], 1908 – 1984) * [[Jack St. Clair Kilby]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2005) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Harry Jeffrey Kimble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) * [[William Morris Kinnersley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Gustav Robert Kirchhoff]] ([[Nemčija]], 1824 – 1887) * [[Viktor Lvovič Kirpičov]] (Виктор Львович Кирпичёв) ([[Rusija]], 1845 – 1913) * [[Charles Kittel]] (ZDA, 1916 – 2019) * [[Igor Romanovič Klebanov]] (Игор Романович Клебанов) ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1962 –) * [[Oskar Klein]] ([[Švedska]], 1894 – 1977) * [[Alfred Kleiner]] ([[Švica]], 1849 – 1916) * [[Daniel Kleppner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Klaus von Klitzing]] ([[Nemčija]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Paul Ernest Klopsteg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1991) * [[Gowin Knight]] ([[Anglija]], 1713 – 1772) * [[Martin Knudsen]] ([[Danska]], 1871 – 1949) * [[Makoto Kobajaši (fizik)|Makoto Kobajaši]] (小林 誠) ([[Japonska]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[Lev Abramovič Kofman]] (Лев Абрамович Кофман) ([[Rusija]], [[Kanada]], 1957 – 2009) * [[Jošio Koide]] (小出 義夫) ([[Japonska]], 1946 –) * [[Pieter Kok]] ([[Nizozemska]], 1972 –) * [[Edward Kolb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Werner Kolhörster]] ([[Nemčija]], 1887 – 1946) * [[Aleksander Salomonovič Kompanejec]] (Александр Соломонович Компанеец) ([[Rusija]], 1914 – 1974) * [[Džun Kondo]] (近藤 淳) ([[Japonska]], 1930 – 2022) * [[Walther Kossel]] ([[Nemčija]], 1888 – 1956) * [[Masatoši Košiba]] (小柴 昌俊) ([[Japonska]], 1926 – 2020) {{ikona Nob nag}} 2002 * [[Friedrich Kottler]] ([[Avstrija]], 1886 – 1965) * [[Robert Harry Kraichnan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2008) * [[Hendrik Anthony Kramers]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1952) * [[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (Сергей Владиленович Красников) ([[Rusija]], 1961 –) * [[Lawrence Maxwell Krauss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –) * [[Erich Kretschmann]] ([[Nemčija]], 1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] ([[Nemčija]], 1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 * [[Oleg Nikolajevič Krohin]] (Олег Николаевич Крохин) ([[Rusija]], 1932 – 2022) * [[Ralph Kronig]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1995) * [[Arie Andries Kruithof]] ([[Nizozemska]], 1909 – 1993) * [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006) * [[Jurij Aleksandrovič Krutkov]] (Юрий Александрович Крутков) ([[Rusija]], 1890 – 1952) * [[Rjogo Kubo]] (久保 亮五) ([[Japonska]], 1920 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] ([[Nemčija]], 1923 – 2009) * [[August Kundt]] ([[Nemčija]], 1839 – 1894) * [[Igor Vasiljevič Kurčatov]] (Игорь Васильевич Курчатов) ([[Rusija]], 1903 – 1960) * [[Polykarp Kusch]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] ([[Nemčija]], 1900 – 1984) * [[Vadim Aleksejevič Kuzmin]] (Вадим Алексеевич Кузьмин) ([[Rusija]], 1937 – 2015) </div> === L === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Lucien LaCoste]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1995) * [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813) * [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718) * [[Auguste Arthur de la Rive]] ([[Švica]], 1801 – 1873) * [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934) * [[Willis Eugene Lamb mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777) * [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974) * [[Lev Davidovič Landau]] (Лев Давидович Ландау) ([[Rusija]], 1908 – 1968) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[Alfred Landé]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1976) * [[Grigorij Samujilovič Landsberg]] (Григорий Самуилович Ландсберг) ([[Rusija]], 1890 – 1957) * [[Donald Newton Langenberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Paul Langevin]] ([[Francija]], 1872 – 1946) * [[Irving Langmuir]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1957) * [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827) * [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942) * [[Giovanni Jona-Lasinio]] ([[Italija]], 1932 –) * [[Jakob Johann Laub]] ([[Švica]], 1882 – 1962) * [[Max von Laue]] ([[Nemčija]], 1897 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Robert Betts Laughlin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Charles Christian Lauritsen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1968) * [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (Михаил Алексеевич Лаврентьев) ([[Rusija]], 1900 – 1980) * [[Ernest Orlando Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1939 * [[Aleksander Aleksejevič Lebedjev]] (Александр Алексеевич Лебедев) ([[Rusija]], 1893 – 1969) * [[Peter Nikolajevič Lebedjev]] (Пётр Николаевич Лебедев) ([[Rusija]], 1866 – 1912) * [[Joel Louis Lebowitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) * [[Leon Max Lederman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1988 * [[David Morris Lee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – ) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Tsung-Dao Lee]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1957 * [[Anthony James Leggett]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) {{ikona Nob nag}} 2003 * [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997) * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] ([[Nemčija]], 1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Louis-Sébastien Lenormand]] ([[Francija]], 1757 – 1837) * [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985) * [[Heinrich Lenz]] ([[Nemčija]], 1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] ([[Nemčija]], 1888 – 1957) * [[Mihail Jakovljevič Leonov]] (Михаил Яковлевич Леонов) ([[Rusija]], 1912 – 1992) * [[John Leslie (fizik)|John Leslie]] ([[Škotska]], 1766 – 1832) * [[Heinrich Leutwyler]] ([[Švica]], 1938 –) * [[Pierre Lévêque (fizik)|Pierre Lévêque]] ([[Francija]], 1746 – 1814) * [[Robert Lévi]] * [[Venijamin Grigorjevič Levič]] (Вениамин Григорьевич Левич) ([[Rusija]], 1917 – 1988) * [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910) * [[Jean-Marc Lévy-Leblond]] ([[Francija]], 1940 –) * [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) * [[Wilfrid Bennett Lewis]] ([[Kanada]], 1908 – 1987) * [[Albert Joseph Libchaber]] ([[Francija]], 1934 –) * [[André Lichnerowicz]] ([[Francija]], 1915 – 1998) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] ([[Nemčija]], 1742 – 1799) * [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) * [[Alfred-Marie Liénard]] ([[Francija]], 1869 – 1958) * [[Jevgenij Mihajlovič Lifšic]] (Евгений Михайлович Лифшиц) ([[Rusija]], 1915 – 1985) * [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576) * [[Andrej Dimitrijevič Linde]] (Андрей Дмитриевич Линде) ([[Rusija]], 1948 –) * [[Frederick Aleksander Lindemann]] ([[Anglija]], 1886 – 1957) * [[Lev Nikolajevič Lipatov]] (Лев Николаевич Липатов) ([[Rusija]], 1940 – 2017) * [[Gabriel Lippmann]] ([[Francija]], 1845 – 1921) {{ikona Nob nag}} 1908 * [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]], 1822 – 1880) * [[Milton Stanley Livingston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986) * [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (Александр Михайлович Ляпунов) ([[Rusija]], 1857 – 1918) * [[Humphrey Lloyd (fizik)|Humprey Lloyd]] ( [[Irska]], 1800 – 1881) * [[Antonino Lo Surdo]] ([[Italija]], 1880 – 1949) * [[Michael Lockwood (fizik)|Michael Lockwood]] ([[Anglija]], 1954 –) * [[Oliver Joseph Lodge]] ([[Anglija]], 1851 – 1940) * [[Giovanni Rossi Lomanitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2003) * [[Heinz London]] ([[Nemčija]], 1907 – 1970) * [[Fritz London]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1954) * [[Malcolm Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –) * [[Francis Wheeler Loomis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1976) * [[Jan Tadeusz Łopuszański]] ([[Poljska]], 1923 – 2008) * [[Hendrik Antoon Lorentz]] ([[Nizozemska]], 1853 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1902 * [[Johann Josef Loschmidt]] ([[Avstrija]], 1821 – 1895) * [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012) * [[Francis Eugene Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007) * [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009) * [[Theodore Lyman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954) * [[Peter Lynds]] ([[Nova Zelandija]], 1975 –) </div> === M === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Mach]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Avstrija]], 1838 – 1916) * [[William Francis Magie]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1943) * [[Bogdan Maglić (fizik)|Bogdan Maglić]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2017) (Srb) * [[Luciano Maiani]] ([[Italija]], 1941 –) * [[Theodore Harold Maiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2007) * [[Ettore Majorana]] ([[Italija]], 1906 – 1938?) * [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (Дмитрий Дмитриевич Максутов) ([[Rusija]], 1896 – 1964) * [[Juan Martín Maldacena]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –) * [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812) * [[Syukuro Manabe]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Leonid Isakovič Mandelštam]] (Леонид Исаакович Мандельштам) ([[Rusija]], 1879 – 1944) * [[John Henry Manley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1990) * [[Corinne Alison Manogue]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Peter Mansfield]] ([[Anglija]], 1933 – 2017) * [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953) * [[Guglielmo Marconi]] ([[Italija]], 1874 – 1937) {{ikona Nob nag}} 1909 * [[Henry Margenau]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1997) * [[Edme Mariotte]] ([[Francija]], okoli 1620 – 1684) * [[Robert Eugene Marshak]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1992) * [[André Martin (fizik)|André Martin]] ([[Francija]], [[Švica]], 1929 – 2020) * [[Tošihide Maskava]] (益川 敏英) ([[Japonska]], 1940 – 2021) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[Basil John Mason]] ([[Anglija]], 1923 – 2015) * [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006 * [[Carlo Matteucci]] ([[Italija]], 1811 – 1868) * [[Aleksej Nikolajevič Matvejev]] (Алексей Николаевич Матвеев) ([[Rusija]], 1922 – 1994) * [[Viktor Anatoljevič Matvejev]] (Виктор Анатольевич Матвеев) ([[Rusija]], 1941 – ) * [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879) * [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] ([[Nemčija]], 1814 – 1878) * [[Barry Malcolm McCoy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) * [[James Edward McDonald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1971) * [[John Cunningham McLennan]] ([[Kanada]], 1867 – 1935) * [[Edwin Mattison McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1991) * [[Simon van der Meer]] ([[Nizozemska]], 1925 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1984 * [[Charles Edward Kenneth Mees]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1960) * [[William Frederick Meggers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1966) * [[Walther Meissner]] ([[Nemčija]], 1882 – 1974) * [[Lise Meitner]] ([[Avstrija]], [[Švedska]], 1878 – 1968) * [[Franz Melde]] ([[Nemčija]], 1832 – 1901) * [[Macedonio Melloni]] ([[Italija]], 1798 – 1854) * [[Thomas Corwin Mendenhall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1841 – 1924) * [[José Fernando Ferreira Mendes]] ([[Portugalska]], 1962 –) * [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648) * [[Laura Mersini-Houghton]] ([[Albanija]]) * [[Eugen Merzbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2013) * [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999) * [[Oskar Emil Meyer]] ([[Nemčija]], 1834 – 1909) * [[Albert Abraham Michelson]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1852 – 1931) {{ikona Nob nag}} 1907 * [[Gustav Mie]] ([[Nemčija]], 1868 – 1957) * [[Arkadij Bejnusovič Migdal]] (Аркадий Бейнусович Мигдал) ([[Rusija]], 1911 – 1991) * [[Hironari Mijazava]] (宮沢 弘成) ([[Japonska]], 1927 – 2023) * [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945) * [[Mordehai Milgrom]] ([[Izrael]], 1957 –) * [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941) * [[Robert Andrews Millikan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1953) {{ikona Nob nag}} 1924 * [[Mark Muir Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1958) * [[Robert Laurence Mills]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1999) * [[Vladimir Petrovič Minejev]] (Владимир Петрович Минеев) ([[Rusija]], 1945 – ) * [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909) * [[Širaz Naval Minvala]] (शिराझ मिन्वाल्ला) ([[Indija]], 1973 –) * [[Charles William Misner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2023) * [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953) * [[John W. Moffat]] ([[Kanada]], 1938 –) * [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697) * [[Christian Møller]] ([[Danska]], 1904 – 1980) * [[William Morgan (aktuar)|William Morgan]] ([[Wales]], 1750 – 1833) * [[Fernando Bernardino Morinigo]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2011) * [[Edward Williams Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1923) * [[Philip Morrison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2005) * [[Philip McCord Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1985) * [[Henry Moseley]] ([[Anglija]], 1887 – 1915) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] ([[Nemčija]], 1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Nevill Francis Mott]] ([[Anglija]], 1905 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Ben Roy Mottelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Danska]], 1926 – 2022) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Gérard Mourou]] ([[Francija]], 1944 –) * [[Vjačeslav Fjodorovič Muhanov]] (Вячеслав Фёдорович Муханов) ([[Rusija]], 1952 –) * [[Karl Alexander Müller]] ([[Švica]], 1927 – 2023) {{ikona Nob nag}} 1987 * [[Richard A. Muller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) * [[Walther Müller]] ([[Nemčija]], 1905 – 1979) * [[Robert Sanderson Mulliken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1986) * [[Hitoši Murajama]] (村山斉) ([[Japonska]], 1964 –) * [[Kater Whitney Murch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) </div> === N === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Georgi Nadžakov]] (Bolgarija, 1896 – 1981) * [[Hantaro Nagaoka]] (長岡 半太郎) ([[Japonska]], 1865 – 1950) * [[Werner Nahm]] ([[Nemčija]], 1949 –) * [[Ukičiro Nakaja]] (中谷宇吉郎) ([[Japonska]], 1900 – 1962) * [[Joičiro Nambu]] (南部 陽一郎) ([[Japonska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2015) {{ikona Nob nag}} 2008 * [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617) * [[Seth Neddermeyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1988) * [[Yuval Ne'eman]] ([[Izrael]], 1925 – 2006) * [[Louis Eugène Félix Néel]] ([[Francija]], 1904 – 2000) {{ikona Nob nag}} 1970 * [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237) * [[Walther Hermann Nernst]] ([[Nemčija]], 1864 – 1941) * [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895) * [[Ezra Ted Newman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021) * [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727) * [[Ernest Fox Nichols]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1924) * [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851) * [[Hermann Nicolai]] ([[Nemčija]], 1952 –) * [[Holger Bech Nielsen]] ([[Danska]], 1941 –) * [[Peter van Nieuwenhuizen]] ([[Nizozemska]], 1938 –) * [[Kazuhiko Nišidžima]] (西島 和彦) ([[japonska]], 1926 – 2009) * [[Jošio Nišina]] (仁科芳雄) ([[Japonska]], 1890 – 1951) * [[Jun-iči Nišizava|Juniči Nišizava]] (西澤潤一) ([[Japonska]], 1926 – 2018) * [[Gunnar Nordström]] ([[Finska]], 1881 – 1923) * [[Robert Noyce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1990) * [[Philippe Nozières]] ([[Francija]], 1932 – 2022) * [[Alan Nunn May]] ([[Anglija]], 1911 – 2003) * [[Perley Gilman Nutting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1949) </div> === O === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Hermann Oberth]] ([[Nemčija]], 1894 – 1989) * [[Giuseppe Occhialini]] ([[Italija]], 1907 – 1993) * [[Robert Ochsenfeld]] ([[Nemčija]], 1901 – 1993) * [[Viktor Izakovič Ogijevecki]] (Виктор Исаакович Огиевецкий) ([[Rusija]], 1928 – 1996) * [[Georg Simon Ohm]] ([[Nemčija]], 1789 – 1854) * [[Lev Borisovič Okun]] (Лев Борисович Окунь) ([[Rusija]], 1929 – 2015) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840) * [[Jörgen Lykke Olsen]] ([[ZDA]], 1923 – 2006) * [[Gerard Kitchen O'Neill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1992) * [[Lars Onsager]] ([[Norveška]], 1903 – 1976) {{ikona Nob nag}} 1968 * [[Julius Robert Oppenheimer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1967) * [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382) * [[Amos Ori]] ([[Izrael]], 1956 –) * [[Hans Christian Ørsted]] ([[Danska]], 1777 – 1851) * [[Douglas Dean Osheroff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (Михаил Васильевич Остроградский) ([[Ukrajina]], 1801 – 1862) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] ([[Nemčija]], 1894 – 1962) * [[Burt Ovrut]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) </div> === P === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Antonio Pacinotti]] ([[Italija]], 1841 – 1912) * [[Thanu Padmanabhan]] ([[Indija]], 1957 –) * [[Don Nelson Page]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1948 –) * [[Abraham Pais]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2000) * [[George Pake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2004) * [[Timothy Noel Palmer]] ([[Anglija]], 1952 –) * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2007) * [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712) * [[Giorgio Parisi]] ([[Italija]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Leonard Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –) * [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662) * [[Friedrich Paschen]] ([[Nemčija]], 1865 – 1947) * [[Laurence Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2021) * [[Aleksander Zaharovič Patašinski]] (Александр Захарович Паташинский) ([[Rusija]], 1936 –) * [[Wolfgang Paul]] ([[Nemčija]], 1913 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Wolfgang Ernst Pauli]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1958) {{ikona Nob nag}} 1945 * [[Jean Claude Eugène Péclet]] ([[Francija]], 1793 – 1857) * [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –) * [[George Braxton Pegram]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1958) * [[Rudolf Ernst Peierls]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1907 – 1995) * [[Jean Charles Athanase Peltier]] ([[Francija]], 1785 – 1845) * [[John Brian Pendry]] ([[Anglija]], 1944 – ) * [[Frans Michel Penning]] ([[Nizozemska]], 1894 – 1953) * [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –) {{ikona Nob nag}} 2020. * [[Arno Allan Penzias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[Ian Colin Percival]] ([[Anglija]], 1931 –) * [[Asher Peres]] ([[Izrael]], 1934 – 2005) * [[Martin Lewis Perl]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2014) {{ikona Nob nag}} 1995 * [[Alfred Perot]] ([[Francija]], 1863 – 1925) * [[Jean Baptiste Perrin]] ([[Francija]], 1870 – 1942) {{ikona Nob nag}} 1926 * [[Geoffrey E. Perry]] ([[Anglija]], 1927 – 2000) * [[Malcolm John Perry]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[Konstantin Dimitrijevič Perski]] (Константин Дмитриевич Перский) ([[Rusija]], 1854 – 1906) * [[Alexis Thérèse Petit]] ([[Francija]], 1791 – 1820) * [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (Алексей Зиновьевич Петров) ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972) * [[Jurij Viktorovič Petrov]] (Юрий Викторович Петров) ([[Rusija]], 1958 – ) * [[Vasilij Vladimirovič Petrov]] (Василий Владимирович Петров) ([[Rusija]], 1761 – 1834) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835) * [[August Herman Pfund]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1949) * [[William Daniel Phillips]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –) {{ikona Nob nag}} 1997 * [[Oreste Piccioni]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2002) * [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919) * [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975) * [[Gabrio Piola]] ([[Italija]], 1794 – 1850) * [[Felix Pirani]] ([[Anglija]], 1928 – 2015) * [[Lev Petrovič Pitajevski]] (Лев Петрович Питаевский) ([[Rusija]], 1933 – ) * [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski]] (Леонид Моисеевич Пятигорский) ([[Rusija]], 1909 – 1993) * [[Max Planck]] ([[Nemčija]], 1858 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1918 * [[Gaston Planté]] ([[Francija]], 1834 – 1889) * [[Joseph Plateau]] ([[Belgija]], 1801 – 1883) * [[Milton Spinoza Plesset]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1991) * [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868) * [[Agnes Pockels]] ([[Nemčija]], 1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] ([[Nemčija]], 1865 – 1913) * [[Boris Podolsky]] (Борис Яковлевич Подольский) ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1966) * [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912) * [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859) * [[Jean Louis Marie Poiseuille]] ([[Francija]], 1799 – 1869) * [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840) * [[Valerij Leonidovič Pokrovski]] (Валерий Леонидович Покровский) ([[Rusija]], 1931 –) * [[Joseph Polchinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – 2018) * [[Hugh David Politzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Aleksander Markovič Poljakov]] (Александр Маркович Поляков) ([[Rusija]], 1945 –) * [[John Polkinghorne]] ([[Anglija]], 1930 – 2021) * [[George Pólya]] (Pólya György) ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985) * [[Izak Jakovljevič Pomerančuk]] (Исаак Яковлевич Померанчук) ([[Rusija]], 1913 – 1966) * [[Martin Arthur Pomerantz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2008) * [[Bruno Pontecorvo]] ([[Italija]], [[Rusija]], 1913 – 1993) * [[Aleksander Stepanovič Popov]] (Александр Степанович Попов) ([[Rusija]], 1859 – 1906) * [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Viktor Nikolajevič Popov]] (Виктор Николаевич Попов) ([[Rusija]], 1937 – 1994) * [[Claude Servais Mathias Pouillet]] ([[Francija]], 1791 – 1868) * [[Kenneth Alwyne Pounds]] ([[Anglija]], 1934 –) * [[Cecil Frank Powell]] ([[Anglija]], 1903 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1950 * [[John Henry Poynting]] ([[Anglija]], 1852 – 1914) * [[John Phillip Preskill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –) * [[Joseph Priestley]] ([[Anglija]], 1733 – 1804) * [[Ilya Prigogine]] ([[Belgija]], 1917 – 2003) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) * [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] (Александр Михайлович Прохоров) ([[Rusija]], 1916 – 2002) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Jurij Aleksandrovič Prohorov]] (Юрий Александрович Прохоров) ([[Rusija]], 1929 –) * [[William Prout]] ([[Anglija]], 1785 – 1850) * [[Carl Pulfrich]] ([[Nemčija]], 1858 – 1927) * [[Ivan Pavlovič Puljuj]] (Іван Павлович Пулюй) ([[Ukrajina]], 1845 &ndash; 1918) * [[Edward Mills Purcell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) {{ikona Nob nag}} 1952 </div> === Q === * [[Georg Hermann Quincke]] ([[Nemčija]], 1834 – 1924) === R === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Mark Van Raamsdonk]] (1973 –) * [[Isidor Isaac Rabi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 &ndash; 1988) {{ikona Nob nag}} 1944 * [[Giulio Racah]] ([[Italija]], [[Izrael]], 1909 &ndash; 1965) * [[Michael Radaković]] ([[Avstrija]], 1866 &ndash; 1934) * [[Leo James Rainwater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 &ndash; 1986) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Amal Kumar Rajčaudhuri]] ([[Indija]], 1923 &ndash; 2005) * [[Čandrasekara Venkata Raman]] ([[Indija]], 1888 &ndash; 1970) {{ikona Nob nag}} 1930 * [[Pierre Ramond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943 &ndash;) * [[Norman Foster Ramsey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915&ndash;2011) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Lisa Randall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1962&ndash;) * [[William John Macquorn Rankine]] ([[Škotska]], 1820 &ndash; 1872) * [[François-Marie Raoult]] ([[Francija]], 1830 &ndash; 1901) * [[Franco Rasetti]] ([[Italija]], 1901 &ndash; 2001) * [[John Ashworth Ratcliffe]], ([[Anglija]], 1902 &ndash; 1987) * [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 &ndash; 2014) * [[Henri Victor Regnault]] ([[Francija]], 1810 &ndash; 1878) * [[Frederick Reines]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 &ndash; 1998) {{ikona Nob nag}} 1995 * [[Johann Philipp Reis]] ([[Nemčija]], 1834 &ndash; 1874) * [[Edmund Reitlinger]] ([[Avstrija]], 1850 &ndash; 1882) * [[Osborne Reynolds]] ([[Severna Irska]], [[Anglija]], 1842 &ndash; 1912) * [[Owen Willans Richardson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 &ndash; 1959) {{ikona Nob nag}} 1928 * [[Robert Coleman Richardson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 &ndash; 2013) {{ikona Nob nag}} 1996 * [[Burton Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 &ndash; 2018) {{ikona Nob nag}} 1976 * [[Charles Francis Richter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 &ndash; 1985) * [[Hugo Rietveld]] ([[Nizozemska]], 1932 &ndash;) * [[Augusto Righi]] ([[Italija]], 1850 &ndash; 1920) * [[Wolfgang Rindler]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 &ndash; 2019) * [[Vladimir Ivanovič Ritus]] (Владимир Иванович Ритус) ([[Rusija]], 1927&ndash;) * [[Walter Ritz]] ([[Švica]], 1878 &ndash; 1909) * [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 &ndash; 1961) * [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 &ndash; 1882) * [[Heinrich Rohrer]] ([[Švica]], 1933 &ndash; 2013) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Robert Rompe]] ([[Nemčija]], 1905 &ndash; 1993) * [[Wilhelm Conrad Röntgen]] ([[Nemčija]], 1845 &ndash; 1923) {{ikona Nob nag}} 1901 * [[Nathan Abraham Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]], 1909 &ndash; 1995) * [[Arthur H. Rosenfeld]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 &ndash; 2017) * [[Léon Rosenfeld]] ([[Belgija]], 1904 &ndash; 1974) * [[Graham Garland Ross]] ([[Anglija]]) * [[Francesco Rossetti]] ([[Italija]], 1833 &ndash; 1885) * [[Bruno Benedetto Rossi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 &ndash; 1993) * [[Joseph Rotblat]] ([[Poljska]], [[Anglija]], 1908 &ndash; 2005) ({{ikona Nob nag}} za mir s Pugwash konferenco, 1995) * [[Carlo Rovelli]] ([[Italija]], 1956 &ndash;) * [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 &ndash; 1901) * [[Dimitrij Sergejevič Roždestvenski]] (Дмитрий Сергеевич Рождественский) ([[Rusija]], 1876 – 1940) * [[Valerij Anatoljevič Rubakov]] (Валерий Анатольевич Рубаков) ([[Rusija]], 1955 –) * [[Heinrich Rubens]] ([[Nemčija]], 1865 – 1922) * [[Carlo Rubbia]] ([[Italija]], 1934 –) {{ikona Nob nag}} 1984 * [[Arthur William Rucker]] ([[Anglija]], 1848 – 1915) * [[David Ruelle]] ([[Belgija]], [[Francija]], 1935 –) * [[Jurij Borisovič Rumer]] (Юрий Борисович Румер) ([[Rusija]], 1901 – 1985) * [[Ernst Ruska]] ([[Nemčija]], 1906 – 1988) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Ernest Rutherford]] ([[Nova Zelandija]], [[Anglija]], 1871 – 1937) * [[Johannes Rydberg]] ([[Švedska]], 1854 – 1919) * [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984) {{ikona Nob nag}} 1974 </div> === S === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883) * [[Georges Sagnac]] ([[Francija]], 1869 – 1926) * [[Andrej Dimitrijevič Saharov]] (Андрей Дмитриевич Сахаров) ([[Rusija]], 1921 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1975 * [[Abdus Salam]] ([[Pakistan]], 1926 – 1996) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Jack Sarfatti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) * [[Šigeo Satomura]] (里村茂夫) ([[Japonska]], 1919 – 1960) * [[Felix Savart]] ([[Francija]], 1791 – 1841) * [[Pavle Savić]] ([[Srbija]], 1909 – 1994) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1998) * [[Arthur Leonard Schawlow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1999) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[Dan Shechtman]] ([[Izrael]], 1941 –) * [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990) * [[Joël Scherk]] ([[Francija]], 1946 – 1980) * [[Paul Scherrer]] ([[Švica]], 1890 – 1969) * [[Robert J. Scherrer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1959 –) * [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733) * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] ([[Nemčija]], 1908 – 1986) * [[Walter Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1886 – 1976) * [[John Robert Schrieffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2019) {{ikona Nob nag}} 1972 * [[Erwin Schrödinger]] ([[Avstrija]], 1887 – 1961) {{ikona Nob nag}} 1933 * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] ([[Nemčija]], 1911 – 1993) * [[Melvin Schwartz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] , 1932 – 2006) {{ikona Nob nag}} 1988 * [[John Henry Schwarz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Dennis William Sciama]] (1926 – 1999) * [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007) * [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], 1770 – 1831) * [[Thomas Johann Seebeck]] ([[Estonija]], [[Nemčija]], 1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] ([[Nemčija]], 1886 – 1965) * [[Emilio Gino Segrè]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1959 * [[Frederick Seitz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008) * [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]] (Николай Николаевич Семёнов) ([[Rusija]], 1896 – 1986) * [[Ašoke Sen]] ([[Indija]] , 1956 –) * [[Walter Andrew Shewhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1967) * [[William Bradford Shockley]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1989) {{ikona Nob nag}} 1956 * [[Clifford Glenwood Shull]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2001) {{ikona Nob nag}} 1994 * [[Burra Gautam Sidharth]] ([[Indija]]) * [[Kai Manne Börje Siegbahn]] ([[Švedska]] , 1918 – 2007) {{ikona Nob nag}} 1981 * [[Karl Manne Georg Siegbahn]] ([[Švedska]], 1886 – 1978) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Ludwik Silberstein]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1948) * [[Jurij Antonovič Simonov]] (Юрий Антонович Симонов) ([[Rusija]], 1934 – ) * [[Simon Singh]] ([[Anglija]], 1964 – ) * [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934) * [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin]] (Дмитрий Васильевич Сивухин) ([[Rusija]], 1914 – 1988) * [[Marie Skłodowska-Curie]] ([[Poljska]], [[Francija]], 1867 – 1934) {{ikona Nob nag}} 1903 * [[Dimitrij Vladimirovič Skobelcin]] (Дмитрий Владимирович Скобельцын) ([[Rusija]], 1892 – 1990) * [[Aleksander Nikolajevič Skrinski]] (Александр Николаевич Скринский) ([[Rusija]], 1936 –) * [[Tony Skyrme]] ([[Anglija]], 1922 – 1987) * [[John Clarke Slater]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1976) * [[Andrej Aleksejevič Slavnov]] (Андрей Алексеевич Славнов) ([[Rusija]], 1939 –) * [[Larry Smarr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[George Elwood Smith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2009 * [[Lee Smolin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Marian Smoluchowski]] ([[Poljska]], 1872 – 1917) * [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2006 * [[Henry DeWolf Smyth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1986) * [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626) * [[Hartland Sweet Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 1962) * [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833) * [[Marin Soljačić]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1974 –) * [[Arnold Sommerfeld]] ([[Nemčija]], 1868 – 1951) * [[Charles Soret]] ([[Švica]], 1854 – 1904) * [[Thomas Crawford Spencer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) * [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997) * [[Peter Jefimovič Spivak]] (Пётр Ефимович Спивак) ([[Rusija]], 1911 – 1992) * [[Harry Eugene Stanley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) * [[Johannes Stark]] ([[Nemčija]], 1874 – 1957) {{ikona Nob nag}} 1919 * [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski]] (Алексей Александрович Старобинский) ([[Rusija]], 1948 – 2023) * [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893) * [[Jack Steinberger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1986 * [[Paul Joseph Steinhardt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Otto Stern]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620) * [[Balfour Stewart]] ([[Škotska]], 1828 – 1887) * [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903) * [[George Johnstone Stoney]] ([[Irska]], 1826 – 1911) * [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957) * [[Horst Ludwig Störmer]] ([[Nemčija]], 1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Straton]] ([[Grčija]], 340 pr. n. št. – 269 pr. n. št.) * [[Norbert Straumann]] ([[Švica]], 1936 –) * [[Janez Strnad]] ([[Slovenija]], 1934 – 2015) * [[Andrew Strominger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) * [[Vincenc Strouhal]] ([[Češka]], 1850 – 1922) * [[John William Strutt Rayleigh|John William Strutt (lord Rayleigh)]] ([[Anglija]], 1842 – 1919) {{ikona Nob nag}} 1904 * [[Ernst Stuhlinger]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2008) * [[Raman Sundrum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Ivan Supek]] ([[Hrvaška]], 1915 – 2007) * [[Leonard Susskind]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) * [[Masacugu Suzuki]] ([[Japonska]], 1946 –) * [[Karl Svozil]] ([[Avstrija]], 1956 –) * [[Joseph Wilson Swan]] ([[Anglija]], 1828 – 1914) * [[William Francis Gray Swann]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1962) * [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995) * [[Leó Szilárd]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1964) </div> === Š === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov]] (Виталий Дмитриевич Шафранов; [[Rusija]] , 1929 – 2014) * [[Mihail Arkadjevič Šifman]] (Михаил Аркадьевич Шифман; [[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] 1949 –) * [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[Rusija]], 1921 – 1980) * [[Boris Jonovič Šklovski]] (Борис Ионович Шкловский) ([[Rusija]], 1944 –) * [[Ivo Šlaus]] ([[Hrvaška]], 1931 –) * [[Eduard Vladimirovič Špolski]] (Эдуард Владимирович Шпольский) ([[Rusija]], 1892 – 1975) </div> === T === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901) * [[Igor Jevgenjevič Tamm]] (Игорь Евгеньевич Тамм) ([[Rusija]], 1895 – 1971) {{ikona Nob nag}} 1958 * [[Šohe Tanaka]] (田中正平) ([[Japonska]], 1862 – 1945) * [[Semjon Mihajlovič Targ]] (Семён Миха́йлович Тарг) ([[Rusija]], 1910 – 2003) * [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Italija]], 1499 – 1557) * [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999) * [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975) * [[Richard Edward Taylor]] ([[Kanada]] , 1929 – 2018) {{ikona Nob nag}} 1990 * [[Theodore Brewster Taylor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2004) * [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –) {{ikona Nob nag}} 1993 * [[Valentine Telegdi]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2006) * [[Edward Teller]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2003) * [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017) * [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan]] (Карен Аветович Тер-Мартиросян) ([[Rusija]], 1922 – 2005) * [[Torahiko Terada]] (寺田 寅彦) ([[Japonska]], 1878 – 1935) * [[Lev Sergejevič Termen]] (Лев Сергеевич Термен) ([[Rusija]], 1896 – 1993) * [[Igor Mihajlovič Ternov]] (Игорь Михайлович Тернов) ([[Rusija]], 1921 – 1996) * [[Nikola Tesla]] (Никола Тесла) ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943) * [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[Hans Thirring]] ([[Avstrija]], 1888 – 1976) * [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992) * [[Benjamin Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1753 – 1814) * [[George Paget Thomson]] ([[Anglija]], 1892 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1937 * [[Joseph John Thomson]] ([[Anglija]], 1856 – 1940) {{ikona Nob nag}} 1906 * [[William Thomson|William Thomson (lord Kelvin)]] ([[Škotska]], 1824 – 1907) * [[David James Thouless]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2019) * [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017 * [[Samuel Chao Chung Ting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kitajska]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1976 * [[Frank Jennings Tipler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –) * [[László Tisza]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2009) * [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796) * [[Igor Viktorovič Tjutin]] (Игорь Викторович Тютин) ([[Rusija]]) (1940 – ) * [[Jodži Tocuka]] (戸塚洋二) ([[Japonska]], 1942 – 2008) * [[Morikazu Toda]] ([[Japonska]], 1917 – 2010) * [[Richard Chace Tolman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1948) * [[Šiničiro Tomonaga]] (朝永 振一郎) ([[Japonska]], 1906 – 1979) {{ikona Nob nag}} 1965 * [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647) * [[Bruno Touschek]] ([[Avstrija]], 1921 – 1978) * [[Charles Hard Townes]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2015) {{ikona Nob nag}} 1964 * [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822) * [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 –) * [[Sam Bard Treiman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 1999) * [[Mark Trodden]] ([[Anglija]], 1968 –) * [[Daniel Chee Tsui]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Grenville Turner]] ([[Anglija]], 1936 – 2024) * [[John Tyndall]] ([[Irska]], 1820 – 1893) </div> === U === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Edwin Albrecht Uehling]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1985) * [[George Eugene Uhlenbeck]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1988) * [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (Николай Алексеевич Умов) ([[Rusija]], 1846 – 1915) * [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –) </div> === V === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Cumrun Vafa]] (کامران وفا‎) ([[Iran]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 – ) * [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010) * [[Lev Vaidman]] ([[Izrael]], 1955 – ) * [[Antony Valentini]] ([[Anglija]], 1965 – ) * [[Arkadij Josifovič Vajnštejn]] (Аркадий Иосифович Вайнштейн) ([[Rusija]], [[ZDA]], 1942 – ) * [[James Alfred Van Allen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2006) * [[Robert Jemison Van de Graaff]] ([[ZDA]], 1901 – 1967) * [[Johannes Diderik van der Waals]] ([[Nizozemska]], 1837 – 1923) {{ikona Nob nag}} 1910 * [[Léon Van Hove]] ([[Belgija]], 1924 – 1990) * [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Satoši Vatanabe]] (渡辺 慧) ([[Japonska]], 1910 – 1993) * [[Sergej Ivanovič Vavilov]] (Сергей Иванович Вавилов) ([[Rusija]], 1891 – 1951) * [[Philippe Vayringe]] ([[Francija]], 1684 – 1745) * [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1999 * [[Gabriele Veneziano]] ([[Italija]], 1942 –) * [[Giovanni Battista Venturi]] ([[Italija]], 1746 – 1822) * [[Marcel Émile Verdet]] ([[Francija]], 1824 – 1866) * [[Loup Verlet]] ([[Francija]], 1931 – 2019) * [[Herman Verlinde]] ([[Nizozemska]], 1962 – ) * [[Viktor Georgijevič Veselago]] (Виктор Георгиевич Веселаго) ([[Rusija]], 1929 – 2018) * [[Jean-Pierre Vigier]] ([[Francija]], 1920 – 2004) * [[Alexander Vilenkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –) * [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski]] (Григорий Александрович Вилковыский) ([[Rusija]], 1946 –) * [[Jacques Villain]] ([[Francija]], 1934 –) * [[Paul Ulrich Villard]] ([[Francija]], 1860 – 1934) * [[Jean Villey]] ([[Francija]], 1885 – 1948) * [[Jules Violle]] ([[Francija]], 1841 – 1923) * [[Miguel Angel Virasoro]] ([[Argentina]], 1940 –) * [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (Александр Адольфович Витт) ([[Rusija]], 1902 – 1938) * [[Fred Vlès]] ([[Francija]], 1885 – 1944) * [[Woldemar Voigt]] ([[Nemčija]], 1850 – 1919) * [[George Michael Volkoff]] ([[Kanada]], 1914 – 2000) * [[Grigorij Jefimovič Volovik]] (Григорий Ефимович Воловик) ([[Rusija]], 1946 –) * [[Alessandro Volta]] ([[Italija]], 1745 – 1827) * [[Pierre-Denis Vregeon]] ([[Francija]], 1723 – 1794) * [[Georgij Viktorovič Vulf]] (Георгий Викторович Вульф) ([[Rusija]], 1863 – 1925) </div> === W === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Ernst Wagner]] ([[Nemčija]], 1876 – 1928) * [[Robert Wald]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – ) * [[Ernest Thomas Sinton Walton]] ([[Severna Irska]], [[Irska]], [[Anglija]], 1903 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1951 * [[Gregory Hugh Wannier]] ([[Švica]], 1911 – 1983) * [[Emil Gabriel Warburg]] ([[Nemčija]], 1846 – 1931) * [[John Clive Ward]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1924 – 2000) * [[John James Waterston]] ([[Škotska]], 1811 – 1883) * [[Robert Alexander Watson-Watt]] ([[Škotska]], 1892 – 1973) * [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819) * [[Colin Webb]] ([[Anglija]], 1937 –) * [[Bryan Webber]] ([[Anglija]], 1943 –) * [[Heinrich Friedrich Weber]] ([[Nemčija]], 1843 – 1912) * [[Joseph Weber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2000) * [[Wilhelm Eduard Weber]] ([[Nemčija]], 1804 – 1891) * [[Arthur Gordon Webster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1923) * [[Alvin Martin Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 2006) * [[Felix Jiri Weinberg]] ([[Anglija]], 1928 – 2012) * [[Steven Weinberg]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1979 * [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020) * [[Pierre-Ernest Weiss]] ([[Francija]], 1865 – 1940) * [[Rainer Weiss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2025) {{ikona Nob nag}} 2017 * [[Karl Weissenberg]] ([[Avstrija]], 1893 – 1976) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] ([[Nemčija]], 1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955) * [[Charles Wheatstone]] ([[Anglija]], 1802 – 1875) * [[John Archibald Wheeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2008) * [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951 –) * [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2002) * [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1927) * [[Gian Carlo Wick]] ([[Italija]], 1909 – 1992) * [[Benjamin Widom]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 –) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1899) * [[Carl Edwin Wieman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Wilhelm Wien]] ([[Nemčija]], 1864 – 1928) {{ikona Nob nag}} 1911 * [[Arthur Strong Wightman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2013) * [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Frank Anthony Wilczek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) {{ikona Nob nag}} 2004 * [[Peter Michael Williams]] (Anglija, 1945 –) * [[Maurice Wilkins]] ([[Anglija]], 1916 – 2004) {{ikona Nob nag}} 1962 * [[Charles Thomson Rees Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1869 – 1959) {{ikona Nob nag}}1927 * [[Kenneth Geddes Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2013) {{ikona Nob nag}} 1982 * [[Robert Rathbun Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2000) * [[Robert Woodrow Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –) {{ikona Nob nag}} 1978 * [[David Jeffrey Wineland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) {{ikona Nob nag}} 2012 * [[Bernard de Wit]] ([[Nizozemska]], 1945 –) * [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) * [[Louis Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 –) * [[Victor Frederick Weisskopf]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 2002) * [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] ([[Poljska]], 1956 – ) * [[William Hyde Wollaston]] ([[Anglija]], 1766 – 1828) * [[Robert Williams Wood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1955) * [[Emil Wolf]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2018) * [[Chien-Shiung Wu]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997) * [[Tai Tsun Wu]] (吳大峻) ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2024) * [[Wu Ta-You]] (Kitajska, 1907 – 2000) </div> === X === === Y === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Rosalyn Sussman Yalow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1977 * [[Chen Ning Franklin Yang]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 2025) {{ikona Nob nag}} 1957 * [[Herbert York]] ([[ZDA]], 1921 – 2009) * [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]] ([[Anglija]], 1773 – 1829) </div> === Z === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Norman Zabusky|Norman J. Zabusky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Izrael]]? 1929 – 2018) * [[Valentin Ivanovič Zaharov]] (Валентин Иванович Захаров) ([[Rusija]], 1940 –) * [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (Владимир Евгеньевич Захаров) ([[Rusija]], 1939 – 2023) * [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov]] ([[Rusija]], Александр Борисович Замолодчиков) (1952 –) * [[Pieter Zeeman]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1943) {{ikona Nob nag}} 1902 * [[Dieter Zeh]] ([[Nemčija]], 1932 – 2018) * [[Ludwig Zehnder]] ([[Švica]], 1854 – 1949) * [[Anton Zeilinger]] ([[Avstrija]], 1945 –) {{ikona Nob nag}} 2022 * [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987) * [[John Zeleny]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1951) * [[Clarence Zener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1993) * [[Frank J. Zerilli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) * [[Frits Zernike]] ([[Nizozemska]], 1888 – 1966) {{ikona Nob nag}} 1953 * [[Peter Zoller]] ([[Avstrija]], 1952 –) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882) * [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670) * [[George Zweig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) * [[Hervé Zwirn]] ([[Francija]], 1954 –) </div> === Ž === <div style="-moz-column-count:2; column-count:2;"> * [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (Николай Егорович Жуковский; [[Rusija]], 1847 – 1921) </div> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih fizikov]], [[seznam matematikov]], [[seznam astronomov]], [[seznam meteorologov]], [[seznam geofizikov]], [[seznam astrofizikov]], [[seznam kozmologov]], * [[Nobelova nagrada za fiziko]], [[Nobelova nagrada]]. {{-}} {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fiziki| ]] [[Kategorija:Seznami fizikov| ]] en8vdo8h5rl4gz4yakf7azbh7aliwh6 0 322 6655987 6652378 2026-04-05T08:42:40Z XJaM 3 /* L */ 6655987 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] fizikalnih vsebin''' poskuša podati večino člankov, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[fizika|fiziko]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Kakorkoli že, programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. {{CompactTOC2}} == A == [[Ernst Karl Abbe|Abbe, Ernst Karl]] – [[Abbe-Königova prizma]] – {{sopomenka|[[Abbejev diagram]]}} – <!-- == Abbejevo število --> {{sopomenka|[[Abbe-Porrova prizma]]}} – <!-- == Porro-Abbejeva prizma --> [[Abbejev refraktometer]] – [[Abbejev sinusni pogoj]] – [[Abbejeva prizma]] – [[Abbejevo število]] – [[aberacija]] – [[aberacija svetlobe]] – [[Anatole Abragam|Abragam, Anatole]] – [[Max Abraham|Abraham, Max]] – [[Abraham-Lorentzeva sila]] – <!-- Lorentz-Abrahamova sila --> [[Aleksej Aleksejevič Abrikosov|Abrikosov, Aleksej Aleksejevič]] – [[absolutna aktivnost]] – [[absolutna entropija]] – [[absolutna ničla]] – [[absolutna temperatura]] – [[absolutna temperaturna lestvica]] – [[absolutna vlažnost]] – [[absolutni čas]] – [[absolutni čas in prostor]] – {{sopomenka|[[absolutni merski sistem]]}} <!--sistem cgs --> – [[absolutni prostor]] – [[absolutni sij]] – [[absolutni tlak]] – [[absorbirana doza]] – [[absorbirati]] – [[absorpcija]] – [[absorpcijska črta]] – <!-- absorpcijska spektralna črta --> {{sopomenka|[[absorpcijska spektralna črta]]}} – <!-- == absorpcijska črta --> [[absorpcijska sposobnost]] – [[absorpcijski koeficient]] – [[absorpcijski presek]] – [[absorpcijski rob]] – [[absorpcijski spekter]] – [[absorpcijski zakon]] – [[absorptiven]] – [[Abul Vefa]] – [[adhezija]] – [[adhezivnost]] – [[adiabata]] – [[adiabaten]] – [[adiabatičen]] – [[adiabatna invarianta]] – [[adiabatna sprememba]] – [[adiabatna stisljivost]] – [[adiabatni proces]] – [[adicijski izrek za hitrost]] – [[aditivna količina]] – [[aditivno mešanje barv]] – [[adjungirani operator]] – [[adjungirani tenzor]] – [[Stephen Louis Adler|Adler, Stephen Louis]] – [[admitanca]] – [[adsorbent]] – [[adsorbirati]] – [[adsorpcija]] – [[adsorpcijska črpalka]] – [[adsorptiven]] – [[adsorptivnost]] – [[aerodinamična sila]] – [[aerodinamika]] – [[aerometer]] – [[Diederik Aerts|Aerts, Diederik]] – [[afelij]] – [[Šahriar Afšar|Afšar, Šahriar]] – [[Afšarjev poskus]] – [[agregatno stanje]] – [[akcelerator]] – <!-- (pravilno: pospeševalnik)]] --> [[akceptor]] – [[akceptorska primes]] – [[akcija (fizika)|akcija]] – [[akcijski potencial]] – [[Aleksander Iljič Ahiezer|Ahiezer, Aleksander Iljič]] – [[akomodacija]] – {{sopomenka|[[akromat]]}} – <!-- == akromatična leča --> [[akromatičen]] – [[akromatična leča]] – <!-- akromat --> [[akromatična prizma]] – [[akromatizem]] – [[akromatski]] – [[aksialni vektor]] – {{sopomenka|[[aksiom kavzalnosti]]}} – <!-- == aksiom vzročnosti --> [[aksiom vzročnosti]] – [[aksion]] – [[aktionidi]] – [[aktinij]] – [[aktinometer]] – [[aktivacijska analiza]] – [[aktivni transport]] – [[aktivnost]] – [[akumulator]] – [[akustična impedanca]] – [[akustična valovna enačba]] – [[akustika]] – [[akustooptični pojav]] – [[albedo]] – [[Andreas Johann Albrecht|Albrecht, Andreas Johann]] – [[Alcubierreova metrika]] – [[alfatron]] – [[Žores Ivanovič Alfjorov|Alfjorov, Žores Ivanovič]] – [[Hannes Olof Gösta Alfvén|Alfven, Hannes Olof Gösta]] – [[Alfvénovi valovi]] – [[Alfvénovo število]] – [[algebrska geometrija]] – [[algebrska topologija]] – [[alkalen]] – [[alkalnost]] – [[aluminij]] – [[Luis Walter Alvarez|Alvarez, Luis Walter]] – [[Émile Hilaire Amagat|Amagat, Émile Hilaire]] – [[Amagatov diagram]] – [[Amagatov zakon]] – [[American Journal of Physics]] – [[americij]] – [[Ameriški fizikalni inštitut]] – [[Ameriško fizikalno društvo]] – [[Amicijeva prizma]] – [[Amontonsov zakon]] – [[amorfen]] – [[amorfna snov]] – [[amper]] – [[André-Marie Ampère|Ampère, André-Marie]] – [[ampermeter]] – {{sopomenka|[[Ampèrov zakon]]}} – <!-- == Ampèrov zakon o magnetni napetosti --> [[Ampèrov zakon o magnetni napetosti]] – [[ampersekunda]] – [[amplituda]] – [[amplituda sipanja]] – [[amplitudna enačba]] – [[amplitudna modulacija]] – [[amplitudoeder]] – [[analitična funkcija]] – [[analitična mehanika]] – [[analizator]] – [[anamorfot]] – [[anastigmat]] – [[Philip Warren Anderson|Anderson, Philip Warren]] – [[anergija]] – [[aneroid]] – [[angstrem]] – [[angstrom]] – [[ångström]] – [[Anders Jonas Ångström|Ångström, Anders Jonas]] – [[Ivan Aničin|Aničin, Ivan]] – [[anihilacija]] – [[anihilacija para]] – [[anion]] – [[anizotropen]] – [[anizotropija]] – [[anizotropnost]] – [[anjon]] – [[Annalen der Physik]] – [[Annals of Physics]] – [[anoda]] – [[anodni tok]] – {{sopomenka|[[anodni žarki]]}} – <!-- == kanalski žarki --> [[anomalija (fizika)|anomalija]] – [[anomalna disperzija]] – [[antena]] – [[antiapeks]] – [[antidelec]] – [[antiferomagnet]] – [[antiferomagnetizem]] – [[antikatoda]] – [[antikoincidenčna zveza]] – [[antikoincidenčni števec]] – [[antikomutator]] – [[antikvark]] – [[antimaterija]] – [[antimon]] – [[antinevtron]] – [[antiproton]] – [[apeks]] – [[aperiodičen]] – [[aperiodično nihanje]] – [[apertura]] – [[aplanat]] – [[aplanatična preslikava]] – [[apogej]] – [[apokromat]] – [[Appellova enačba gibanja]] – [[Edward Victor Appleton|Appleton, Edward Victor]] – [[Appletonova plast]] – [[aproksimacija]] – <!-- približek --> [[apsidna precesija]] – [[François Jean Dominique Arago|Arago, François Jean Dominique]] – {{sopomenka|[[Arago-Poissonova pega]]}} – <!-- == Poissonova pega, Aragojeva pega, Fresnelov disk, Fresnelova svetla pega --> {{sopomenka|[[Aragojeva pega]]}} – <!-- == Poissonova pega, Arago-Poissonova pega, Fresnelov disk, Fresnelova svetla pega --> [[areometer]] – [[argon]] – [[Arhimed]] – [[Arhimedova spirala]] – [[Arhimedovo število]] – [[Arhimedov zakon]] – [[Aristarh]] – [[Aristotel]] – [[Nima Arkani-Hamed|Arkani-Hamed, Nima]] – [[Richard Lewis Arnowitt|Arnowitt, Richard Lewis]] – [[Arrheniusov diagram]] – [[arzen]] – [[asferična leča]] – [[Neil Ashby|Ashby, Neil]] – [[asimetrija]] – [[asimptotična svoboda]] – [[asimptotična vrsta]] – [[asinhronski motor]] – [[astat]] – [[astatični galvanometer]] – [[astatični merilni instrument]] – [[astigmatizem (optika)|astigmatizem]] – [[astrofizika]] – {{sopomenka|[[astrofizika delcev]]}} – <!-- == fizika astrodelcev --> [[astrograf]] – [[astrolab]] – [[astronavtika]] – [[astronomija]] – [[astronomija in astrofizika]] – [[astronomska enota]] – [[astronomski daljnogled]] – [[Astroparticle Physics]] – [[atmosfera]] – [[atmosferska elektrika]] – {{sopomenka|[[atmosferska refrakcija]]}} – <!-- == lom v ozračju --> [[atom]] – [[atom nečistoče]] – [[atom primesi]] – [[atomizatorska šoba]] – <!-- en: atomizer nozzle --> [[atomska baterija]] – [[atomska energija]] – <!-- jedrska energija --> [[atomska enota mase]] – {{sopomenka|[[atomska fizika]]}} – <!-- == atomska, molekulska in optična fizika --> [[atomska, molekulska in optična fizika]] – <!-- atomska fizika --> [[atomska masa]] – [[atomska masna konstanta]] – [[atomska orbitala]] – [[atomska prostornina]] – [[atomska teorija]] – [[atomska toplota]] – [[atomska ura]] – [[atomske enote]] – [[atomski elektronski prehod]] – [[atomski model]] – [[atomski reaktor]] – [[atomski spekter]] – [[atomsko jedro]] – [[atomsko število]] – [[Atwoodova naprava]] – [[Atwoodovo nihalo]] – [[Atwoodovo število]] – [[Pierre Victor Auger|Auger, Pierre Victor]] – [[Augerov elektron]] – [[Augerov pojav]] – [[Augerova elektronska spektroskopija]] – [[Adrien Auzout|Auzout, Adrien]] – [[Amadeo Avogadro|Avogadro, Amadeo]] – [[Avogadrov zakon]] – [[Avogadrovo število]] – [[avreola]] – [[Jevgenij Nikolajevič Avrorin|Avrorin, Jevgenij Nikolajevič]] – [[avtokolimacija]] – [[avtokorelacijska funkcija]] – [[avtotransformator]] – [[azimut]] – [[azimutni krog]] – == B == [[Jacques Babinet|Babinet, Jacques]] – [[Babinetov izrek]] – [[Robert Bacher|Bacher, Robert]] – [[Ernst Emil Alexander Back|Back, Ernst Emil Alexander]] – [[Albert Victor Bäcklund|Bäcklund, Albert Victor]] – [[Bagnoldovo število]] – [[baker]] – [[bakla]] – [[balistični galvanometer]] – [[balistično nihalo]] – [[balistika]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Balmerjeva enačba]] – [[Balmerjeva konstanta]] – [[Balmerjeva serija]] – [[Bar (enota)|bar]] – [[Julian Barbour|Barbour, Julian]] – [[John Bardeen|Bardeen, John]] – [[baricentričen]] – [[barij]] – [[barion]] – [[barion Δ]] – [[barion Λ]] – [[barion Ξ]] – [[barion Σ]] – [[barion Ω]] – [[barionska snov]] – [[barionska temna snov]] – [[barionsko število]] – [[Barkhausnov pojav]] – [[Barkhausnova enačba]] – [[Charles Glover Barkla|Barkla, Charles Glover]] – [[Peter Barlow (matematik)|Barlow, Peter]] – [[Barlowova leča]] – [[barn]] – [[Stephen Mark Barnett|Barnett, Stephen Mark]] – [[barometer]] – {{sopomenka|[[barometrična enačba]]}} – <!-- == barometrska enačba --> [[barometrska enačba]] – [[John David Barrow|Barrow, John David]] – [[Itzhak Bars|Bars Itzhak]] – [[Adolfo Bartoli|Bartoli, Adolfo]] – [[barva]] – [[barva zvena]] – [[barva zvoka]] – [[barve tankih plasti]] – [[barvilo]] – [[barvna napaka]] – [[barvna temperatura]] – [[barvni filter]] – [[barvni naboj]] – [[Nikolaj Genadijevič Basov|Basov, Nikolaj Genadijevič]] – [[Igor Anatoljevič Batalin|Batalin, Igor Anatoljevič]] – [[baterija (elektrika)|baterija]] – [[batna črpalka]] – [[Andreas von Baumgartner|Baumgartner, Andreas von]] – [[Rodney James Baxter|Baxter, Rodney James]] – [[baza (fizika)|baza]] – [[Eduard Mejerovič Bazeljan|Bazeljan, Eduard Mejerovič]] – [[Lazar Lvovič Bazeljan|Bazeljan, Lazar Lvovič]] – [[bazna funkcija]] – [[Antoine Henri Becquerel|Becquerel, Antoine Henri]] – [[becquerel]] – [[Johannes Georg Bednorz|Bednorz, Johannes Georg]] – [[August Beer|Beer, August]] – {{sopomenka|[[Beerov zakon]]}} – <!-- == absorpcijski zakon --> {{sopomenka|[[Beer-Lambertov zakon]]}} – <!-- == absorpcijski zakon --> {{sopomenka|[[Beer-Lambert-Bouguerjev zakon]]}} – <!-- == absorpcijski zakon --> [[Bejanovo število]] – [[bekerel]] – [[bel]] – [[bela luknja]] – [[bela pritlikavka]] – [[beli šum]] – [[Vladimir Aleksejevič Belinski|Belinski, Vladimir Aleksejevič]] – [[Spartak Timofejevič Beljajev|Beljajev, Spartak Timofejevič]] – [[John Stewart Bell|Bell, John Stewart]] – [[Bellov izrek]] – [[Henri Bénard|Bénard, Henri]] – [[Bénardove celice]] – [[Carl Martin Bender|Bender, Carl Martin]] – [[Abraham Bennet|Bennet, Abraham]] – [[berilij]] – [[berkelij]] – [[Bernoullijeva enačba]] – [[Ira Borah Bernstein|Bernstein, Ira Borah]] – [[Pierre Bertholon de Saint-Lazare|Bertholon de Saint-Lazare, Pierre]] – [[Bertrandov izrek]] – [[Besslova funkcija]] – [[Besslova funkcija druge vrste]] – [[Besslova funkcija prve vrste]] – [[betatron]] – [[Hans Albrecht Bethe|Bethe, Hans Albrecht]] – [[Bethe-Blochova enačba]] – [[Bethe-Feynmanova formula]] – [[Bethe-Weizsäckerjev cikel]] – [[Bethe-Weizsäckerjeva enačba]] – [[Bethe-Weizsäckerjeva veriga]] – [[Albert Betz|Betz, Albert]] – [[Betzov zakon]] – [[bevatron]] – [[bibavica]] – [[bibcode]] – [[Biefeld-Brownov pojav]] – [[Paul Alfred Biefeld|Biefeld, Paul Alfred]] – [[bifilarno navitje]] – [[bifokalen]] – [[bikonkaven]] – [[bikonkavna leča]] – [[bikonkavnost]] – [[bikonveksen]] – [[bikonveksna leča]] – [[bikonveksnost]] – [[bimetalni trak]] – [[binarna zmes]] – [[James Binney|Binney, James]] – [[Gerd Binnig|Binnig, Gerd]] – [[binomska porazdelitev]] – [[binomska verjetnostna porazdelitev]] – [[biofizika]] – [[bioluminiscenca]] – [[biomehanika]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – [[Biot-Savartova enačba]] – [[Biotovo število]] – [[bit]] – [[bizmut]] – [[James Daniel Bjorken|Bjorken, James Daniel]] – [[Patrick Maynard Stuart Blackett|Blackett, Patrick Maynard Stuart]] – [[Roger David Blandford|Blandford, Roger David]] – [[Blandford-Znajekov proces]] – [[Marietta Blau|Blau, Marietta]] – [[blazinasta popačitev]] – [[blisk]] – [[blišč]] – [[bližišče]] – [[Felix Bloch|Bloch, Felix]] – [[Blochova funkcija]] – [[Blochova stena]] – [[Blochove enačbe]] – [[Nicolaas Bloembergen|Bloembergen, Nicolaas]] – [[bobnič]] – [[bočna frekvenca]] – [[Bodensteinovo število]] – [[Bogoljubove transformacije]] – [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov|Bogoljubov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[David Bohm|Bohm, David]] – {{sopomenka|[[Bohmova interpretacija]]}} – <!-- == de Broglie-Bohmova teorija]] --> [[Aage Niels Bohr|Bohr, Aage Niels]] – [[Niels Henrik David Bohr|Bohr, Niels Henrik David]] – [[Bohr-Einsteinove debate]] – [[Bohrov magneton]] – {{sopomenka|[[Bohrov model]]}} – <!-- == Bohrov model atoma --> [[Bohrov model atoma]] – <!-- Bohrov model --> [[Bohrov polmer]] – [[Bohrova enačba]] – [[Bohrova predpostavka o sevanju]] – [[bolid]] – [[bolometer]] – [[Ludwig Edward Boltzmann|Boltzmann, Ludwig Edward]] – [[Boltzmannov faktor]] – [[Boltzmannova enačba]] – [[Boltzmannova konstanta]] – [[Boltzmannova porazdelitev]] – <!-- Gibbsova porazdelitev --> [[Boltzmannova statistika]] – [[Eugene Theodore Booth|Booth, Eugene Theodore]] – [[bor (element)|bor]] – [[Jean-Charles de Borda|Borda, Jean-Charles de]] – [[Borda-Carnotova enačba]] – [[Christian Bordé|Bordé, Christian]] – [[Max Born|Born, Max]] – [[Born-Fokov izrek]] – [[Bornovo načelo statističnega opisa]] – [[Bornovo pravilo]] – [[Džagadiš Čandra Bose|Bose, Džagadiš Čandra]] – [[Satjendra Nat Bose|Bose, Satjendra Nat]] – [[Bose-Einsteinova kondenzacija]] – [[Bose-Einsteinov kondenzat]] – [[Bose-Einsteinova porazdelitev]] – [[Bose-Einsteinova statistika]] – [[Bosejev plin]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Walther Wilhelm Georg Bothe|Bothe, Walther Wilhelm Georg]] – [[Bouguerova plošča]] – [[Bourdonova cev]] – [[Christoffel Jacob Bouwkamp|Bouwkamp, Christoffel Jacob]] – [[Robert Boyle|Boyle, Robert]] – [[Boyle-Mariottov zakon]] – [[Boylov zakon]] – [[Willard Sterling Boyle]] – [[Charles Vernon Boys|Boys, Charles Vernon]] – [[bozon]] – [[bozon W]] – [[bozon Z]] – [[bozoni W in Z]] – [[bozoni W' in Z']] – [[bozonska teorija strun]] – [[Norris Edwin Bradbury|Bradbury, Norris Edwin]] – [[William Henry Bragg|Bragg, William Henry]] – [[William Lawrence Bragg|Bragg, William Lawrence]] – [[Braggov način]] – [[Braggov pogoj]] – <!-- Braggova enačba, Braggov zakon --> [[Braggov uklon]] – <!-- Braggovo sipanje --> {{sopomenka|[[Braggov zakon]]}} – <!-- == Braggov pogoj, Braggova enačba --> {{sopomenka|[[Braggova enačba]]}} – <!-- == Braggov pogoj, Braggov zakon --> [[Braggova krivulja]] – {{sopomenka|[[Braggovo sipanje]]}} – <!-- == Braggov uklon --> [[Vladimir Borisovič Braginski|Braginski, Vladimir Borisovič]] – [[brahistohrona]] – [[brana (fizika)|brana]] – [[Carl Henry Brans|Brans, Carl Henry]] – [[Brans-Dickeova teorija]] – [[Walter Houser Brattain|Brattain, Walter Houser]] – [[Karl Ferdinand Braun|Braun, Karl Ferdinand]] – [[Braunova cev]] – <!-- (= katodna cev)]] --> [[Auguste Bravais|Bravais, Auguste]] – [[Bravaisova mreža]] – [[Brazilsko fizikalno društvo]] – [[Abraham Louis Breguet|Breguet, Abraham Louis]] – [[breme]] – [[David Brewster|Brewster, David]] – [[Brewstrov kot]] – [[Brewstrov zakon]] – [[Brewstrovo okence]] – {{sopomenka|[[brezdimenzijska količina]]}} – <!-- == brezrasežna količina --> {{sopomenka|[[brezdimenzijsko število]]}} – <!-- == brezrasežna količina --> [[brezizvirno polje]] – [[brezrazsežna fizikalna konstanta]] – <!-- osnovna fizikalna konstanta --> [[brezrazsežna količina]] – {{sopomenka|[[brezrazsežno število]]}} – <!-- == brezrasežna količina --> [[brezsledni tenzor]] – [[breztežnost]] – [[breztežnosten]] – [[brezvrtinčno polje]] – [[telegrafija|brezžična telegrafija]] – [[Jean Bricmont|Bricmont, Jean]] – [[brider]] – [[Percy Williams Bridgman|Bridgman, Percy Williams]] – [[Dieter Rudolf Brill|Brill, Dieter Rudolf]] – {{sopomenka|[[Brill-Hartleov geon]]}} – <!-- == geon (fizika) --> [[Léon Nicolas Brillouin|Brillouin, Léon Nicolas]] – [[Marcel Louis Brillouin|Brillouin, Marcel Louis]] – [[Brillouinovo sipanje]] – [[Brinkmanovo število]] – [[Arkadij Adamovič Briš|Briš, Arkadij Adamovič]] – [[Bertram Neville Brockhouse|Brockhouse, Bertram Neville]] – [[Antonius van den Broek|Broek, Antonius van den]] – [[Lambertus Johannes Folkert Broer|Broer, Lambertus Johannes Folkert]] – [[brom]] – [[Brookhavenski narodni laboratorij]] – [[Robert Brout|Brout, Robert]] – [[Robert Brown|Brown, Robert]] – [[Brownov zatikalnik]] – [[Brownovo gibanje]] – [[Thomas Townsend Brown|Brown, Thomas Townsend]] – [[Robijn Bruinsma|Bruinsma, Robijn]] – [[BTU]] – [[Edgar Buckingham|Buckingham, Edgar]] – [[Buckinghamov izrek π]] – [[Gerš Ickovič Budker|Budker, Gerš Ickovič]] – [[budžum (supertekočnost)|budžum]] – [[Robert Wilhelm Bunsen|Bunsen, Robert Wilhelm]] – [[Johannes Martinus Burgers|Burgers, Johannes Martinus]] – [[Wilhelm Gerard Burgers|Burgers, Wilhelm Gerard]] – [[Aleksander Janovič Burinski|Burinski, Aleksander Janovič]] – [[William Lionel Burke|Burke, William Lionel]] – == C == [[Calabi-Yaujev prostor]] – [[Calabi-Yaujeva mnogoterost]] – [[Curtis Gove Callan|Callan, Curtis Gove]] – [[camera obscura]] – [[candela]] – [[Philip Candelas|Candelas, Philip]] – [[John Canton|Canton, John]] – [[Carathéodorijeva formulacija]] – [[Carathéodorijeva izpeljava]] – [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Carnot, Nicolas Léonard Sadi]] – [[Carnotov izrek (termodinamika)|Carnotov izrek]] – [[Carnotov hladilni stroj]] – [[Carnotov stroj]] – [[Carnotov toplotni stroj]] – [[Carnotova krožna sprememba]] – [[Hendrik Casimir|Casimir, Hendrik]] – [[Casimirjev pojav]] – [[Casimirjev tlak]] – [[Casimirjeva interakcija]] – [[Casimirjeva sila]] – [[Michael Cates|Cates, Michael]] – [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy, Augustin Louis]] – [[Cauchy-Riemannovi diferencialni enačbi]] – [[Cauchy-Schwarzeva neenakost]] – <!-- == neenakost Cauchyja-Bunjakovskega --> [[Cauchyjev napetostni tenzor]] – [[Cauchyjeva enačba]] – [[Cauchyjevo število]] – [[Henry Cavendish|Cavendish, Henry]] – [[Cavendishev laboratorij]] – [[Cavendishev poskus]] – [[Anders Celsius|Celsius, Anders]] – [[Celzijeva skala]] – [[Celzijeva temperaturna lestvica]] – {{sopomenka|[[Celzijeva temperaturna skala]]}} – <!-- == Celzijeva temperaturna lestvica --> [[centralna sila]] – [[centralni limitni izrek]] – [[centralni moment]] – [[centralno gibanje]] – [[centrifuga]] – [[centrifugalen]] – [[centrifugalna črpalka]] – [[centrifugalna sila]] – [[centrifugalnost]] – [[centripetalen]] – [[centripetalna sila]] – [[centripetalni pospešek]] – [[centripetalnost]] – [[cepitev]] – [[cepitev jedra]] – [[cepitveni produkt]] – [[cepljiv]] – [[cepljivi izotop]] – [[cerij]] – {{sopomenka|[[CERN]]}} – <!-- == Evropska organizacija za jedrske raziskave --> [[cezij]] – [[cezijeva atomska ura]] – [[James Chadwick|Chadwick, James]] – [[Owen Chamberlain|Chamberlain, Owen]] – [[Subrahmanyan Chandrasekhar|Chandrasekhar, Subrahmanyan]] – [[Chandrasekharjeva enačba za bele pritlikavke]] – [[Chandrasekharjevo število]] – [[George Chapline|Chapline, George]] – [[Charlesov zakon]] – [[Georges Charpak|Charpak, Georges]] – [[Charpyjev udarni preizkus]] – [[Chicaška skladovnica]] – [[Clement Dexter Child|Child, Clement Dexter]] – [[Child-Langmuirov zakon]] – [[Childov zakon]] – [[Ernst Florens Friedrich Chladni|Chladni, Ernst Florens Friedrich]] – [[Chladnijev zakon]] – [[Chladnijeve slike]] – [[Matthew William Choptuik|Choptuik, Matthew William]] – [[Demetrios Christodoulou|Christodoulou, Demetrios]] – [[Elwin Bruno Christoffel|Christoffel, Elwin Bruno]] – [[Christoffelovi simboli]] – [[Steven Chu|Chu, Steven]] – [[cikloidno nihalo]] – [[ciklotron]] – [[ciklotronska frekvenca]] – [[ciklotronska resonanca]] – [[ciklotronski polmer]] – [[cilindrična leča]] – [[cilindrične funkcije]] – [[cink]] – [[cirk]] – [[cirkonij]] – [[cirkulacija]] – [[Pieter Hendrik van Cittert|Cittert, Pieter Hendrik van]] – [[van Cittert-Zernikeov izrek]] – [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius, Rudolf Julius Emmanuel]] – [[Clausius-Mossottijeva zveza]] – [[Clausius-Clapeyronova enačba]] – [[Clausiusov izrek]] – [[Clausiusova formulacija]] – [[Clebsch-Gordonov koeficient]] – [[Cliffordova algebra]] – [[William Weber Coblentz|Coblentz, William Weber]] – [[William Cochran (fizik)|Cochran, William]] – [[John Douglas Cockcroft|Cockcroft, John Douglas]] – [[CODATA]] – [[Claude Cohen-Tannoudji|Cohen-Tannoudji, Claude]] – [[Jean-Daniel Colladon|Colladon, Jean-Daniel]] – [[Arthur Holly Compton|Compton, Arthur Holly]] – [[Comptonov pojav]] – <!-- Comptonovo sipanje --> [[Comptonova valovna dolžina]] – {{sopomenka|[[Comptonovo sipanje]]}} – <!-- == Comptonov pojav --> [[Leon Neil Cooper|Cooper, Leon Neil]] – [[Cooprov par]] – [[Fred Isaac Cooperstock|Cooperstock, Fred Isaac]] – [[Orso Mario Corbino|Corbino, Orso Mario]] – [[Gaspard-Gustave Coriolis|Coriolis, Gaspard-Gustave]] – [[Coriolisova sila]] – [[Coriolisov odklon]] – [[Coriolisov pospešek]] – [[Eric Allin Cornell|Cornell, Eric Allin]] – [[Marie Alfred Cornu|Cornu, Marie Alfred]] – [[Cornujev depolarizator]] – [[Cornujeva spirala]] – [[Cosmic Background Explorer]] – [[Aimé Auguste Cotton|Cotton, Aimé Auguste]] – [[Cotton-Moutonov pojav]] – [[Cotton-Moutonova konstanta]] – [[coulomb]] – [[Charles Augustin de Coulomb|Coulomb, Charles Augustin de]] – [[coulombmeter]] – [[Coulombov zakon]] – [[Coulombova konstanta]] – [[Coulombova konstanta sile]] – [[Coulombova sila]] – [[Clyde Lorrain Cowan|Cowan, Clyde Lorrain]] – [[Eugène Cremmer|Cremmer, Eugène]] – [[Francis Crick|Crick, Francis]] – [[James Watson Cronin|Cronin, James Watson]] – [[William Crookes|Crookes, William]] – [[Crookesov radiometer]] – [[Crookesova cev]] – [[curek]] – [[curie]] – [[Pierre Curie|Curie, Pierre]] – [[Curie-Weissov zakon]] – [[Curiejev zakon]] – [[Curiejeva konstanta]] – [[Curiejeva temperatura]] – [[Curiejeva točka]] – == Č == [[Andrej Čadež|Čadež, Andrej]] – [[čar (fizika)|čar]] – [[čargino]] – [[čas]] – [[časovna enačba]] – [[časovna invariantnost]] – [[časovna konstanta]] – [[časovna spremenljivost osnovnih konstant]] – [[časovni odvod]] – [[časovni razvoj]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Čebišov, Pafnuti Lvovič]] – [[čepek (oko)]] – [[Pavel Aleksejevič Čerenkov|Čerenkov, Pavel Aleksejevič]] – [[Genadij Petrovič Čerepanov|Čerepanov, Genadij Petrovič]] – [[četrta dimenzija]] – [[četrtinska ploščica]] – [[četverec elektromagnetnega potenciala]] – [[četverec gibalne količine]] – [[četverec hitrosti]] – [[četverec toka]] – {{sopomenka|[[četverni prostor]]}} – <!-- == prostor Minkowskega --> [[Genadij Čibišov|Čibišov, Genadij V.]] – [[čista snov]] – [[čisti polprevodnik]] – [[članki čudežnega leta]] – [[človeško oko]] – [[črna luknja]] – [[črna luknja AdS]] – [[črna luknja BTZ]] – [[črno telo]] – [[črtasti spekter]] – [[črvina]] – [[čudnost (fizika)|čudnost]] – == D == [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert, Jean le Rond]] – {{sopomenka|[[d'Alembertova sila]]}} – <!-- == vztrajnostna sila, inercijska sila, navidezna sila, psevdosila --> [[d'Alembertovo načelo]] – <!-- Lagrange-d'Alembertovo načelo --> [[d'Alembertov paradoks]] – [[Nils Gustaf Dalén|Dalén, Nils Gustaf]] – [[Alexander Dalgarno|Dalgarno, Alexander]] – [[daljišče]] – [[daljnogled]] – [[daljnovidnost]] – [[John Dalton|Dalton, John]] – [[Daltonov zakon]] – [[Damköhlerjevo število]] – [[dan]] – [[Danica]] – [[John Frederic Daniell|Daniell, John Frederic]] – [[Daniellov element]] – [[Darcyjev zakon]] – [[Darcy-Weisbachova enačba]] – [[datumska meja]] – [[Ingrid Daubechies|Daubechies, Ingrid]] – [[Paul Charles William Davies|Davies, Paul Charles William]] – [[Raymond Davis mlajši|Davis, Raymond mlajši]] – [[Clinton Joseph Davisson|Davisson, Clinton Joseph]] – [[Davisson-Germerjev poskus]] – [[Dawesova meja]] – [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie|de Broglie, Louis-Victor Pierre Raymond]] – [[de Broglie-Bohmova teorija]] – <!-- Bohmova interpretacija --> [[de Brogliejeva valovna dolžina]] – [[de Broglijevi valovi]] – [[de Broglijevo valovanje]] – [[Deanovo število]] – [[Deborahino število]] – [[Peter Joseph William Debye|Debye, Peter Joseph William]] – [[Debye-Hücklova enačba]] – [[Debye-Hücklova teorija]] – [[Debye-Langevinova formula]] – [[Debye-Scherrerjev način]] – [[Debyejev model]] – [[Debyejev polmer]] – [[Debyejeva dolžina]] – [[Debyejeva plast]] – [[Debyejeva relaksacija]] – [[Debyejeva temperatura]] – [[decibel]] – [[definicijsko območje]] – [[deformabilno telo]] – [[deformacija]] – [[deformacijska hitrost]] – [[deformacijski tenzor]] – [[degeneracija]] – [[degeneracija (kvantna mehanika)]] – [[degeneriran]] – [[degenerirana snov]] – [[degeneriran plin]] – [[Hans Georg Dehmelt|Dehmelt, Hans Georg]] – [[deklinacija]] – [[deklinacijski krog]] – [[delčna teorija svetlobe]] – [[delčno obzorje]] – [[delčnovalovna dualnost]] – [[delec]] – [[delec alfa]] – [[delec beta]] – {{sopomenka|[[delec tau]]}} – <!-- == lepton tau --> [[delilnik napetosti]] – [[delilnik žarkov]] – [[delitveni koeficient]] – [[delna gostota]] – [[delni mrk]] – [[delni snovni tok]] – [[delni tlak]] – [[delno urejen]] – [[delo]] – [[delo električnega toka]] – [[delo magnetne sile]] – [[delovna moč]] – [[delovna napetost]] – [[delovni tok]] – [[delta v]] – [[delta v (fizika)]] – [[Harry Dember|Dember, Harry]] – [[Demberjev pojav]] – [[William Edwards Deming|Deming, William Edwards]] – [[demodulacija]] – [[Demokrit]] – [[Wolfgang Demtröder|Demtröder, Wolfgang]] – [[David Mathias Dennison|Dennison, David Mathias]] – [[denzimeter]] – [[denzitometer]] – [[depolarizacija]] – [[depolarizator]] – [[depolarizirati]] – [[depresija]] – [[Bernard Derrida|Derrida, Bernard]] – [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Stanley Deser|Deser, Stanley]] – [[desnosučen]] – [[desnosučnost]] – [[César-Mansuète Despretz|Despretz, César-Mansuète]] – [[destilacija]] – [[destilirati]] – [[destinacija]] – [[destruktivna interferenca]] – [[detektor]] – [[detektor nabitih delcev]] – [[determinanta tenzorja]] – [[David Deutsch|Deutsch, David]] – [[deviacija]] – [[deviacijski momenti]] – [[devterij]] – [[devteron]] – [[James Dewar|Dewar, James]] – [[Dewarjeva posoda]] – <!-- dewarska posoda --> {{sopomenka|[[dewarska posoda]]}} – <!-- == Dewarjeva posoda --> [[Bryce Seligman DeWitt|DeWitt, Bryce Seligman]] – [[diafragma]] – [[diagonalizacija tenzorja]] – [[diagram hitrosti]] – [[diagram stanj]] – [[diakavstika]] – [[dializa]] – [[diamagneten]] – [[diamagnetik]] – [[diamagnetizem]] – [[diaprojektor]] – [[diaskop]] – [[Robert Henry Dicke|Dicke, Robert Henry]] – [[dielektrična konstanta]] – [[dielektrična spektroskopija]] – [[dielektrični tenzor]] – [[dielektrično segrevanje]] – [[dielektričnost]] – [[dielektrik]] – [[dielektrik z izgubami]] – [[dielektroforeza]] – [[diferencial]] – [[diferencialna enačba]] – [[diferencialni operator]] – [[diferenčno škripčevje]] – [[difrakcija]] – [[difrakcijski]] – [[difundirati]] – [[difuzija]] – [[difuzija plinov]] – [[difuzijska črpalka]] – [[difuzijska dolžina]] – [[difuzijska enačba]] – [[difuzijska meglična celica]] – [[difuzijski koeficient]] – [[difuzijski potencial]] – [[difuzijski zakon]] – [[difuzni odboj]] – [[dikroitični kristal]] – [[dikroizem]] – {{sopomenka|[[dilatacija]]}} – <!-- == središčni razteg --> {{sopomenka|[[dilatacija časa]]}} – <!-- == podaljšanje časa --> [[dilatirati]] – [[dilaton]] – [[dimenzija]] – {{sopomenka|[[dimenzijska analiza]]}} – <!-- razsežnostna analiza --> [[dina]] – {{sopomenka|[[dinamična viskoznost]]}} – <!-- == viskoznost --> [[dinamični sestav]] – [[dinamični tlak]] – [[dinamični vzgon]] – [[dinamično ravnovesje]] – [[dinamika]] – [[dinamika plinov]] – [[dinamika tekočin]] – [[dinamo]] – [[dinamo stroj]] [[dinamoelektrični stroj]] – [[dinamometer]] – [[dinamostroj]] – [[dinoda]] – [[dioda]] – [[diodni most]] – [[dion]] – [[diopter]] – [[dioptrija]] – [[dipol]] – [[dipolna antena]] – [[dipolni moment]] – [[diproton]] – [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracov fermion]] – [[Diracov zapis]] – [[Diracova domneva velikih števil]] – [[Diracova enačba]] – [[Diracova funkcija]] – [[Diracova konstanta]] – <!-- reducirana Planckova konstanta --> [[Diracova medalja]] – [[Diracova medalja in nagrada]] – [[Diracova porazdelitev]] – [[Diracovo morje]] – [[direktni produkt]] – [[Dirichlet-Laplaceov operator]] – [[Dirichletovo variacijsko načelo]] – [[disipacija]] – {{sopomenka|[[disipativna sila]]}} – <!-- == nekonservativna sila --> {{sopomenka|[[disipativne sile]]}} – <!-- == nekonservativna sila --> [[disipativni sistem]] – [[akrecijski disk|disk]] – [[diskretna porazdelitev]] – [[diskretni spekter]] – [[diskriminator]] – [[dislokacija]] – [[disociacija]] – [[disperzija]] – [[disperzija (optika)]] – [[disperzija lomnega količnika]] – [[disperzija svetlobne hitrosti]] – [[disperzija valovanja]] – [[disperzijska krivulja]] – [[disperzijska relacija]] – [[disprozij]] – [[divergenca]] – [[divergenca tenzorja]] – [[divergenca vektorja]] – [[dno (fizika)|dno]] – [[dobro pogojena naloga]] – [[dobrota nihajnega kroga]] – [[dobrota nihala]] – [[Gordon Miller Bourne Dobson|Dobson, Gordon Miller Bourne]] – [[dogovorne enote]] – [[dogovor o enotah]] – [[dolgovaloven]] – [[dolgoživ]] – [[določanje starosti]] – [[določanje starosti z ogljikom C-14]] – [[dolžina]] – [[dolžina poti]] – {{sopomenka|[[domnevni delec]]}} – <!-- == seznam delcev --> [[Théophile Ernest de Donder|Donder, Théophile Ernest de]] – [[Donna novo ravnovesje]] – [[donor]] – [[donorska primes]] – [[dopiranje]] – {{sopomenka|[[dopolnilna barva]]}} – <!-- == komplementarne --> [[Christian Andreas Doppler|Doppler, Christian Andreas]] – [[Dopplerjev pojav]] – [[Dopplerjeva razširitev]] – [[Dopplerjeva spektroskopija]] – [[doseg]] – [[doseg delcev alfa]] – [[doseg sile]] – [[dovoljeni energijski pas]] – [[doza]] – [[dozimeter]] – [[dozimetrija]] – [[Draperjeva točka]] – [[Sidney David Drell|Drell, Sidney David]] – [[drsenje]] – [[Paul Drude|Drude, Paul]] – [[Drudejev model]] – [[druga kozmična hitrost]] – [[druga kvantizacija]] – [[drugi zakon termodinamike]] – [[William Duane (fizika)|Duane, William]] – [[Duane-Huntov zakon]] – [[Duane-Huntova enačba]] – [[dublet]] – [[dubnij]] – [[Dufourjev pojav]] – [[duh (fizika)|duh]] – [[duh Faddejeva in Popova]] – [[Jean Marie Constant Duhamel|Duhamel, Jean Marie Constant]] – [[Pierre Louis Dulong|Dulong, Pierre Louis]] – [[Dulong-Petitov zakon]] – [[Duncanov paradoks]] – [[Dušenje (fizika)|dušenje]] – [[dušenje zaradi sevanja]] – [[dušeno nihanje]] – [[dušik]] – [[dušilka]] – [[Pol Duwez|Duwez, Pol]] – [[dvoatomna molekula]] – [[dvoatomni plin]] – [[dvofotonski mikroskop]] – [[dvojica sil]] – [[dvojna plast]] – [[dvojna posebna teorija relativnosti]] – [[dvojna zvezda]] – [[dvojnica (optika)|dvojnica]] – <!-- dubleta --> [[dvojni lom]] – [[dvojni skalarni produkt]] – [[dvojni vektorski produkt]] – [[dvojno magično število]] – [[dvojno nihalo]] – [[dvojno usmerjanje]] – [[dvokomponentna zlitina]] – [[dvolomen]] – [[dvolomnost]] – [[dvopol]] – [[Freeman John Dyson|Dyson, Freeman John]] – [[Igor Jehijeljevič Dzjalošinski|Dzjalošinski, Igor Jehijeljevič]] – == E == [[E = mc²]] – [[Bernard Eastlund|Eastlund, Bernard]] – [[William Henry Eccles|Eccles, William Henry]] – [[Ernst Rudolf George Eckert|Eckert, Ernst Rudolf George]] – [[Eckertovo število]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[Eddingtonova medalja]] – [[Edison-Richardsonov pojav]] – [[Bengt Edlén|Edlén, Bengt]] – [[Samuel Frederick Edwards|Edwards, Samuel Frederick]] – [[efektivna masa]] – [[efektivna napaka povprečja]] – [[efektivna napetost]] – [[efektivna vrednost]] – [[efektivni odmik]] – [[efektivni tok]] – [[Aleksej Lvovič Efros|Efros, Aleksej Lvovič]] – [[Jürgen Ehlers|Ehlers, Jürgen]] – [[Paul Ehrenfest|Ehrenfest, Paul]] – [[Ehrenfest-Tolmanov pojav]] – [[Ehrenfestov izrek]] – [[Ehrenfestov paradoks]] – [[Ehrenfestova klasifikacija]] – [[Felix Ehrenhaft|Ehrenhaft, Felix]] – [[Harvey Einbinder|Einbinder, Harvey]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einstein-de Haasov pojav]] – [[Einstein-Hilbertova akcija]] – [[einsteinij]] – [[Einsteinov hladilni stroj]] – [[Einsteinov model]] – [[Einsteinov tenzor]] – [[Einsteinov zapis]] – [[Einsteinova enačba za fotoefekt]] – [[Einsteinova kondenzacija]] – [[Einsteinova konstanta]] – [[Einsteinova postulata]] – [[Einsteinova temperatura]] – [[Einsteinova trdnina]] – {{sopomenka|[[Einsteinova zveza med maso in energijo]]}} – <!-- == E = mc² --> [[Einsteinove enačbe polja]] – [[Einsteinovi miselni preskusi]] – [[Artur Ekert|Ekert, Artur]] – [[ekliptika]] – [[ekscentričnost]] – [[eksces (statistika)]] – [[eksciton]] – [[eksergija]] – [[eksotermna reakcija]] – [[eksotermna sprememba]] – [[eksotermni proces]] – [[eksperiment]] – [[eksperimentalna fizika]] – [[eksplicitni zlom simetrije]] – [[ekstenzivna količina]] – [[ekstinkcija]] – [[ekstrapolacija]] – [[ekstremalno načelo]] – [[ekvator]] – [[ekvatorski koordinatni sistem]] – [[ekvinokcij]] – [[ekviparticijski izrek]] – [[ekvipotencial]] – [[ekvipotencialen]] – {{sopomenka|[[ekvipotencialna ploskev]]}} – <!-- == ekvipotencial --> [[ekvivalent]] – [[ekvivalentna doza]] – [[ekvivalentna masa]] – {{sopomenka|[[ekvivalentnost mase in energije]]}} – <!-- == E = mc² --> [[elastična deformacija]] – [[elastično sipanje]] – [[elastičnost, prožnost]] – [[elastomehanika]] – [[elastooptika]] – [[elektret]] – [[električna energija]] – [[električna iskra]] – [[električna moč]] – [[električna napetost]] – [[električna polarizacija]] – [[električna poljska gostota]] – [[električna poljska jakost]] – [[električna potencialna energija]] – [[električna prevodnost]] – [[električna razelektritev]] – [[električna sila]] – [[električna susceptibilnost]] – [[električni dipol]] – [[električni dipolni moment]] – [[električni izolator]] – [[električni krog]] – [[električni kvadrupolni moment]] – [[električni oblok]] – [[električni merilni instrument]] – [[električni merilnik]] – [[električni naboj]] – [[električni potencial]] – [[električni pretok]] – [[električni stroj]] – [[električni sunek]] – [[električni tok]] – [[električni upor]] – [[električno polje]] – [[elektrika]] – [[elektrika in magnetizem]] – [[elektrina]] – [[elektroakustika]] – [[elektroda]] – [[elektrodializa]] – [[elektrodinamični merilni instrument]] – [[elektrodinamika]] – [[elektroencefalogram]] – [[elektrofor]] – [[elektroforeza]] – [[elektrokardiogram]] – [[elektrokemična impedančna spektroskopija]] – [[elektrokemični ekvivalent]] – [[elektrokemični sistem]] – [[elektrokemijski potencial]] – [[elektrokinetični pojavi]] – [[elektrolit]] – [[elektrolitska polarizacija]] – [[elektrolitski kondenzator]] – [[elektroliza]] – [[elektroluminiscenca]] – [[elektroluminiscenten]] – [[elektromagnet]] – [[elektromagnetizem]] – [[elektromagnetna indukcija]] – [[elektromagnetna interakcija]] – [[elektromagnetna sila]] – [[elektromagnetni napetostni tenzor]] – [[elektromagnetni potencial]] – {{sopomenka|[[elektromagnetni spekter]]}} – <!-- == spekter elektromagnetnega valovanja --> {{sopomenka|[[elektromagnetni tenzor]]}} – <!-- == tenzor elektromagnetnega polja --> [[elektromagnetno navitje]] – [[elektromagnetno polje]] – [[elektromagnetno sevanje]] – [[elektromagnetno valovanje]] – [[elektrometer]] – [[elektromotor]] – [[elektron]] – [[elektronegativen]] – [[elektronegativnost]] – [[elektronika]] – [[elektronka]] – [[elektronska afiniteta]] – [[elektronska interferenca]] – [[elektronska leča]] – [[elektronska lupina]] – [[elektronska optika]] – [[elektronska orbitala]] – [[elektronska ovojnica]] – [[elektronska paramagnetna resonanca]] – [[elektronska spektroskopija]] – [[elektronska spinska resonanca]] – [[elektronska teorija kovin]] – [[elektronski antinevtrino]] – {{sopomenka|[[elektronski curek]]}} – <!-- == elektronski snop --> [[elektronski magnetni moment]] – [[elektronski mikroskop]] – [[elektronski nevtrino]] – [[elektronski plin]] – [[elektronski snop]] – <!-- eektronski curek --> [[elektronski tir]] – [[elektronski top]] – [[elektronsko prevajanje]] – [[elektronsko sipanje]] – [[elektronvolt]] – [[elektrooptika]] – [[elektrooptični pojav]] – [[elektroosmoza]] – [[elektroskop]] – [[elektrostatična razelektritev]] – {{sopomenka|[[elektrostatična sila]]}} – <!-- == Coulombov zakon, elektrostatska sila --> [[elektrostatični generator]] – {{sopomenka|[[elektrostatični potencial]]}} – <!-- == električni potencial --> [[elektrostatika]] – [[elektrostatska energija]] – [[elektrostatska potencialna energija]] – {{sopomenka|[[elektrostatska sila]]}} – <!-- == Coulombov zakon, elektrostatična sila --> [[elektrostatski]] – [[elektrostatski odboj]] – {{sopomenka|[[elektrostatski potencial]]}} – <!-- == električni potencial --> [[elektrostatski privlak]] – {{sopomenka|[[elektrostatsko razelektrenje]]}} – <!-- == elektrostatična razelektritev --> [[elektrostrikcija]] – [[elektrošibka interakcija]] – [[elektrošibka sila]] – [[elektrošibki zlom simetrije]] – [[elektrotehnika]] – [[element]] – [[elementarna območja]] – [[elementarni delec, osnovni delec]] – [[elementarni magnet]] – [[Elijev ogenj]] – [[elipsa]] – {{sopomenka|[[elipsometer]]}} – <!-- == >> elipsometrija --> [[elipsometrija]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična krivulja]] – [[eliptična polarizacija]] – [[eliptični integral]] – [[eliptično polarizirana svetloba]] – [[eliptično polarizirano valovanje]] – [[Avšalom Elitzur|Elitzur, Avšalom]] – [[elongacija]] – [[Walter Maurice Elsasser|Elsasser, Walter Maurice]] – [[Robert Emden|Emden, Robert]] – [[Emden-Chandrasekharjeva enačba]] – [[emisija]] – [[emisijska konstanta snovi]] – [[emisijska spektralna črta]] – [[emisijski spekter]] – [[emitirati]] – [[emitor]] – [[enačba]] – [[enačba adiabate]] – [[enačba Ciolkovskega]] – {{sopomenka|[[enačba Clapeyron-Mendelejeva]]}} – <!-- == splošna plinska enačba --> [[enačba gibanja]] – [[enačba Grad-Šafranova]] – [[enačba krogelnega zrcala]] – [[enačba stanj]] – [[enačba stanja]] – [[enačba tanke leče]] – [[enačbe plitvih vod]] – [[enakomerno gibanje]] – [[enakomerno kroženje]] – [[enakomerno pospešeno gibanje]] – [[enakomerno premo gibanje]] – [[enakonočje]] – [[enakosmeren]] – [[enantiomer]] – [[endoskop]] – [[endotermna reakcija]] – [[endotermna sprememba]] – [[endotermni proces]] – [[energija]] – [[energija električnega polja]] – [[energija elektromagnetnega valovanja]] – [[energija fotona]] – [[energija magnetnega polja]] – [[energija ničelne točke]] – <!-- ničelno nihanje --> {{sopomenka|[[energija sevanja]]}} – <!-- == sevalna energija --> [[energija vakuuma]] – [[energijska špranja]] – [[energijski jedrski reaktor]] – [[energijski nivo]] – [[energijski pas]] – [[energijski spekter]] – [[energijski tok]] – [[energijski zakon]] – [[energijsko polje]] – [[Berthold-Georg Englert|Englert, Berthold-Georg]] – [[Englert-Greenbergerjeva zveza dualnosti]] – [[François Englert|Englert, François]] – [[Jane English|English, Jane]] – [[enoatomna molekula]] – [[enoatomni plin]] – [[enobarvna svetloba]] – [[enoelektronski atom]] – [[enoelektronsko vesolje]] – [[enofazni izmenični tok]] – [[enojno usmerjanje]] – [[enokanalni analizator]] – [[enolična funkcija stanja]] – [[enosmerni tok, istosmerni tok]] – [[enostavna leča]] – <!-- simple lens / singlet lens --> [[enostavno harmonično gibanje]] – [[merska enota|enota]] – [[enota površine]] – [[enota SI]] – [[enotna teorija polja]] – [[enotski vektor]] – [[enozančni Feynmanov diagram]] – [[entalpija]] – [[entropija]] – [[entropijski zakon]] – [[Loránd Eötvös|Eötvös Loránd]] – [[eotvos (enota)|eotvos]] – [[Eötvösev pojav]] – [[Eötvösev poskus]] – [[Eötvösevo pravilo]] – [[Eötvösevo število]] – [[EPL (revija)|EPL]] – [[epicenter]] – [[epidiaskop]] – [[Epikur]] – [[episkop]] – [[ER = EPR]] – [[Eratosten]] – [[erbij]] – [[erg]] – [[ergodijska domneva]] – [[Georg Adolf Erman|Erman, Georg Adolf]] – [[Frederick Joseph Ernst|Ernst, Frederick Joseph]] – [[Ernstova enačba]] – [[Gerhard Ertl|Ertl, Gerhard]] – [[Leo Esaki|Esaki, Leo]] – [[Esakijeva dioda]] – [[Abraham Esau|Esau, Abraham]] – [[Louis Essen|Essen, Louis]] – [[Immanuel Estermann|Estermann, Immanuel]] – [[etalon]] – [[eter]] – [[eter (fizika)]] – [[Andreas von Ettingshausen|Ettingshausen, Andreas von]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Euler-Lagrangeeva enačba]] – [[Eulerjevo število (fizika)|Eulerjevo število]] – [[Hans Heinrich Euler|Euler, Hans Heinrich]] – [[Euler-Heisenbergova Lagrangeeva funkcija]] – [[European Journal of Physics]] – [[European Physical Journal]] – {{sopomenka|[[Europhysics Letters]]}} – <!-- == EPL (revija) --> [[evanescentno valovanje]] – {{sopomenka|[[evaporacija]]}} – <!-- == izparevanje, izhlapevanje --> [[Evdoks]] – [[Kenneth Melvin Evenson|Evenson, Kenneth Melvin]] – [[Hugh Everett|Everett, Hugh]] – [[Thomas Eugene Everhart|Everhart, Thomas Eugene]] – [[evropij]] – [[Evropska organizacija za jedrske raziskave]] – <!-- CERN --> [[Evropsko fizikalno društvo]] – [[evtektik]] – [[Paul Peter Ewald|Ewald, Paul Peter]] – [[Franz Serafin Exner|Exner, Franz Serafin]] – [[experimentum crucis]] – == F == [[Charles Fabry|Fabry, Charles]] – [[Fabry-Pérotov interferometer]] – [[Fabry-Pérotov resonator]] – [[Fahrenheit]] – [[Daniel Gabriel Fahrenheit|Fahrenheit, Daniel Gabriel]] – [[Fahrenheitova temperaturna lestvica]] – [[faktor relativne biološke učinkovitosti]] – [[farad]] – [[Michael Faraday|Faraday, Michael]] – [[Faradayev naboj]] – [[Faradayev paradoks]] – [[Faradayev pojav]] – [[Faradayev temni prostor]] – [[Faradayev zakon za elektrolizo]] – [[Faradayeva kletka]] – [[Faradayeva konstanta]] – [[Faradayevo valovanje]] – [[fata morgana]] – [[fatamorgana]] – [[faza (fizika)|faza]] – [[faza snovi]] – [[faza valovanja]] – [[fazna hitrost]] – [[fazna mikroskopija]] – [[fazna modulacija]] – [[fazna napetost]] – [[fazna ploščica]] – [[fazna razlika]] – [[fazna sprememba]] – [[fazni diagram]] – [[fazni diagram za zmes]] – [[fazni diagram zmesi]] – [[fazni kontrast]] – [[fazni mikroskop]] – [[fazni prehod]] – [[fazni prehod drugega reda]] – [[fazni prehod prvega reda]] – [[fazni premik]] – [[fazni premikalnik]] – [[fazni prostor]] – [[fazni skok]] – [[fazni vodnik]] – [[fazno pravilo]] – [[fazno vpeta zanka]] – [[Gustav Theodor Fechner|Fechner, Gustav Theodor]] – [[Mitchell Jay Feigenbaum|Feigenbaum, Mitchell Jay]] – [[Jevgenij Lvovič Fejnberg|Fejnberg, Jevgenij Lvovič]] – [[fenomenologija]] – [[fenomenološki]] – [[fenomenološki zakon]] – [[ferimagnetik]] – [[ferimagnetizem]] – [[Pierre de Fermat|Fermat, Pierre de]] – [[Fermatovo načelo]] – [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] – [[Fermi-Diracova porazdelitev]] – [[Fermi-Diracova statistika]] – [[fermij]] – [[Fermijev paradoks]] – [[Fermijev plin]] – [[Fermijev problem]] – [[Fermijeva funkcija]] – [[Fermijeva teorija]] – [[Fermijevo zlato pravilo]] – [[Fermilab]] – [[fermion]] – [[feroelektrična domena]] – [[feroelektričnost]] – [[feroelektrik]] – [[feromagneten]] – [[feromagnetik]] – [[feromagnetizem]] – [[feromagnetna domena]] – [[Albert Fert|Fert, Albert]] – [[Richard Phillips Feynman|Feynman, Richard Phillips]] – [[Feynman-Stueckelbergova interpretacija]] – [[Feynman-'t Hooftova umeritev]] – [[Feynmanov diagram]] – [[Feynmanov propagator]] – [[Feynmanov zapis s poševnico]] – [[Feynmanova šahovnica]] – [[filozofija fizike]] – [[filter]] – [[fina struktura]] – [[Thomas Fincke|Fincke, Thomas]] – [[fisija]] – [[Val Logsdon Fitch|Fitch, Val Logsdon]] – [[Armand-Hippolyte-Louis Fizeau|Fizeau, Armand-Hippolyte-Louis]] – [[Fizeaujev interferometer]] – [[fizično nihalo]] – [[fizika]] – [[fizika astrodelcev]] – <!-- astrofizika delcev --> {{sopomenka|[[fizika delcev]]}} – <!-- == fizika osnovnih delcev --> [[fizika kondenzirane snovi]] – [[fizika nizkih temperatur]] – [[fizika osnovnih delcev]] – [[fizika plazme]] – {{sopomenka|[[fizika trdne snovi]]}} – <!-- == fizika trdnin --> [[fizika trdnin]] – <!-- fizika trdne snovi --> [[fizika visokih energij]] – [[fizikalna atmosfera]] – [[fizikalna enota]] – [[fizikalna kemija]] – [[fizikalna količina]] – [[fizikalna konstanta]] – {{sopomenka|[[fizikalna matematika]]}} – <!-- ==> matematična fizika --> [[fizikalna optika]] – [[fizikalna teorija]] – [[Fizikalni inštitut]] – [[fizikalni model]] – [[fizikalni pojav]] – [[fizikalni zakon]] – [[fizikalni sistem]] – [[fizikalno merilo]] – [[fizikalno telo]] – [[fiziološko merilo]] – {{sopomenka|[[fizmatika]]}} – <!-- ==> matematična fizika --> [[Fjodar Ivanavič Fjodarav|Fjodarav, Fjodar Ivanavič]] – [[Harvey Fletcher|Fletcher, Harvey]] – [[Fletcher-Munsonove krivulje]] – {{sopomenka|[[flogiston]]}} – <!-- == flogistonska teorija --> [[flogistonska teorija]] – [[flokula]] – [[fluktuacija]] – [[fluktuacijski izrek]] – [[fluor]] – [[fluorescenca]] – [[fluorescenčna svetilka]] – [[fluorescenčni zaslon]] – [[fluorescenten]] – [[fluorescentna meglica]] – [[fluorescentni mikroskop]] – [[fluorescirati]] – [[Sergio Focardi|Focardi, Sergio]] – [[fokalen, goriščen]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[Fok-Leontijevičeva enačba]] – [[Fok-Lorentzeva simetrija]] – [[Fokovo stanje]] – [[Fokov prostor]] – [[Adriaan Daniël Fokker|Fokker, Adriaan Daniël]] – [[fokus]] – <!-- [[gorišče]] --> [[fokusiranje]] – [[fokusirati]] – [[fon]] – [[fonometer]] – [[fonon]] – [[Kenneth William Ford|Ford, Kenneth William]] – [[Fortschritte der Physik]] – [[formalizem ADM]] – [[fosfor]] – [[fosforescenca]] – [[fosforescenten]] – [[fosforescirati]] – [[fot]] – [[fotocelica]] – [[fotodioda]] – [[fotoefekt]] – [[fotoekscitacija]] – [[fotoelastičnost]] – [[fotoelektričen]] – [[fotoelektrični pojav]] – [[fotoelektromagnetni pojav]] – <!-- fotomagnetoelektrični pojav, pojav Kikoin-Noskova --> [[fotoelektron]] – [[fotoelement]] – [[fotografija]] – [[fotografska optika]] – [[fotofon]] – [[fotokatoda]] – [[fotoluminiscenca]] – {{sopomenka|[[fotomagnetoelektrični pojav]]}} – <!-- == fotoelektromagnetni pojav, pojav Kikoin-Noskova --> [[fotometer]] – [[fotometer na mastni madež]] – [[fotometrija]] – [[foton]] – [[fotonevtron]] – [[fotonika]] – [[fotonska polarizacija]] – [[fotonski kristal]] – [[fotonski plin]] – [[fotonsko-kristalno vlakno]] – [[fotopično gledanje]] – [[fotopomnoževalka]] – [[fotoproton]] – [[fotosfera]] – [[fototranzistor]] – [[fotoupor]] – [[fotoupornik]] – [[Jean Bernard Léon Foucault|Foucault, Jean Bernard Léon]] – [[Foucaultov poskus]] – [[Foucaultovo nihalo]] – [[Foundations of Physics]] – [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] – [[Fourierova analiza]] – [[Fourierova optika]] – [[Fourierova spektroskopija]] – [[Fourierova transformacija]] – [[Fourierovo število]] – [[William Alfred Fowler|Fowler, William Alfred]] – [[Jefim Samojlovič Fradkin|Fradkin, Jefim Samojlovič]] – [[frakcija (fizika)|frakcija]] – [[frakcionirati]] – [[francij]] – [[James Franck|Franck, James]] – [[Franck-Hertzev poskus]] – [[Francosko fizikalno društvo]] – [[Ilija Mihailovič Frank|Frank, Ilija Mihailovič]] – [[Benjamin Franklin|Franklin, Benjamin]] – [[Rudolph Franz|Franz, Rudolph]] – [[Joseph von Fraunhofer|Fraunhofer, Joseph von]] – [[Fraunhoferjeve črte]] – [[Fraunhoferjev uklon]] – [[frekvenca]] – [[frekvenčna karakteristika]] – [[frekvenčna modulacija]] – [[frekvenčni pas]] – [[frekvenčni pretvornik]] – [[frekvenčni spekter]] – [[Frenklova napaka]] – [[Augustin-Jean Fresnel|Fresnel, Augustin-Jean]] – {{sopomenka|[[Fresnelov disk]]}} – <!-- == Poissonova pega, Aragojeva pega, Arago-Poissonova pega, Fresnelova svetla pega --> [[Fresnelov koeficient]] – [[Fresnelov uklon]] – [[Fresnelova biprizma]] – [[Fresnelova cona]] – [[Fresnelova leča]] – {{sopomenka|[[Fresnelova stopničasta leča]]}} – <!-- == Fresnelova leča --> {{sopomenka|[[Fresnelova svetla pega]]}} – <!-- == Poissonova pega, Aragojeva pega, Arago-Poissonova pega, Fresnelov disk --> [[Fresnelove enačbe]] – [[Fresnelovi zrcali]] – [[Fresnelovo število]] – [[Peter George Oliver Freund|Freund, Peter George Oliver]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] – [[Fridmanovi enačbi]] – [[Jerome Isaac Friedman|Friedman, Jerome Isaac]] – [[David Henry Frisch|Frisch, David Henry]] – [[Jürg Fröhlich|Fröhlich, Jürg]] – [[Valerij Pavlovič Frolov|Frolov, Valerij Pavlovič]] – [[Froudejevo število]] – [[Robert Frucht|Frucht, Robert]] – [[Fruchtov graf]] – [[Fruchtov izrek]] – [[fugativnost]] – [[Robert Works Fuller|Fuller, Robert Works]] – [[funkcija]] – [[funkcija stanja]] – [[fuzija, jedrsko zlivanje]] – [[fuzijski reaktor]] – == G == [[Dennis Gabor|Gabor, Dennis]] – [[gadolinij]] – [[gal]] – [[galaksija]] – [[galaktični kozmični žarki]] – [[Mirjam Galičič|Galičič, Mirjam]] – [[galij]] – [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejev daljnogled]] – [[Galilejev zakon]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva ladja]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Galilejevo načelo relativnosti]] – [[Galtonova piščal]] – [[Luigi Galvani|Galvani, Luigi]] – [[galvanomagnetni pojav]] – [[galvanometer]] – [[galvanotehnika]] – [[galvanski člen]] – [[galvanski element]] – [[George Gamow|Gamow, George]] – [[gavs|gauss]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gaussov gravitacijski zakon]] – [[Gaussov izrek]] – {{sopomenka|[[Gaussov merski sistem]]}} – <!-- == Gaussov sistem enot --> [[Gaussov sistem enot]] – [[Gaussov snop]] – [[Gaussov zakon]] – {{sopomenka|[[Gaussov zakon o električnem pretoku]]}} – <!-- == zakon o električnem pretoku --> [[Gaussova gravitacijska konstanta]] – [[Gaussova (normalna) porazdelitev]] – [[Gaussova ploskev]] – [[Gaussova verjetnostna porazdelitev]] – [[Joseph Louis Gay-Lussac|Gay-Lussac, Joseph Louis]] – [[Gay-Lussacov zakon]] – [[Ernst Gehrcke|Gehrcke, Ernst]] – [[Johannes Wilhelm Geiger|Geiger, Johannes Wilhelm]] – [[Geiger-Müllerjev števec]] – [[Geiger-Müllerjeva števna cev]] – [[Geigerjev števec]] – [[Heinrich Geissler|Geissler, Heinrich]] – [[Geisslerjeva cev]] – [[Andre Geim|Geim, Andre]] – [[Murray Gell-Mann|Gell-Mann, Murray]] – [[Gell-Mann-Lowov izrek]] – [[Gell-Mann-Nišidžimova formula]] – [[Gell-Mann-Okubova masna formula]] – [[Gell-Mannove matrike]] – [[Pierre-Gilles de Gennes|Gennes, Pierre-Gilles de]] – [[generator enosmerne napetosti]] – [[geodetična precesija]] – [[geodetka]] – [[geofizika]] – [[geografska dolžina]] – [[geografska širina]] – [[geografski tečaj]] – [[geomagnetizem]] – [[geometrijska optika]] – [[geometrijska os]] – [[geometrodinamika]] – [[geon (fizika)|geon]] – [[Howard Mason Georgi|Georgi, Howard Mason]] – [[Christoph Gerber|Gerber, Christoph]] – [[Paul Gerber|Gerber, Paul]] – [[germanij]] – [[germanijeva dioda]] – [[Walther Gerlach|Gerlach, Walther]] – [[Lester Germer|Germer, Lester]] – [[Robert Geroch|Geroch, Robert]] – [[Neil Gershenfeld|Gershenfeld, Neil]] – [[Semjon Solomonovič Gerštejn|Gerštejn, Semjon Solomonovič]] – [[Aleksander Lvovič Geršun|Geršun, Aleksander Lvovič]] – [[Andrej Aleksandrovič Geršun|Geršun, Andrej Aleksandrovič]] – [[getrska (naparjevalna) črpalka]] – [[Riccardo Giacconi|Giacconi, Riccardo]] – [[Ivar Giaever|Giaever, Ivar]] – [[Adalberto Giazotto|Giazotto, Adalberto]] – [[gibalna enačba]] – [[gibalna količina]] – [[gibanje]] – [[Gary William Gibbons|Gibbons, Gary William]] – [[Josiah Willard Gibbs|Gibbs, Josiah Willard]] – [[Gibbs-Duhemova identiteta]] – [[Gibbsov paradoks]] – [[Gibbsova množica]] – {{sopomenka|[[Gibbsova porazdelitev]]}} – <!-- == Boltzmannova porazdelitev --> [[Gibbsovo fazno pravilo]] – [[gibljivost]] – [[gibljivost elektronov]] – [[gibljivost ionov]] – [[Steven B. Giddings|Giddings, Steven B.]] – [[Walter Gilbert|Gilbert, Walter]] – [[William Gilbert|Gilbert, William]] – [[James Gimzewski|Gimzewski, James]] – [[Ginsbergov izrek]] – [[Vitalij Lazarevič Ginzburg|Ginzburg, Vitalij Lazarevič]] – [[Giorgijev merski sistem]] – [[giromagnetno razmerje]] – [[giroskop]] – [[Gladstone-Daleova zveza]] – [[glajenje]] – [[glasbene vilice]] – [[Sheldon Lee Glashow|Glashow, Sheldon Lee]] – [[glasnost]] – [[Donald Arthur Glaser|Glasser, Donald Arthur]] – [[glava kometa]] – [[glavna mavrica]] – [[glavna os]] – [[glavna skupina (periodnega sistema)]] – [[glavni ravnini]] – [[glavni žarek]] – [[glavno kvantno število]] – [[James Gilbert Glimm|Glimm, James Gilbert]] – [[Erast Borisovič Gliner|Gliner, Erast Borisovič]] – [[globina]] – [[globula]] – [[Vladimir Semjonovič Gluhov|Gluhov, Vladimir Semjonovič]] – [[gluon]] – [[gnomon]] – [[Hubert Goenner|Goenner, Hubert]] – [[Maria Goeppert-Mayer|Goeppert-Mayer, Maria]] – [[Marvin Leonard Goldberger|Goldberger, Marvin Leonard]] – [[Jack Goldman|Goldman, Jack]] – [[Eugen Goldstein|Goldstein, Eugen]] – [[Herbert Goldstein|Goldstein, Herbert]] – [[Jeffrey Goldstone|Goldstone, Jeffrey]] – [[Jurij Abramovič Golfand|Golfand, Jurij Abramovič]] – [[Boris Borisovič Golicin|Golicin, Boris Borisovič]] – [[Alice Golsen|Golsen, Alice]] – [[gonilna napetost]] – [[Fritz Goos|Goos, Fritz]] – [[Radžeš Gopakumar|Gopakumar, Radžeš]] – [[Gopakumar-Vafova invarianta]] – [[gorišče (optika)|gorišče]] – [[gorišče v neskončnosti]] – [[goriščna ploskev]] – [[goriščna ravnina]] – [[goriščna razdalja]] – [[gorivna celica]] – [[gorivna palica]] – [[gorivni element]] – [[Lev Petrovič Gorkov|Gorkov, Lev Petrovič]] – [[gostomer]] – [[gostota]] – [[gostota električne sile]] – [[gostota električnega polja]] – [[gostota električnega toka]] – [[gostota energije]] – <!-- energijska gostota --> [[gostota energijskega toka]] – [[gostota magnetne sile]] – [[gostota magnetnega polja]] – [[gostota masnega toka]] – [[gostota naboja]] – [[gostota sevalne energije]] – [[gostota sile]] – <!-- prostorninska gostota sile --> [[gostota stanj]] – [[godtota teže]] – [[gostota toka]] – [[gostota zraka]] – [[gostota zvočne energije]] – <!-- sound energy density --> [[gostotno polje]] – [[gradient]] – [[gradient koncentracije]] – [[Leo Graetz|Graetz, Leo]] – {{sopomenka|[[Graetzev spoj]]}} – <!-- == diodni most --> [[Graetzeva vezava]] – [[Graetzevo število]] – [[Grahamov zakon]] – [[gramatom]] – [[Zénobe Gramme|Gramme, Zénobe]] – [[granula]] – [[Grashofovo število]] – [[Hermann Günther Grassmann|Grassmann, Hermann Günther]] – [[Grassmannov zakon]] – [[gravifoton]] – [[gravimeter]] – {{sopomenka|[[gravimetrična gostota energije]]}} – <!-- == specifična energija, masna energija --> [[gravimetrija]] – [[gravitacija]] – [[gravitacijska anomalija (fizika)|gravitacijska anomalija]] – [[gravitacijska energija]] – [[gravitacijska fizika]] – [[gravitacijska interakcija]] – [[gravitacijska konstanta]] – [[gravitacijska leča]] – <!-- gravitacijsko lečenje --> [[gravitacijska masa]] – {{sopomenka|[[gravitacijska potencialna energija]]}} – <!-- == gravitacijska energija --> [[gravitacijska sila]] – [[gravitacijska singularnost]] – [[gravitacijska sklopitvena konstanta]] – [[gravitacijska vezavna energija]] – [[gravitacijski gradient]] – {{sopomenka|[[gravitacijski kolaps]]}} – <!-- == gravitacijsko sesedanje --> [[gravitacijski potencial]] – [[gravitacijski privlak]] – [[gravitacijski valovi]] – [[gravitacijski zakon]] – {{sopomenka|[[gravitacijsko lečenje]]}} – <!-- == gravitacijska leča --> [[gravitacijsko podaljšanje časa]] – [[gravitacijsko polje]] – [[gravitacijsko sesedanje]] – <!-- gravitacijski kolaps --> {{sopomenka|[[gravitacijsko sevanje]]}} – <!-- == gravitacijsko valovanje --> [[gravitacijsko valovanje]] – [[gravitino]] – [[gravitoelektromagnetizem]] – [[gravitomagnetizem]] – [[graviton]] – [[George Green|Green, George]] – [[Michael Boris Green|Green, Michael Boris]] – [[Oscar Wallace Greenberg|Greenberg, Oscar Wallace]] – [[Brian Greene|Greene, Brian]] – [[greenwiški čas]] – [[gregorijanski koledar]] – [[gregorijansko leto]] – [[Kenneth Ingvard Greisen|Greisen, Kenneth Ingvard]] – [[Vladimir Naumovič Gribov|Gribov, Vladimir Naumovič]] – [[David Jeffrey Griffiths|Griffiths, David Jeffrey]] – [[Robert Budington Griffiths|Griffiths, Robert Budington]] – [[David Jonathan Gross|Gross, David Jonathan]] – [[Peter Grünberg|Grünberg, Peter]] – [[Eduard Grüneisen|Grüneisen, Eduard]] – [[Grüneisnov parameter]] – [[Grüneisnov zakon]] – [[grupa simetrij]] – [[grupa vrtenj]] – [[Steven Scott Gubser|Gubser Steven Scott]] – [[Charles Édouard Guillaume|Giullaume, Charles Édouard]] – [[Aleksander Viktorovič Gurevič|Gurevič, Aleksander Viktorovič]] – [[Isaj Izrajilevič Gurevič|Gurevič, Isaj Izrajilevič]] – [[Lev Emanujilovič Gurevič|Gurevič, Lev Emanujilovič]] – [[Vadim Lvovič Gurevič|Gurevič, Vadim Lvovič]] – [[Ronald Wilfred Gurney|Gurney, Ronald Wilfred]] – [[Gurneyjeve enačbe]] – [[Vahe Gurzadjan|Gurzadjan, Vahe]] – [[Beno Gutenberg|Gutenberg, Beno]] – [[Alan Harvey Guth|Guth, Alan Harvey]] – [[Frederick Guthrie|Guthrie, Frederick]] – [[Martin Charles Gutzwiller|Gutzwiller, Martin Charles]] – == H == [[h-indeks]] – [[hadron]] – [[hadronski trkalnik]] – [[hafnij]] – [[Gotthilf Heinrich Ludwig Hagen|Hagen, Gotthilf Heinrich Ludwig]] – [[Stig Hagström|Hagström, Stig]] – [[Otto Hahn|Hahn, Otto]] – [[Ibn al-Haitam|Haitam, Ibn Abu Ali al Hasan al-]] – [[Semjon Emanujilovič Hajkin|Hajkin, Semjon Emanujilovič]] – [[Izak Mihajlovič Halatnikov|Halaktnikov, Izak Mihajlovič]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Hallov pojav]] – [[halo (optika)|halo]] – [[Otto Halpern|Halpern, Otto]] – [[William Rowan Hamilton|Hamilton, William Rowan]] – [[Hamilton-Jacobijeva enačba]] – [[hamiltonian]] – [[hamiltonka]] – [[Hamiltonov operator]] – [[Hamiltonova formulacija gibalnih enačb]] – [[Hamiltonova funkcija]] – [[Hamiltonova mehanika]] – [[Hamiltonove enačbe]] – [[Hamiltonovo načelo]] – [[Robert Hanbury Brown|Hanbury Brown, Robert]] – [[Hanbury Brown-Twissov pojav]] – [[Hilda Hänchen|Hänchen, Hilda]] – [[Julij Borisovič Hariton|Hariton, Julij Borisovič]] – [[harmonična analiza]] – [[harmonična sinteza]] – [[harmonični oscilator]] – [[Douglas Rayner Hartree|Hartree, Douglas Rayner]] – [[Hartree-Fokova metoda]] – [[Hartreejeva energija]] – [[Friedrich Hasenöhrl|Hasenöhrl, Friedrich]] – [[Lene Hau|Hau, Lene]] – [[Oliver Heaviside|Heaviside, Oliver]] – [[Heavisidov pogoj]] – {{sopomenka|[[Heavisidova plast]]}} – <!-- == Kennely-Heavisidova plast --> [[Heinemanova nagrada]] – [[Heinemanova nagrada za astrofiziko]] – [[Werner Karl Heisenberg|Heisenberg, Werner Karl]] – [[Heisenbergova matrična mehanika]] – [[Heisenbergov model]] – [[Heisenbergova slika]] – [[Heisenbergovo načelo nedoločenosti]] – [[heksoda]] – [[helij]] – [[helij-3]] – [[helij-4]] – [[helij-neonov laser]] – [[Charles W. Hellaby|Hellaby, Charles W.]] – [[Hans Gustav Adolf Hellmann|Hellmann, Hans Gustav Adolf]] – [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|Helmholtz, Hermann Ludwig Ferdinand von]] – [[Helmholtzev izrek]] – [[Helmholtzev razstavitveni izrek]] – [[Helmholtzeva enačba]] – {{sopomenka|[[Helmholtzeva dekompozicija]]}} – <!-- == Helmoltzev razstavitveni izrek --> [[Helmholtzevi izreki]] – [[Helmholtzevi tuljavi]] – [[Helmholtzev resonator]] – [[henry]] – [[heptoda]] – [[John Herapath|Herapath, John]] – [[hermitska matrika]] – [[Gustav Ludwig Hertz|Hertz, Gustav Ludwig]] – [[Heinrich Rudolf Hertz|Hertz, Heinrich Rudolf]] – [[hertz]] – [[Hertzev oscilator]] – [[Hertzsprung-Russllov diagram]] – [[Victor Franz Hess|Hess, Victor Franz]] – [[David Hestenes|Hestenes, David]] – [[heterogeni jedrski reaktor]] – [[heterogeno telo]] – [[heteropolarna vez]] – [[heterotija]] – [[heterotija-0]] – [[heterotija-E]] – [[heterotska struna]] – [[Antony Hewish|Hewish, Antony]] – {{sopomenka|[[hidravlični motor]]}} – <!-- == hidromotor --> [[hidravlika]] – [[hidrodinamični paradoks]] – [[hidrodinamika]] – [[hidrofilnost]] – [[hidrofobnost]] – [[hidromehanika]] – [[hidromotor]] – [[hidrostatična tehtnica]] – [[hidrostatična sila]] – [[hidrostatični paradoks]] – [[hidrostatični tlak]] – [[hidrostatični vzgon]] – [[hidrostatično ravnovesje]] – [[hidrostatika]] – [[Peter Ware Higgs|Higgs, Peter Ware]] – [[Higgsov bozon]] – [[Higgsov delec]] – [[Higgsovo polje]] – [[William Higinbotham|Higinbotham, William]] – [[higroskopen]] – [[higroskopičen]] – [[higroskopičnost]] – [[higroskopnost]] – [[higroskopski]] – [[higsino]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hilbertov prostor]] – [[Basil Hiley|Hiley, Basil]] – [[Hillova enačba (matematika)|Hillova enačba]] – [[Edward Hinds|Hinds, Edward]] – [[hiperfina struktura]] – [[hiperfini razcep]] – [[hipernaboj]] – [[hiperon]] – [[hiperzvok]] – [[hipocenter]] – [[Jorge Eduardo Hirsch|Hirsch Eduardo Jorge]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Hirnov poskus]] – [[histereza]] – [[histerezna krivulja]] – [[histerezne izgube]] – [[histogram]] – [[hitri nevtron]] – [[hitri oplodni jedrski reaktor]] – [[hitrost]] – [[hitrost gravitacije]] – {{sopomenka|[[hitrost kroženja]]}} – <!-- == obodna hitrost, krožilna hitrost --> [[hitrost svetlobe]] – [[hitrost valovanja]] – [[hitrost zvoka]] – [[hitrostna konstanta]] – [[hitrostna porazdelitev]] – [[hitrostni potencial]] – [[hitrostni profil]] – [[hitrostno polje]] – [[Johann Wilhelm Hittorf|Hittorf, Johann Wilhelm]] – [[hladilni stroj]] – [[hladilo]] – [[hladna svetloba]] – [[hladna temna snov]] – [[hodograf]] – [[Robert Hofstadter|Hofstadter, Robert]] – [[Hohmannova prenosna orbita]] – [[holandski daljnogled]] – [[Stefan Hollands|Hollands, Stefan]] – [[holesterinski tekoči kristal]] – [[holmij]] – [[holografija]] – [[hologram]] – [[holon]] – {{sopomenka|[[homogen]]}} – <!-- == homogenost --> [[homogena enačba]] – {{sopomenka|[[homogena Lorentzeva grupa]]}} – <!-- == Lorentzeva grupa]] --> [[homogeni jedrski reaktor]] – [[homogeno polje]] – [[homogeno sredstvo]] – [[homogenost]] – [[homogeno telo]] – [[homopolarna vez]] – [[Robert Hooke|Hooke, Robert]] – [[Hookov atom]] – [[Hookov zakon]] – [[Ludwig Hopf|Hopf, Ludwig]] – [[horizont]] – [[horizontska paralaksa]] – [[horizontski koordinatni sistem]] – [[John Theodore Houghton|Houghton, John Theodore]] – [[hrbet (nihanje)]] – {{sopomenka|[[Hubble-Humasonova konstanta]]}} – <!-- == Hubblova konstanta --> [[Hubblov čas]] – {{sopomenka|[[Hubblov parameter]]}} – <!-- == Hubblov zakon --> [[Hubblov zakon]] – {{sopomenka|[[Hubblova konstanta]]}} – <!-- == Hubblov zakon, Hubble-Humasonova konstanta --> [[Hubblovo obzorje]] – [[Erich Hückel|Hückel, Erich]] – [[Pierre Henri Hugoniot|Hugoniot, Pierre Henri]] – [[Gordon Ferrie Hull|Hull, Gordon Ferrie]] – [[Russell Alan Hulse|Hulse, Russell Alan]] – [[Friedrich Hund|Hund, Friedrich]] – [[Hundovo pravilo]] – [[Franklin Livingstone Hunt|Hunt, Franklin Livingstone]] – [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – [[Huygens-Fresnelovo načelo]] – [[Huygensovo načelo]] – [[Orest Danilovič Hvolson|Hvolson, Orest Danilovič]] – == I == [[idealizacija]] – [[idealizirana enačba stanja]] – [[idealna tekočina]] – [[idealna zmes]] – [[idealni plin]] – [[idealni toplotni stroj]] – {{sopomenka|[[identični delci]]}} – <!-- == nerazločljiva delca --> [[Vladimir Sergejevič Ignatovski|Ignatovski, Vladimir Sergejevič]] – [[ikonal]] – {{sopomenka|[[Il Nuovo Cimento]]}} – <!-- == Nuovo Cimento --> [[John Iliopoulos|Iliopoulos John]] – [[Aleksej Antonovič Iljušin|Iljušin, Aleksej Antonovič]] – [[Christian Imbert|Imbert, Christian]] – [[imenovalec (ulomek)]] – [[imerzija]] – [[imerzijski objektiv]] – [[imerzijsko merjenje]] – [[imerzijsko olje]] – [[impedanca]] – [[impedančna spektroskopija]] – [[implozija]] – [[indiferentna ravnovesna lega]] – [[indij]] – [[inducirana napetost]] – [[inducirani dipol]] – [[indukcija]] – [[indukcijska konstanta]] – [[indukcijski zakon]] – [[indukcijsko navitje]] – [[induktanca]] – [[induktivno breme]] – [[induktivnost]] – [[induktor]] – [[inercialni opazovalni sistem]] – [[inercialni koordinatni sistem]] – [[inercija]] – {{sopomenka|[[inercijska sila]]}} – <!-- == vztrajnostna sila, navidezna sila, psevdosila, d'Alembertova sila --> [[Leopold Infeld|Infeld, Leopold]] – [[inflacijski model Vesolja]] – [[influenca]] – [[influenčna konstanta]] – [[influenčni stroj]] – [[infrardeč]] – [[infrardeča spektroskopija]] – [[infrardeča svetloba]] – [[infrardeče sevanje]] – [[infrardeče valovanje]] – [[infrardeči spektrometer]] – [[infrazvok]] – [[inkandescenca]] – [[inklinacija]] – [[instrument na mehko železo]] – [[instrument na vrtljivo tuljavico]] – [[instrument s prekrižanima tuljavicama]] – [[integral]] – [[integralni račun]] – [[integralska formulacija gibalnih enačb]] – [[intenzitetni interferometer]] – [[intenzivna količina]] – [[interakcija]] – [[interferenca]] – <!-- interferenca valovanja --> [[interferenca elektronskih valovnih paketov]] – {{sopomenka|[[interferenca valovanja]]}} – <!-- == interferenca --> [[interferenca na tankih plasteh]] – [[interferenčna cev]] – [[interferenčne barve]] – [[interferenčni filter]] – [[interferenčni krog]] – [[interferenčni maksimum]] – [[interferenčni mikroskop]] – [[interferenčni vrh]] – [[interferirati]] – [[interferometer]] – [[interferometrija]] – [[International Journal of Physical Research]] – [[interpretacija mnogoterih svetov]] – [[interpretacije kvantne mehanike]] – [[interval]] – [[invarianta]] – [[invarianta (fizika)]] – {{sopomenka|[[invariantna masa]]}} – <!-- == mirovna masa --> [[invariantnost]] – [[invariantnost premika]] – [[invariantnost vrtenja]] – [[inverzijska temperatura]] – [[ion]] – [[ionizacija]] – [[ionizacijska celica]] – [[ionizacijska energija]] – [[ionizacijska napetost]] – [[ionizacijski manometer]] – [[ionizacijski vakuummeter]] – [[ionizirajoče sevanje]] – [[ionizirajoči delec]] – [[ionizirati]] – [[ionosfera]] – [[ionska črpalka]] – [[ionska moč]] – [[ionska optika]] – [[ionska vez]] – [[ionski izvir]] – [[ionski kanal]] – [[ionski kanalček]] – [[ionski kristal]] – [[ionski mikroskop]] – [[ionski polmer]] – [[ionski rep]] – [[ionsko prevajanje]] – [[iradiacija]] – [[ireverzibilna sprememba]] – [[ireverzibilni pojav]] – [[iridescenca]] – [[iridij]] – [[Christopher Isham|Isham, Christopher]] – [[Ernst Ising|Ising, Ernst]] – [[Isingov model]] – [[iskrna celica]] – [[iskrna razdalja]] – [[iskrni induktor]] – [[iskrni spekter]] – [[istosmerni tok]] – [[Italijansko fizikalno društvo]] – [[iterbij]] – [[itrij]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Ivanenko|Ivanenko, Dimitrij Dimitrijevič]] – [[Ivanenko-Heisenbergova enačba]] – [[izbirno pravilo]] – [[izhlapevanje]] – <!-- evaporacija --> [[Izidor iz Mileta]] – {{sopomenka|[[izključitveno načelo]]}} – <!-- == Paulijevo izključitveno načelo --> [[izkoristek]] – [[izločanje kristalov iz plina]] – [[izmenična napetost]] – [[izmenični tok]] – [[izobar]] – [[izobara]] – [[izobaren]] – [[izobarna jedra]] – [[izobarna sprememba]] – [[izobarni spin]] – [[izohora]] – [[izohoren]] – [[izohorna sprememba]] – [[izolator]] – [[izomer]] – [[izomerija]] – [[izomerija atomskega jedra]] – [[izomerni prehod]] – [[izomerno jedro]] – [[izospin]] – [[izospinsko stanje]] – [[izoterma]] – [[izotermen]] – [[izotermičen]] – [[izotermna sprememba]] – [[izotermna stisljivost]] – [[izotermno stiskanje]] – [[izoton]] – [[izotop]] – [[izotopska baterija]] – [[izotropen]] – [[izotropija]] – [[izotropnost]] – [[izparevanje]] – <!-- evaporacija --> [[izparilna toplota]] – [[izparilni tlak (parni tlak)]] – [[izpeljane enote SI]] – [[izraz]] – [[izredni curek]] – [[izredni žarek]] – [[izrek]] – [[izrek Fok-Krilova]] – [[izrek H|izrek ''H'']] – [[izrek Noetherjeve]] – [[izrek o električni napetosti]] – [[izrek o gibalni količini]] – [[izrek o gibanju težišča]] – [[izrek o korespondenčnih stanjih]] – [[izrek o magnetni napetosti]] – [[izrek o modelih]] – [[izrek o ohranitvi gibalne količine]] – [[izrek o ohranitvi kinetične in potencialne energije]] – [[izrek o ohranitvi vrtilne količine]] – [[izrek o vrtilni količini]] – [[izsev]] – [[izsevati]] – [[izsevnost]] – {{sopomenka|[[izsev Sonca]]}} – <!-- == Sončev izsev --> [[izsev zvezde]] – [[izstopna zenica]] – [[izstopno delo]] – [[iztegnjeni kot]] – == J == [[John David Jackson (fizik)|Jackson, John David]] – [[Jacobijeva determinanta]] – [[Jacobijeva matrika]] – [[Arthur Jaffe|Jaffe, Arthur]] – [[Max Jakob|Jakob, Max]] – [[Jakobovo število]] – [[jakost (fizika)|jakost]] – [[jakost električnega polja]] – [[jakost magnetnega polja]] – [[jakost sevanja]] – [[jakost zvoka]] – [[jalova moč]] – [[jalova napetost]] – [[jalov tok]] – [[jalov upor]] – [[Kendžiro Jamakava|Jamakava, Kendžiro]] – [[Ratko Janev|Janev, Ratko]] – [[Karl Guthe Jansky|Jansky, Karl Guthe]] – [[jansky (enota)|jansky]] – [[Japonsko društvo uporabne fizike]] – [[jata galaksij]] – [[Edwin Thompson Jaynes|Jaynes, Edwin Thompson]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – [[jedro]] – [[jedro galaksije]] – [[jedro kometa]] – [[jedro Sonca]] – [[jedro zvezde]] – [[jedrska bomba]] – [[jedrska cepitev]] – [[jedrska eksplozija]] – [[jedrska elektrarna]] – [[jedrska energija]] – <!-- atomska energija --> [[jedrska fizika]] – [[jedrska fotografska emulzija]] – [[jedrska fotografska plošča]] – [[jedrska interakcija]] – [[jedrska izomerija]] – [[jedrska kemija]] – [[jedrska kvadrupolna resonanca]] – [[jedrska magnetna resonanca]] – [[jedrska reakcija]] – [[jedrska sila]] – [[jedrska tehnika]] – [[jedrski fotoefekt]] – [[jedrski magneton]] – [[jedrski model]] – [[jedrski naboj]] – [[jedrski reaktor]] – [[jedrsko gorivo]] – [[jedrsko orožje]] – [[jedrsko zlitje]] – [[jedrsko zlivanje]] – [[Jeffreejeva celica]] – [[jek]] – [[Johannes Hans Daniel Jensen|Jensen, Johannes Hans Daniel]] – [[jesenišče]] – [[jesensko enakonočje]] – [[jezična piščal]] – [[Deborah S. Jin|Jin, Deborah S.]] – [[jod]] – [[Abraham Fjodorovič Joffe|Joffe, Abraham Fjodorovič]] – [[Boris Lazarevič Joffe|Joffe, Boris Lazarevič]] – [[Irène Joliot-Curie|Joliot-Curie, Irène]] – [[Frédéric Joliot-Curie|Joliot-Curie, Frédéric]] – [[John Joly|Joly, John]] – [[Ernst Pascual Jordan|Jordan, Ernst Pascual]] – [[Brian David Josephson|Josephson, Brian David]] – [[Josephsonov pojav]] – [[Josephsonov spoj]] – [[Josephsonov tok]] – [[Jospehsonov pojav]] – [[joule]] – [[James Prescott Joule|Joule, James Prescott]] – [[Joule-Kelvinov koeficient]] – [[Joule-Kelvinov pojav]] – [[Joule-Thompsonov pojav]] – [[Joulov toplotni tok]] – [[Journal of Applied Physics]] – [[Journal of Mathematical Physics]] – [[Hideki Jukava|Jukava, Hideki]] – [[Jukavov potencial]] – [[Jukavova interakcija]] – [[Jukavova teorija]] – [[Bernard Julia|Julia, Bernard]] – [[julijanski koledar]] – [[julijansko leto]] – [[Jupiter]] – [[justiranje]] – [[južišče]] – == K == [[Leo Philip Kadanoff|Kadanoff, Leo Philip]] – [[kadmij]] – [[Takaaki Kadžita|Kadžita, Takaaki]] – [[Aleksej Borisovič Kajdalov|Kajdalov, Aleksej Borisovič]] – [[Michio Kaku|Kaku, Michio]] – [[Isak Markovič Kalatnikov|Kalatnikov, Isak Markovič]] – [[kalcij]] – [[kaldejska perioda]] – [[kalifornij]] – [[kalij]] – [[kalorična enačba stanja]] – [[kalorija]] – [[kalorika]] – [[kalorimeter]] – [[kalorimetrija]] – [[Theodor Franz Eduard Kaluza|Kaluza, Theodor Franz Eduard]] – [[Kaluza-Kleinova teorija]] – [[Heike Kamerlingh Onnes|Kamerlingh Onnes, Heike]] – [[kamniti meteorit]] – [[kamnitoželezni meteorit]] – [[kanalski žarki]] – <!-- anodni žarki --> [[kandela]] – [[kanonična porazdelitev]] – [[kanonska transformacija]] – [[Charles Kuen Kao|Kao, Charles Kuen]] – [[kaon]] – [[kaos]] – [[kaotična dinamika]] – [[kapacitanca]] – [[kapaciteta]] – [[kapaciteta akumulatorja]] – [[kapacitivnost]] – [[Peter Leonidovič Kapica|Kapica, Peter Leonidovič]] – [[Kapica-Diracov pojav]] – [[kapilara]] – [[kapilarni dvig]] – [[kapilarnost]] – [[kapilarno število]] – [[kapilarno znižanje]] – [[kaplja]] – [[kapljevina]] – [[kapljevinski manometer]] – [[kapljevinski refraktometer]] – [[kapljevinski termometer]] – [[kapljični model atomskega jedra]] – [[Anton Nikolajevič Kapustin|Kapustin, Anton Nikoljevič]] – [[karakteristična energija]] – [[karakteristična rentgenska svetloba]] – [[karakteristika]] – [[Theodore von Kármán|Kármán, Theodore von]] – [[Kármánovo število]] – [[Gustav Karsten|Karsten, Gustav]] – {{sopomenka|[[kartezične koordinate]]}} – <!-- == kartezični koordinatni sistem --> [[kartezični koordinatni sistem]] – [[kaskadni generator]] – [[Alfred Kastler|Kastler, Alfred]] – [[katakavstika]] – [[Henry Kater|Kater, Henry]] – [[Katerjevo nihalo]] – [[kation]] – [[katoda]] – [[katodna cev]] – [[katodni žarek]] – [[kavitacija]] – [[kavstika]] – [[kazalčni diagram]] – [[kefeida]] – [[Leonid Venjaminovič Keldiš|Keldiš, Leonid Venjaminovič]] – [[kelvin]] – [[Kelvinova skala]] – [[Kelvinova temperaturna lestvica]] – [[Kelvinova temperaturna skala]] – [[kemijska kinetika]] – [[kemijska konstanta]] – [[kemijska prvina]] – [[kemijska reakcija]] – [[kemijska vez]] – [[kemijski element]] – [[kemijski potencial]] – [[kemijski premik]] – [[kemijski simbol]] – [[kemiluminiscenca]] – [[kemoluminiscenca]] – [[Henry Way Kendall|Kendall, Henry Way]] – [[Kennely-Heavisidova plast]] – <!-- Heavisidova plast --> [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Keplerjev problem]] – [[Keplerjevi zakoni]] – [[kerma]] – [[John Kerr (fizik)|Kerr, John]] – [[Kerrova celica]] – [[Kerrov pojav]] – [[Wolfgang Ketterle|Ketterle, Wolfgang]] – [[Thomas Walter Bannerman Kibble|Kibble, Thomas Walter Bannerman]] – [[Jack St. Clair Kilby|Kilby, Jack St. Clair]] – [[kiloekvivalent]] – [[kilogram]] – [[kilogram na kubični meter]] – [[kilohertz]] – [[kilokalorija]] – [[kilometer]] – [[kilomol]] – [[kilomolska masa]] – [[kilomolska prostornina]] – [[kilomolska toplota]] – [[kilopond]] – [[kilopondmeter]] – [[kilotona]] – [[kilovatna ura]] – [[kilovatura]] – [[kilovolt]] – [[Harry Jeffrey Kimble|Kimble, Harry Jeffrey]] – [[kinematična viskoznost]] – [[kinematika]] – [[kinetična energija]] – [[kinetična teorija plinov]] – [[kinetika]] – <!-- == kinetika (fizika) --> [[kinetika (fizika)]] – [[William Morris Kinnersley|Kinnersley, William Morris]] – [[kiralen]] – [[kiralnost (fizika)|kiralnost]] – [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoff, Gustav Robert]] – [[Kirchhoff-Bunsenov zakon]] – [[Kirchhoffov zakon sevanja]] – [[Kirchhoffova enačba]] – [[Kirchhoffova izreka]] – [[Kirchhoffova uklonska formula]] – [[Kirchhoffova zakona]] – [[kirij]] – [[Viktor Lvovič Kirpičjov|Kirpičjov, Viktor Lvovič]] – [[kisel]] – [[kisik]] – [[kislost]] – [[kiveta]] – [[kladivce (uho)]] – [[klanec]] – [[klasična fizika]] – [[klasična limita]] – [[klasična mehanika]] – [[klasična statistična mehanika]] – [[klasična teorija polja]] – [[klasične teorije gravitacije]] – [[klasični elektromagnetizem]] – [[klasični polmer elektrona]] – [[klasifikacija Petrova]] – [[Igor Romanovič Klebanov|Klebanov, Igor Romanovič]] – [[Oskar Klein|Klein, Oskar]] – {{sopomenka|[[Klein-Fok-Gordonova enačba]]}} – <!-- == Klein-Gordonova enačba --> [[Klein-Gordonova enačba]] – <!-- Klein-Fok-Gordonova enačba, Klein-Gordon-Fokova enačba --> {{sopomenka|[[Klein-Gordon-Fokova enačba]]}} – <!-- == Klein-Gordonova enačba --> [[Klein-Nišinova enačba]] – [[Kleinov paradoks]] – [[Kleinova tekočina]] – [[klistron]] – [[Klaus von Klitzing|Klitzing, Klaus von]] – [[von Klitzingova konstanta]] – [[Paul Ernest Klopsteg|Klopsteg, Paul Ernest]] – [[klor]] – [[Gowin Knight|Knight, Gowin]] – [[Knudsenovo število]] – [[Makoto Kobajaši (fizik)|Kobajaši, Makoto]] – [[kobalt]] – [[københavnska interpretacija]] – [[koeficient dušenja]] – [[koeficient lastne indukcije]] – [[koeficient lepenja]] – [[koeficient odbojnosti]] – [[koeficient polžaste vzmeti]] – [[koeficient prehajanja toplote]] – [[koeficient prehajanja toplote pri konvekciji]] – <!-- == konvekcijski koeficient --> [[koeficient prepustnosti]] – [[koeficient termoelektrične napetosti]] – [[koeficient termonapetosti]] – [[koeficient toplotne prevodnosti]] – [[koeficient trenja]] – [[koeficient upora]] – [[koeficient vijačne vzmeti]] – {{sopomenka|[[koeficient viskoznosti]]}} – <!-- ==> viskoznost --> [[koeficient vzmeti]] – [[Koehlerjeva osvetlitev]] – [[koercitivna jakost magnetnega polja]] – [[koercitivnost ?]] – [[koherenca]] – [[koherentna dolžina]] – [[koherentna svetloba]] – [[koherentno mešano stanje]] – [[koherentno valovanje]] – [[kohezija]] – [[kohezivnost]] – [[koincidenca]] – [[koincidenčna zveza]] – [[Jošio Koide|Koide, Jošio]] – [[Koideova enačba]] – [[kolektor]] – [[kolektorska zaslonka]] – [[količina]] – [[koligativna lastnost]] – [[kolimacija]] – [[kolimator]] – {{sopomenka|[[kolimirana svetloba]]}} – <!-- == kolimacija --> [[kolineator|kolineator (= kolimator)]] – [[kolobarjasti mrk]] – [[kolo Barlowa]] – [[koloid]] – [[koloidni delci]] – [[kolorimeter]] – [[koma]] – [[komet]] – [[kompas]] – [[kompenzacija]] – [[kompenzacijska metoda]] – [[kompenzacijsko nihalo]] – [[kompenzator]] – [[komplementarne barve]] – [[komponenta]] – [[kompresija]] – [[kompresijski modul]] – <!-- stisljivostni modul --> [[komprimirati]] – [[komutator]] – [[komutator (matematika)]] – [[koncentracija]] – [[koncentracijski člen]] – [[kondenzacija]] – {{sopomenka|[[kondenzat]]}} – <!-- ==> kondenzacija --> [[kondenzator]] – [[kondenzatorska baterija]] – [[kondenzor]] – [[kondenzorska zaslonka]] – [[Džun Kondo|Kondo, Džun]] – [[kondukcija]] – [[kondukcijski tok]] – [[konduktanca]] – [[konduktometrija]] – [[konduktor]] – [[konfiguracijski prostor]] – {{sopomenka|[[konfokalna mikroskopija]]}} – <!-- == konfokalni mikroskop --> [[konfokalni mikroskop]] – [[konformna teorija polja]] – [[konjska moč]] – [[konjunkcija]] – [[konkaven]] – [[konkavna leča]] – [[konkavno zrcalo]] – [[konoskopija]] – [[konservativna sila]] – [[konsistenca]] – [[konstanta]] – [[konstanta fine strukture]] – {{sopomenka|[[konstanta Mendelejeva]]}} – <!-- == splošna plinska konstanta --> [[konstantan]] – [[konstanta vzmeti]] – [[konstelacija]] – [[konstruktivna interferenca]] – [[kontaktna napetost]] – [[kontinuitetna enačba]] – [[kontinuum]] – [[konvekcija]] – [[konvekcija toplote]] – [[konvekcijska celica]] – {{sopomenka|[[konvekcijski koeficient]]}} – <!-- == koeficient prehajanja toplote pri konvekciji --> [[konvekcijski tok]] – [[konvekcijsko-difuzijska enačba]] – [[konveksen]] – [[konveksna leča]] – [[konveksno-konkavna leča]] – [[konveksno zrcalo]] – [[konvergenca]] – [[koordinativna vez]] – [[koordinatno vrtenje]] – [[kopica]] – [[Kopp-Neumannov zakon]] – <!-- Koppov zakon --> {{sopomenka|[[Koppov zakon]]}} – <!-- == Kopp-Neumannov zakon --> [[koreliran]] – [[korespondenčno načelo]] – [[korona]] – [[korpuskul]] – [[korpuskula]] – [[korpuskularna teorija svetlobe]] – [[Diederik Johannes Korteweg|Korteweg, Diederik Johannes]] – [[Korteweg-de Vriesova enačba]] – [[kositer]] – [[Masatoši Košiba|Košiba, Masatoši]] – [[kot]] – [[kotalno trenje]] – [[kotna hitrost]] – [[kotna hitrost precesije]] – [[kotna ločljivost]] – [[kotni pospešek]] – [[kotva]] – [[kovalentna vez]] – [[kovalentni kristal]] – [[koven]] – [[kovinska vez]] – [[kovinski kristal]] – [[kovinski termometer]] – [[kovinski vodik]] – [[kovnost]] – [[kovolumen]] – [[kozmična inflacija]] – [[kozmični delec]] – [[kozmični žarek]] – {{sopomenka|[[kozmični žarki]]}} – <!-- == kozmični žarek --> [[kozmično sevanje]] – [[kozmologija]] – [[kozmološka konstanta]] – [[kozmološka singularnost]] – [[kožni pojav]] – [[Robert Harry Kraichnan|Kraichnan, Robert Harry]] – {{sopomenka|[[Krajevna jata]]}} – <!-- == Krajevna skupina --> [[Krajevna skupina]] – [[krajevni meridijan]] – [[krajevni vektor]] – [[Kraljeva družba]] – [[Hendrik Anthony Kramers|Kramers, Hendrik Anthony]] – [[Kramers-Kronigova zveza]] – [[Kramers-Wannierova dualnost]] – [[Sergej Vladilenovič Krasnikov|Krasnikov, Sergej Vladilenovič]] – [[kratek stik]] – [[krater]] – [[kratkostični tok]] – [[kratkovalovna meja]] – [[kratkovidnost]] – [[kratkoživ]] – [[Lawrence Maxwell Krauss|Krauss, Lawrence Maxwell]] – [[kremenova svetilka]] – [[kremenova ura]] – [[Erich Kretschmann|Kretschmann, Erich]] – [[kriofor]] – [[kriogenika]] – [[kriogenska tehnika]] – [[krioskopija]] – [[krioskopska konstanta]] – [[kriostat]] – [[kripton]] – [[kristal]] – [[kristalna mreža]] – [[kristalna optika]] – [[kristalna zgradba]] – [[kristalni oscilator]] – [[kristalografija]] – [[kriterij podobnosti]] – [[kritična gostota]] – [[kritična masa]] – [[kritična temperatura]] – [[kritična točka]] – [[kritični eksponent]] – [[kritični kot]] – [[kritični tlak]] – [[kritično dušenje]] – [[kritično električno polje]] – [[kritično območje]] – [[kritično stanje]] – [[krivo gibanje]] – [[križni transportni pojavi]] – [[krmilna mrežica]] – [[Herbert Kroemer|Kroemer, Herbert]] – [[krogelna funkcija]] – [[krogelna leča]] – [[krogelna lupina]] – [[krogelna simetrija]] – [[krogelni koordinatni sistem]] – [[krogelno-simetričen]] – [[krogelno valovanje]] – [[krogelno zrcalo]] – [[kroglasta kopica]] – [[kroglasta strela]] – [[kroglasta zvezdna kopica]] – [[krom]] – [[kromatična aberacija]] – [[kromatična aberacija]] (barvna napaka) – {{sopomenka|[[kromatična disperzija]]}} – <!-- == disperzija --> [[kromatografija]] – [[kromosfera]] – {{sopomenka|[[Kroneckerjev simbol delta]]}} – <!-- == Kroneckerjeva delta --> [[Kroneckerjeva delta]] – <!-- Kroneckerjev simbol delta --> [[Ralph Kronig|Kronig, Ralph]] – [[kronon]] – [[kronotopologija]] – [[kroženje]] – {{sopomenka|[[krožilna hitrost]]}} – <!-- == obodna hitrost, hitrost kroženja --> [[krožna frekvenca]] – [[krožna polarizacija]] – [[krožna sprememba]] – [[krožni laserski interferometer]] – [[krožni vlakenski interferometer]] – [[krožni pospeševalnik]] – [[krožni proces]] – [[krožno polarizirana svetloba]] – [[kršitev simetrije CP]] – [[Arie Andries Kruithof|Kruithof, Arie Andries]] – [[Kruithofova krivulja]] – [[Martin David Kruskal|Kruskal, Martin David]] – [[ksenon]] – [[Wilfried Kuhn|Kuhn, Wilfried]] – [[Kuiperjev pas]] – [[kulminacija]] – [[Kundtova cev]] – [[Hans Georg Küssner|Küssner, Hans Georg]] – [[Küssnerjev pojav]] – [[Küssnerjeva funkcija]] – [[Vadim Aleksejevič Kuzmin|Kuzmin, Vadim Aleksejevič]] – [[kvadratni zakon upora]] – [[kvadrupol]] – [[kvadrupolni moment]] – [[kvant]] – [[kvant elektromagnetnega polja]] – [[kvantizacija]] – [[kvantiziran]] – [[kvantna dekoherenca]] – [[kvantna elektrodinamika]] – [[kvantna fizika]] – [[kvantna fluktuacija]] – [[kvantna gravitacija]] – [[kvantna hidrodinamika]] – [[kvantna kromodinamika]] – [[kvantna lastnost]] – [[kvantna mehanika]] – [[kvantna nedoločljivost]] – [[kvantna nekrajevnost]] – [[kvantna neporušitvena meritev]] – [[kvantna nesmrtnost]] – [[kvantna optika]] – [[kvantna prepletenost]] – [[kvantna sklopitev]] – [[kvantna statistična mehanika]] – [[kvantna statistika]] – [[kvantna superpozicija]] – [[kvantna tekočina]] – [[kvantna teorija]] – [[kvantna teorija polja]] – [[kvantni delec]] – [[kvantni Hallov pojav]] – [[kvantni harmonični oscilator]] – [[kvantni idealni plin]] – [[kvantni izkoristek]] – [[kvantni potencial]] – [[kvantni samomor]] – [[kvantni samomor in nesmrtnost]] – [[kvantni simulator]] – [[kvantni sistem]] – [[kvantni spinski Hallov pojav]] – [[kvantni vrtinec]] – [[kvantnomehanični sistem]] – [[kvantno stanje]] – [[kvantno število]] – [[kvantno število skupne vrtilne količine]] – [[kvark]] – [[kvark b]] – [[kvark c]] – [[kvark d]] – [[kvark s]] – [[kvark t]] – [[kvark u]] – [[kvarkovski model]] – [[kvazar]] – [[kvazidelec]] – [[kvazi delec]] – [[kvaziklasični idealni plin]] – [[kvaziklasični približek]] – [[kvaziperiodično nihanje]] – [[kvintesenca (fizika)|kvintesenca]] – == L == [[Auguste Arthur de la Rive|la Rive, Auguste Arthur de]] – [[labilna ravnovesna lega]] – [[Lucien LaCoste|LaCoste, Lucien]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – {{sopomenka|[[Lagrange-d'Alembertovo načelo]]}} – <!-- == d'Alembertovo načelo --> [[Lagrangeev mmnožitelj]] – <!-- Lagrangeev multiplikator --> {{sopomenka|[[Lagrangeev multiplikator]]}} – <!-- == Lagrangeev množitelj --> [[Lagrangeeva enačba]] – [[Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb]] – [[Lagrangeeva funkcija]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – {{sopomenka|[[Lambert-Beerov zakon]]}} – <!-- == absorpcijski zakon --> [[Lambertov kosinusni zakon]] – [[Lambertov zakon]] – [[lambertska ploskev]] – [[Willis Eugene Lamb mlajši|Lamb, Willis Eugene mlajši]] – [[Lambov pomik]] – [[laminarni tok]] – [[Cornelius Lanczos|Lanczos, Cormelius]] – {{sopomenka|[[Lanczosev potencial]]}} – <!-- == Lanczosev tenzor --> [[Lanczosev tenzor]] – [[Lev Davidovič Landau|Landau, Lev Davidovič]] – [[Landaujev kriterij supertekočnosti]] – [[Landaujev pol]] – [[Alfred Landé|Landé, Alfred]] – [[Landéjev množitelj g]] – [[Landéjevo razmerje]] – [[Landoltov kolobar]] – [[Langerjev popravek]] – [[Paul Langevin|Langevin, Paul]] – [[Langevinova enačba]] – [[Irving Langmuir|Langmuir, Irving]] – [[Langmuirova sonda]] – [[lantan]] – [[lantanoidi]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Laplace-Beltramijev operator]] – [[Laplace-Runge-Lenzov vektor]] – [[Laplaceov operator]] – [[Laplaceova diferencialna enačba]] – [[Laplaceova enačba]] – [[Laplaceova transformacija]] – [[Laplaceovo število]] – [[Larmorjeva frekvenca]] – [[Larmorjeva precesija]] – [[laser]] – [[laser Nd:YAG]] – [[laserska spektroskopija]] – [[laserski interferometer]] – [[laserski snop]] – [[laserski vibrometer]] – [[lasersko hlajenje]] – [[lastna energija]] – [[lastna frekvenca]] – [[lastna funkcija]] – [[lastna indukcija]] – [[lastna induktivnost]] – [[lastna masa]] – [[lastna rešitev]] – [[lastna valovna funkcija]] – [[lastna vrednost]] – [[lastna vrtilna količina]] – [[lastni čas]] – [[lastni časovni razmik]] – [[lastni vektor]] – [[lastno nihanje]] – [[latentna toplota]] – [[Max von Laue|Laue, Max von]] – [[Lauejev način]] – [[Lauejev skalar]] – [[Lauejeva interferenčna slika]] – [[Robert Betts Laughlin|Laughlin, Robert Betts]] – [[Lavalova šoba]] – [[lavrencij]] – [[Ernest Orlando Lawrence|Lawrence, Ernest Orlando]] – [[Joel Louis Lebowitz|Lebowitz, Joel Louis]] – [[Le Chatelierjevo načelo]] – [[Lecherjev vodnik]] – [[Lechlanchéjev element]] – [[leča (optika)|leča]] – [[lečje]] – [[led]] – [[Leon Max Lederman|Lederman, Leon Max]] – [[ledišče]] – [[Paul Ledoux|Ledoux, Paul]] – [[David Morris Lee|Lee, David Morris]] – [[Tsung-Dao Lee|Lee, Tsung-Dao]] – lega – [[Legendreova transformacija]] – [[Legendreov polinom]] – [[Anthony James Leggett|Leggett, Anthony James]] – [[Leidenfrostov pojav]] – [[leidenska steklenica]] – [[Robert Benjamin Leighton|Leighton, Robert Benjamin]] – [[Philipp Eduard Anton von Lenard|Lenard, Philipp Eduard Anton von]] – [[Josef Lense|Lense, Josef]] – [[Lense-Thirringov pojav]] – [[Lense-Thirringova precesija]] – [[Lennard-Jonesov potencial]] – [[Heinrich Lenz|Lenz, Heinrich]] – {{sopomenka|[[Lenzov zakon]]}} – <!-- Lenzovo pravilo --> [[Lenzovo pravilo]] – [[Wilhelm Lenz|Lenz, Wilhelm]] – [[Mihail Jakovljevič Leonov|Leonov, Mihail Jakovljevič]] – [[lepenje]] – [[lepton]] – [[lepton tau]] – [[leptonsko število]] – [[letna paralaksa]] – [[leto]] – [[Heinrich Leutwyler|Leutwyler, Heinrich]] – [[Robert Lévi|Lévi, Robert]] – [[Levi-Civitajev simbol]] – [[Levi-Civitajev tenzor]] – [[Levkip]] – [[levosučen]] – [[levosučni antikvark anti-čar]] – [[levosučni antikvark anti-čudnost]] – [[levosučni antikvark anti-dno]] – [[levosučni antikvark anti-dol]] – [[levosučni antikvark anti-gor]] – [[levosučni antikvark anti-vrh]] – [[levosučni antitauon]] – [[levosučni elektron]] – [[levosučni elektronski antinevtrino]] – [[levosučni elektronski nevtrino]] – [[levosučni kvark čar]] – [[levosučni kvark čudnost]] – [[levosučni kvark dno]] – [[levosučni kvark dol]] – [[levosučni kvark gor]] – [[levosučni kvark vrh]] – [[levosučni mion]] – [[levosučni mionski antinevtrino]] – [[levosučni mionski nevtrino]] – [[levosučni pozitron]] – [[levosučni tauon]] – [[levosučni tauonski antinevtrino]] – [[levosučni tauonski nevtrino]] – [[LHC]] – [[Georg Christoph Lichtenberg|Lichtenberg, Georg Christoph]] – [[Lichtenbergova figura]] – [[LIGO]] – [[Elliott Hershel Lieb|Lieb, Elliott Hershel]] – [[Liejeva algebra]] – [[Liejeva grupa]] – [[Alfred-Marie Liénard|Liénard, Alfred-Marie]] – [[Liénard-Wiechertov potencial]] – [[Lindejev stroj]] – [[linearizirana enačba stanja]] – [[linearna polarizacija]] – [[linearna razteznost]] – [[linearna transformacija]] – [[linearna vektorska funkcija]] – [[linearni pospeševalnik]] – [[linearni prenos energije]] – [[linearni zakon upora]] – [[linearno polarizirana svetloba]] – [[linearno polarizirano valovanje]] – [[Liouvilleova enačba]] – [[Liouvilleov izrek]] – [[Gabriel Lippmann|Lippmann, Gabriel]] – [[Jules Antoine Lissajous|Lissajous, Jules Antoine]] – [[Lissajousova krivulja]] – [[liter]] – [[litij]] – [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov|Ljapunov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Humphrey Lloyd (fizik)|Lloyd, Humprey]] – [[Lloydovo zrcalo]] – [[Antonino Lo Surdo|Lo Surdo, Antonino]] – [[Michael Lockwood (fizik)|Lockwood, Michael]] – [[ločenje izotopov]] – [[ločitev spina in naboja]] – [[ločljivost]] – [[ločljivost daljnogleda]] – [[ločljivost očesa]] – [[ločljivost mikroskopa]] – [[ločljivost optičnih inštrumentov]] – [[logaritmični dekrement]] – [[lok (geometrija)|lok]] – [[lom]] – [[lom svetlobe]] – [[lom v ozračju]] – <!-- atmosferska refrakcija --> [[Giovanni Rossi Lomanitz|Lomanitz, Giovanni Rossi]] – [[lomni količnik]] – <!-- refrakcijski indeks, refraktivni indeks --> [[lomni kot]] – [[lomni zakon]] – [[lomljeni žarek]] – [[lomnost]] – [[Fritz London|London, Fritz]] – [[Heinz London|London, Heinz]] – [[longitudinalno valovanje]] – [[Jan Tadeusz Łopuszański|Łopuszański, Jan Tadeusz]] – [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz, Hendrik Antoon]] – [[Lorentz-Lorenzeva zveza]] – [[Lorentz-Poincaréjeva grupa]] – [[Lorentzev faktor]] – [[Lorentzev plin]] – {{sopomenka|[[Lorentzev polmer]]}} – <!-- klasični polmer elektrona --> {{sopomenka|[[Lorentzev potisk]]}} – <!-- Lorentzeva transformacija --> {{sopomenka|[[Lorentzev zakon sile]]}} – <!-- Lorentzeva sila --> [[Lorentzeva grupa]] – <!-- homogena Lorentzeva grupa --> [[Lorentzeva kovariantnost]] – [[Lorentzeva mnogoterost]] – {{sopomenka|[[Lorentzeva porazdelitev]]}} – <!-- == Cauchyjeva porazdelitev --> [[Lorentzeva sila]] – [[Lorentzeva simetrija]] – [[Lorentzeva teorija etra]] – [[Lorentzeva transformacija]] – [[Lorentzevo skrčenje]] – [[Johann Josef Loschmidt|Loschmidt, Johann Josef]] – [[Loschmidtov paradoks]] – [[Loschmidtovo število]] – [[Francis Eugene Low|Low, Francis Eugene]] – [[Frank James Low|Low, Frank James]] – [[luknjica (optika)|luknjica]] – [[luks]] – [[luksmeter]] – [[lumen]] – {{sopomenka|[[lumen sekunda]]}} – <!-- == talbot (fotometrija) --> [[luminiscenca]] – [[luminiscenten]] – [[Otto Lummer|Lummer, Otto]] – {{sopomenka|[[Lummer-Gehrckejev interferometer]]}} – <!-- == Lummer-Gehrckejeva plošča --> [[Lummer-Gehrckejeva plošča]] – <!-- Lummer-Gehrckejev interferometer --> [[lunaren]] – [[Lunin mrk]] – [[lupa]] – [[lupinski model]] – [[lupinski model jedra]] – [[lutecij]] – [[Theodore Lyman|Lyman, Theodore]] – [[Lymanova serija]] – [[Peter Lynds|Lynds, Peter]] – == M == [[Ernst Mach|Mach, Ernst]] – [[Mach]] – [[Machov kot]] – [[Machov stožec]] – [[Machovo načelo]] – [[Machovo število]] – [[Machovo valovno čelo]] – [[machovsko načelo]] – [[Ludwig Mach|Mach, Ludwig]] – [[Mach-Zehnderjev interferometer]] – [[MACHO]] – [[magdeburški polkrogli]] – [[magično število (fizika)|magično število]] – [[William Francis Magie|Magie, William Francis]] – [[Bogdan Maglić (fizik)|Maglić, Bogdan]] – [[magnet]] – [[magnetenje]] – [[magnetilna krivulja]] – [[magnetilni tok]] – [[magnetizacija]] – [[magnetizem]] – [[magnetna anizotropija]] – [[magnetna domena]] – [[magnetna reaktanca]] – {{sopomenka|[[magnetna dvolomnost]]}} – <!-- == Voigtov pojav --> {{sopomenka|[[magnetna konstanta]]}} – <!-- == indukcijska konstanta --> [[magnetna leča]] – [[magnetna napetost]] – [[magnetna napetostna sila]] – [[magnetna polarizacija]] – [[magnetna poljska gostota]] – [[magnetna poljska jakost]] – [[magnetna permeabilnost]] – <!-- permeabilnost --> [[magnetna prespojitev]] – <!-- /* magnetic reconnection */ --> [[magnetna sila]] – [[magnetna silnica]] – [[magnetna susceptibilnost]] – [[magnetnica]] – [[magnetni dipol]] – [[magnetni dipolni moment]] – [[magnetni ekvator]] – [[magnetni kvadrupol]] – [[magnetni moment]] – [[magnetni monopol]] – [[magnetni pol]] – [[magnetni pretok]] – [[magnetni rep]] – [[magnetni skalarni potencial]] – [[magnetni tlak]] – [[magnetni tok]] – [[magnetni vektorski potencial]] – [[magnetni vihar]] – [[magnetni vrtinec]] – [[magnetno kvantno število]] – [[magnetno ohlajanje]] – [[magnetno polje]] – [[magnetno polje v snoveh]] – [[magnetohidrodinamični generator]] – [[magnetohidrodinamika]] – [[magnetometer]] – [[magneton]] – [[magnetosfera]] – [[magnetostatika]] – [[magnetostrikcija]] – [[magnetron]] – [[magnezij]] – [[magnituda]] – [[magnon]] – [[Magnusov pojav]] – [[Ettore Majorana|Majorana, Ettore]] – [[Majoranov fermion]] – [[Majoranov spinor]] – [[Majoranova enačba]] – [[majoron]] – [[makromolekula]] – [[makroskopska količina]] – [[makroskopski kvantni pojavi]] – [[makroskopsko merilo]] – [[Juan Martín Maldacena|Maldacena, Juan Martín]] – [[Étienne Louis Malus|Malus, Étienne Louis]] – [[mangan]] – [[Luciano Maiani|Maiani, Luciano]] – [[Leonid Isakovič Mandelštam|Mandelštam, Leonid Isakovič]] – {{sopomenka|[[Mandelštam-Tammova enačba]]}} – <!-- == načelo nedoločenosti --> [[manjšinski nosilec naboja]] – [[John Henry Manley|Manley, John Henry]] – [[Corinne Alison Manogue|Manogue, Corinne Alison]] – [[manometer]] – {{sopomenka|[[manometer na Bourdonovo cev]]}} – <!-- == Bourdonova cev --> [[Guglielmo Marconi|Marconi, Guglielmo]] – [[Henry Margenau|Margenau, Henry]] – [[Edme Mariotte|Mariotte, Edme]] – [[Mars]] – [[André Martin (fizik)|Martin, André]] – [[masa]] – [[masa protona]] – [[maser]] – [[Tošihide Maskava|Maskava, Tošihide]] – [[maskon]] – {{sopomenka|[[masna energija]]}} – <!-- == specifična energija, gravimetrična gostota energije --> [[masna spektroskopija]] – [[masna točka]] – [[masni defekt]] – [[masni pretok]] – <!-- masni tok --> [[masni separator]] – [[masni spekter]] – [[masni spektrograf]] – [[masni spektrometer]] – {{sopomenka|[[masni tok]]}} – <!-- == masni pretok --> [[masno središče]] – [[masno število]] – [[matematična fizika]] – [[matematično nihalo]] – [[John Cromwell Mather|Mather, John Cromwell]] – [[matrična mehanika]] – [[matrični element]] – [[matrika]] – [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] – [[Matteuccijeva medalja]] – [[Aleksej Nikolajevič Matvejev|Matvejev, Aleksej Nikolajevič]] – [[Viktor Anatoljevič Matvejev|Matvejev, Viktor Anatoljevič]] – [[Maupertuisovo načelo]] – [[mavrica]] – [[James Clerk Maxwell|Maxwell, James Clerk]] – [[maxwell (enota)|maxwell]] – [[Maxwell-Boltzmannova porazdelitev]] – [[Maxwell-Boltzmannova statistika]] – [[Maxwell-Stefanova difuzija]] – [[Maxwellov napetostni tenzor]] – {{sopomenka|[[Maxwellov tenzor]]}} – <!-- == Maxwellov napetostni tenzor --> [[Maxwellova formula]] – [[Maxwellova porazdelitev]] – [[Maxwellove enačbe]] – [[Maxwellove termodinamične enačbe]] – [[Johann Tobias Mayer|Mayer, Johann Tobias]] – [[Joseph Edward Mayer|Mayer, Joseph Edward]] – [[Julius Robert von Mayer|Mayer, Julius Robert von]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[James MacCullagh|MacCullagh, James]] – [[Barry Malcolm McCoy|McCoy, Barry Malcolm]] – [[Arthur Bruce McDonald|McDonald, Arthur Bruce]] – [[James Edward McDonald|McDonald, James Edward]] – [[medalja Kurčatova]] – [[medfazna napetost]] – [[medicinska fizika]] – [[medmolekulska sila]] – [[Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko]] – [[mednarodni sistem enot]] – [[Mednarodni turnir mladih fizikov]] – [[medsebojna indukcija]] – [[medsebojna induktivnost]] – [[megaelektronvolt]] – [[megahertz]] – [[megavat]] – [[meglica]] – [[meglična celica]] – [[William Frederick Meggers|Meggers, William Frederick]] – [[mehanični usmernik]] – [[mehanik]] – [[mehanika]] – [[mehanika kontinuov]] – [[mehanika kontinuumov]] – [[mehanika tekočin]] – [[mehanika trdnin]] – [[mehanokalorični pojav]] – [[mehanske razlage gravitacije]] – [[mehansko delo]] – [[mehansko valovanje]] – [[mehka množica]] – [[mehka rentgenska svetloba]] – [[mehki foton]] – [[mehurčna celica]] – [[Walther Meissner|Meissner, Walther]] – [[Meissner-Ochsenfeldov pojav]] – [[meja natezne trdnosti]] – [[meja prožnosti]] – [[meja slišnosti]] – [[meja sorazmernosti]] – [[meja tečenja]] – [[mejna frekvenca]] – [[mejna hitrost]] – [[mejna plast]] – [[mejna ploskev]] – [[mejni kot]] – [[Franz Melde|Melde, Franz]] – [[membranski manometer]] – [[mena]] – {{sopomenka|[[Mendelejev-Clapeyronova enačba]]}} – [[mendelevij]] – [[José Fernando Ferreira Mendes|Mendes, José Fernando Ferreira]] – [[meniskus]] – [[Donald Howard Menzel|Menzel, Donald Howard]] – [[Mercallijeva lestvica]] – [[meridijan]] – [[meridijanska ravnina]] – [[meridijanski krog]] – [[merilna priprava]] – [[merilnik frekvence]] – [[meritev]] – <!-- merjenje --> [[meritev (kvantna mehanika)]] – {{sopomenka|[[merjenje]]}} – <!-- == meritev --> [[merjenje svetlobnega toka]] – [[Merkur]] – [[meroslovje]] – [[merska napaka]] – [[merski sistem]] – [[mešani produkt]] – [[mešanje barv]] – [[met]] – [[metamaterial]] – [[metastabilno stanje]] – [[meteor]] – [[meteorit]] – [[meteorski roj]] – [[meter]] – [[metoda vpete napetosti]] – [[metrični tenzor]] – [[metrologija (meroslovje)]] – [[Nicholas Metropolis|Metropolis, Nicholas]] – [[Metropolis-Hastingsov algoritem]] – [[mezon]] – [[mezon B]] – [[mezon D]] – [[mezon J/Ψ]] – [[mezon η]] – [[mezon η′]] – [[mezon ρ]] – [[mezon φ]] – [[mezon Υ]] – [[mezonski atom]] – [[mezoskopska fizika]] – [[mezoskopski]] – [[Albert Abraham Michelson|Michelson, Albert Abraham]] – [[Michelson-Morleyjev poskus]] – [[Michelsonov interferometer]] – [[Michelsonov poskus]] – [[Gustav Mie|Mie, Gustav]] – [[Mie-Grüneisnova enačba stanja]] – [[Miejevo sipanje]] – [[Arkadij Bejnusovič Migdal|Migdal, Arkadij Bejnusovič]] – [[migotice]] – [[Hironari Mijazava|Mijazava, Hironari]] – [[mikrobolometer]] – [[mikrocurie]] – [[mikrokanonična porazdelitev]] – [[mikrometeorit]] – [[mikron]] – [[mikrorefraktometer]] – [[mikrosekunda]] – [[mikroskop]] – [[mikroskop na atomsko silo]] – [[mikroskop na magnetno silo]] – [[mikroskop na molekulsko silo]] – [[mikrovalovi]] – [[mikrovalovna spektroskopija]] – [[mikrovalovni interferometer]] – [[mikrovalovni ojačevalnik]] – [[mikrovalovni oscilator]] – [[Mordehai Milgrom|Milgrom, Mordehai]] – [[miliamper]] – [[milibar]] – [[milimeter]] – [[milimeter vodnega stolpca]] – [[milimeter živega srebra]] – [[milimikron]] – [[milisekunda]] – [[Millerjevi indeksi]] – [[Robert Andrews Millikan|Millikan, Robert Andrews]] – [[Mark Muir Mills|Mills, Mark Muir]] – [[Robert Laurence Mills|Mills, Robert Laurence]] – [[Vladimir Petrovič Minejev|Minejev, Vladimir Petrovič]] – [[minimalni supersimetrični standardni model]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Širaz Naval Minvala|Minvala, Širaz Naval]] – [[minuta]] – [[mion]] – [[mionij]] – [[mionski antinevtrino]] – [[mionski nevtrino]] – [[mirovanje]] – [[mirovna masa]] – [[mirovna masa elektrona]] – [[mirovni potencial]] – [[miselni preskus]] – [[Richard von Mises|Mises, Richard von]] – [[Charles William Misner|Misner, Charles William]] – [[mizica (mikroskop)]] – [[Mlaj (Luna)|mlaj]] – [[mnogočasovne razsežnosti]] – [[množina snovi]] – [[množitelj g]] – [[moč]] – [[močenje]] – {{sopomenka|[[močna interakcija]]}} – <!-- == močna jedrska sila --> {{sopomenka|[[močna jedrska interakcija]]}} – <!-- == močna jedrska sila --> [[močna jedrska sila]] – [[močno koreliran]] – [[model (znanost)|model]] – [[model atoma]] – [[modeliranje]] – [[moderator (fizika)|moderator]] – [[moderna fizika]] – [[modul]] – [[modulacija]] – [[moduli (fizika)|moduli]] – [[MoEDAL]] – [[John W. Moffat|Moffat, John W.]] – {{sopomenka|[[Mohorovičićeva diskontinuiteta]]}} – <!-- == Mohorovičićeva nezvezdnost --> [[Mohorovičićeva nezveznost]] – <!-- Mohorovičićeva diskontinueiteta --> [[Mohrova tehtnica]] – [[Mohsova trdotna lestvica]] – [[Mol (enota)|mol]] – [[molarna prostornina]] – [[molekula]] – [[molekulska črpalka]] – [[molekulska destilacija]] – [[molekulska fizika]] – [[molekulska masa]] – [[molekulska sila]] – [[molekulska vez]] – [[molekulski kristal]] – [[molekulski spekter]] – [[molibden]] – [[Christian Møller|Møller, Christian]] – [[Møller-Plessetova teorija motenj]] – [[molska količina]] – [[molska koncentracija]] – [[molska masa]] – [[molska prostornina]] – [[molski delež]] – [[moment]] – [[monoklinski kristal]] – [[monokristal]] – [[monokromator]] – [[monokular]] – [[monopol]] – [[William Morgan (aktuar)|Morgan, William]] – [[Fernando Bernardino Morinigo|Morinigo, Fernando Bernardino]] – [[Edward Williams Morley|Morley, Edward Williams]] – [[Philip Morrison|Morrison, Philip]] – [[Philip McCord Morse|Morse, Philip McCord]] – [[Morsejev potencial]] – [[morsko plimovanje]] – [[Henry Moseley|Moseley, Henry]] – [[Moseleyjev zakon]] – [[Rudolf Ludwig Mössbauer|Mössbauer, Rudolf Ludwig]] – [[Mössbauerjev pojav]] – [[Mössbauerjeva spektroskopija]] – [[Ottaviano-Fabrizio Mossotti|Mossotti, Ottaviano-Fabrizio]] – [[mostiščno vezje]] – [[čistost|moten]] – [[motnost]] – [[motor]] – [[motorgenerator]] – [[Nevill Francis Mott|Mott, Nevill Francis]] – [[Mott-Gurneyjev zakon]] – [[Mottov izolator]] – [[Mottov prehod]] – [[Mottov problem]] – [[Mottova nagrada]] – [[Mottovi polinomi]] – [[Ben Roy Mottelson|Mottelson, Ben Roy]] – [[Gérard Mourou|Mourou, Gérard]] – [[mreža]] – [[mrežica]] – [[mrežna konstanta]] – [[mrežna ravnina]] – [[mrežna točka]] – [[mrežnica]] – [[mrežna energija]] – [[mrežni model]] – [[mrk]] – [[M-teorija]] – [[Karl Alexander Müller|Müller, Karl Alexander]] – [[Richard A. Muller|Muller, Richard A.]] – [[Walther Müller|Müller, Walther]] – [[multiplet]] – [[multiplikativno kvantno število]] – [[multiplikator]] – [[multipol]] – [[Hitoši Murajama|Murajama, Hitoši]] – [[Kater Whitney Murch|Murch, Kater Whitney]] – == N == [[nabit]] – [[nabiti delec]] – [[nabla]] – [[načelo]] – {{sopomenka|[[načelo ekvivalence]]}} – <!-- == načelo ekvivalentnosti --> [[načelo ekvivalentnosti]] – [[načelo kavzalnosti]] – [[načelo komplementarnosti]] – [[načelo korespondence]] – [[načelo krajevnosti]] – <!-- načelo lokalnosti --> {{sopomenka|[[načelo lokalnosti]]}} – <!-- == načelo krajevnosti --> [[načelo najmanjše akcije]] – [[načelo nedoločenosti]] – [[načelo nerazločljivosti]] – [[načelo o hitrosti svetlobe]] – [[načelo relativnosti]] – [[načelo samoskladnosti Novikova]] – [[načelo superpozicije]] – [[načelo virtualnih premikov]] – [[načelo vzročnosti]] – [[nadglavišče]] – [[nadir]] – [[nadirna plima]] – [[nadobzornica]] – [[nadomestno vezje]] – [[nadorjakinja]] – [[nadsvetloben]] – [[nadsvetlobna hitrost]] – [[nadzvočen]] – [[nadzvočna hitrost]] – [[naelektritev pri trenju]] – [[Werner Nahm|Nahm, Werner]] – [[naključna merska napaka]] – [[naključno gibanje]] – [[nakopičevalnik]] – [[nakovalce (uho)]] – [[namagneten]] – [[Joičiro Nambu|Nambu, Joičiro]] – [[napaka leče]] – [[napaka pasov]] – [[napaka v kristalu]] – [[napake leč]] – [[napariti]] – [[naparjevalna črpalka]] – [[napetost]] – [[napetost (električna)]] – [[napetost (mehanska)]] – [[napetostna vrsta]] – [[napetostni dvojni lom]] – [[napetostni tenzor]] – [[napetost praznega teka]] – [[John Napier|Napier, John]] – [[narava]] – [[naravna frekvenca]] – [[naravna konstanta]] – [[naravna konvekcija]] – [[naravna širina]] – [[naravne enote]] – [[naravni izotop]] – [[naravnost (fizika)|naravnost]] – [[naravoslovje]] – [[Džajant Višnu Narlikar|Narlikar, Džajant Višnu]] – [[nasičena para]] – [[nasičena raztopina]] – [[nasičena vlažnost]] – [[nasičeni parni tlak]] – [[nasičenje]] – [[nastanek para]] – [[natezna napetost]] – [[natrij]] – [[natrijev dublet]] – [[Nature]] – [[Nature Physics]] – [[Naturwissenschaften]] – [[navadne okoliščine]] – [[navidezna moč]] – {{sopomenka|[[navidezna sila]]}} – <!-- == vztrajnostna sila, inercijska sila, psevdosila, d'Alembertova sila --> [[navidezna slika]] – [[Navier-Stokesove enačbe]] – [[navor]] – <!-- vrtilni moment, rotacijski moment --> [[navpičnica]] – [[navpični met]] – [[navpični met navzdol]] – [[navpični met navzgor]] – [[nebesna krogla]] – [[nebesna mehanika]] – [[nebesna os]] – [[nebesni ekvator]] – [[nebesni koordinatni sistem]] – [[nebesni meridijan]] – [[nebesni pol]] – [[nebesni tečaj]] – [[nedušeno nihanje]] – [[Louis Eugène Félix Néel|Néel, Louis Eugène Félix]] – [[Néelova temperatura]] – [[Yuval Ne'eman|Ne'eman, Yuval]] – [[neenakost]] – [[neenakost Cauchyja-Bunjakovskega]] – <!-- Cauchy-Schwarzeva neenakost --> [[negativna energija]] – [[negentropija]] – [[nehomogen]] – [[nehomogenost]] – [[neidealni plin]] – [[neinercialni opazovalni sistem]] – [[neionizirajoče sevanje]] – [[nekoherenten]] – [[nekoherentno mešano stanje]] – [[nekomutativnost]] – [[nelinearna mehanika]] – [[nelinearna optika]] – [[nelinearnost]] – [[nematični tekoči kristal]] – [[Nemško fizikalno društvo]] – [[nenewtonska tekočina]] – [[neodim]] – [[neon]] – [[neonska razsvetljava]] – [[neper]] – {{sopomenka|[[nepotencialna sila]]}} – <!-- nekonservativna sila --> [[neprožni trk]] – [[Neptun]] – [[neptunij]] – [[neravnovesna termodinamika]] – [[neravnovesno stanje]] – [[nerazločljiva delca]] – <!-- identična delca --> [[nerešeni problemi v fiziki]] – [[Walther Hermann Nernst|Nernst, Walther Hermann]] – [[Nernst-Planckova enačba]] – [[Nernstov potencial]] – [[Nernstov zakon]] – [[Nernstova paličica]] – [[Nernstovo svetilo]] – [[nesamostojni tok]] – [[nesamostojno prevajanje]] – [[neskončna ravna potencialna jama]] – [[neskončnost]] – [[nestabilni izotop]] – [[nestisljiva tekočina]] – [[von Neumannova entropija]] – [[neviskozna tekočina]] – [[neviskozni tok]] – [[nevtralino]] – [[nevtrino]] – [[nevtrinske oscilacije]] – [[nevtrinski detektor]] – [[nevtrinski observatorij]] – [[nevtron]] – [[nevtronska difrakcija]] – [[nevtronska zvezda]] – [[nevtronski fluks]] – [[nevtronski interferometer]] – [[New Journal of Physics]] – [[Ezra Ted Newman|Newman, Ezra Ted]] – [[newton]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – [[Newton-Eulerjeve enačbe]] – [[newtonmeter]] – {{sopomenka|[[Newtonov gravitacijski zakon]]}} – <!-- == splošni gravitacijski zakon --> {{sopomenka|[[Newtonova gravitacijska konstanta]]}} – <!-- == gravitacijska konstanta --> {{sopomenka|[[Newtonova konstanta]]}} – <!-- == gravitacijska konstanta --> [[Newtonovi kolobarji]] – {{sopomenka|[[Newtonovi zakoni]]}} – <!-- == Newtonovi zakoni gibanja --> [[Newtonovi zakoni gibanja]] – [[Newtonov zakon ohlajanja]] – [[newtonska tekočina]] – [[nezvezen]] – [[nezvezna fazna sprememba]] – [[nezveznost]] – [[Ernest Fox Nichols|Nichols, Ernest Fox]] – [[Nicholsov radiometer]] – [[William Nicol|Nicol, William]] – [[Nicolova prizma]] – [[Hermann Nicolai|Nicolai, Hermann]] – [[ničelni instrumenti]] – [[ničelni vodnik]] – {{sopomenka|[[ničelno nihanje]]}} – <!-- == energija ničelne točke --> [[Holger Bech Nielsen|Nielsen, Holger Bech]] – [[nihaj]] – [[nihajna ravnina]] – [[nihajni čas]] – [[nihajni krog]] – [[nihajni prehod]] – [[nihalo]] – [[nihalo na polžasto vzmet]] – [[nihalo na vijačno vzmet]] – [[nihanje]] – [[nikelj]] – [[niobij]] – [[Nipkowov disk]] – [[Jošio Nišina|Nišina, Jošio]] – [[nitno nihalo]] – [[nizkoprepustni filter]] – [[nobelij]] – [[Nobelova nagrada za fiziko]] – [[nomogram]] – [[normalna elektroda]] – [[normalna (Gaussova) porazdelitev]] – [[normalna napetost]] – [[normalna sila]] – [[normalna verjetnostna porazdelitev]] – [[normalna zorna razdalja]] – [[normalni element]] – [[nosilna frekvenca]] – [[notranja energija]] – [[notranja energija idealnega enoatomnega plina]] – [[notranja konverzija]] – [[notranja sila]] – [[notranja upornost]] – [[nova]] – [[Konstantin Novoselov|Novoselov, Konstantin]] – [[Igor Dimitrijevič Novikov|Novikov, Igor,Dimitrijevič]] – [[Nuovo Cimento]] – [[nuklearen]] – [[nukleon]] – [[nuklid]] – [[numerična apertura]] – [[numerična relativnost]] – [[Nusseltovo število]] – [[nutacija]] – [[Perley Gilman Nutting|Nutting, Perley Gilman]] – == O == [[obhodni čas]] – [[objektiv]] – [[objektnik]] – [[obločnica]] – [[oblok]] – [[obodna hitrost]] – <!-- krožilna hitrost, hitrost kroženja --> [[obosni žarek]] – [[obrat časa]] – [[obratni kvadratni zakon]] – [[obsevan]] – [[obsevanje]] – [[obsevanost]] – [[obstreljevati]] – [[obzornik]] – [[Obzornik za matematiko in fiziko]] – [[Robert Ochsenfeld|Ochsenfeld, Robert]] – [[odbijati]] – [[odbiti]] – [[odbiti žarek]] – [[odboj]] – [[odboj svetlobe]] – [[odbojna mrežica]] – [[odbojna osvetlitev]] – [[odbojna sila]] – [[odbojna uklonska mrežica]] – [[odbojni kot]] – [[odbojni spekter]] – [[odbojni zakon]] – [[odbojnost]] – [[odklanjati]] – [[odklon]] – [[odkloniti]] – [[odklonska sila]] – [[odklon svetlobnega žarka v težnostnem polju]] – [[odmev]] – [[odmik]] – [[odprta ustnična piščal]] – [[odprti sistem]] – [[odprtina]] – [[odriv]] – [[odrivni sunek]] – [[odsončje]] – [[odzemlje]] – [[oersted]] – [[Viktor Izakovič Ogijevecki|Ogijevecki, Viktor Izakovič]] – [[ogljik]] – [[ogljiko-dušikova veriga]] – [[ogljikov cikel]] – [[ogljikov-dioksidni laser]] – [[ohlajanje]] – [[ohlajanje plinov]] – [[Georg Simon Ohm|Ohm, Georg Simon]] – [[ohm]] – [[ohmmeter]] – [[Ohmov zakon]] – [[ohmski upor]] – [[Ohnesorgeovo število]] – [[ohranitev energije]] – [[ohranitev gibalne količine]] – [[ohranitveni zakon]] – [[ojačenje]] – [[ojačevalnik]] – [[oklop]] – [[oklopljen]] – [[oko]] – [[okolica]] – [[oksid]] – [[oksidna katoda]] – [[okular]] – [[Lev Borisovič Okun|Okun, Lev Borisovič]] – [[olajšani transport]] – [[Jörgen Lykke Olsen|Olsen, Jörgen Lykke]] – [[Gerard Kitchen O'Neill|O'Neill, Gerard Kitchen]] – [[Lars Onsager|Onsager, Lars]] – [[Onsagerjev zakon]] – [[opalescenca]] – [[opalizirati]] – [[opazljivka]] – [[opazovalec]] – [[opazovalni sistem]] – [[operacijski ojačevalnik]] – [[operator]] – [[oplodni jedrski reaktor]] – [[opozicija (astronomija)]] – [[Julius Robert Oppenheimer|Oppenheimer, Julius Robert]] – [[optična aktivnost]] – [[optična globina]] – [[optična gostota]] – [[optična izomerija]] – [[optična klop]] – [[optična leča]] – [[optična napaka]] – [[optična os]] – [[optična pinceta]] – [[optična pot]] – [[optična prizma]] – [[optični instrument]] – [[optični inštrument]] – [[optični izomer]] – [[optični model]] – [[optični pojav]] – [[optični reflektometer v časovnem prostoru]] – [[optično aktiven]] – [[optično črpanje]] – [[optično sredstvo]] – [[optično vlakno]] – [[optika]] – [[optika kovin]] – [[optika svetlobnih vodnikov]] – [[orbitala]] – [[Amos Ori|Ori, Amos]] – [[orjakinja]] – [[Hans Christian Ørsted|Ørsted, Hans Christian]] – [[ortogonalna baza]] – [[ortonormirana baza]] – [[ortoskopija]] – [[ortovodik]] – [[os]] – [[oscilacija]] – [[oscilator]] – [[oscilograf]] – [[oscilograf na zanko]] – [[osciloskop]] – [[oseka]] – [[osemkratna pot]] – [[Douglas Dean Osheroff|Osheroff, Douglas Dean]] – [[osišče]] – [[osmij]] – {{sopomenka|[[osmotski tlak]]}} – [[osmoza]] – [[osmozni tlak]] – {{sopomenka|[[osna precesija]]}} – <!-- == precesija enakonočij --> [[osna simetrija]] – [[osnosimetričen]] – [[osnovna celica]] – [[osnovna enota]] – [[osnovna fizikalna konstanta]] – [[osnovna interakcija]] – [[osnovna količina]] – [[osnovna sila]] – [[osnovna termodinamska zveza]] – [[osnovne enote SI]] – [[osnovne fizikalne konstante]] – [[osnovne sile]] – [[osnovne termodinamične spremenljivke]] – [[osnovni delci]] – [[osnovni delec]] – [[osnovni električni naboj]] – [[osnovni naboj]] – [[osnovni ton]] – [[osnovni zakon]] – [[osnovno nihanje]] – [[osnovno stanje]] – [[Osončje]] – [[ostri kot]] – [[Jeremiah Paul Ostriker|Ostriker, Jeremiah Paul]] – [[ostrina vida]] – [[Ostwaldov viskozimeter]] – [[osvetljenost]] – [[os vrtenja]] – [[Heinrich Ott (fizik)|Ott, Heinrich]] – [[Burt Ovrut|Ovrut, Burt]] – [[označevalec]] – [[ozonski pas]] – [[ozvezdje]] – == P == [[PACS]] – [[pad]] – [[padec napetosti]] – [[Thanu Padmanabhan|Padmanabhan, Thanu]] – [[Don Nelson Page|Page, Don Nelson]] – [[Abraham Pais|Pais, Abraham]] – [[paladij]] – [[paličica (oko)]] – [[Timothy Noel Palmer|Palmer, Timothy Noel]] – [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky|Panofsy, Wolfgang Kurt Hermann]] – {{sopomenka|[[Papinov lonec]]}} – [[par elektron-pozitron]] – [[para]] – [[parabolično zrcalo]] – [[paradoks]] – [[paradoks dvojčkov]] – [[paradoks EPR]] – <!-- paradoks EPRB --> {{sopomenka|[[paradoks EPRB]]}} – <!-- == paradoks EPR --> [[paradoks lestev]] – [[paradoks starega očeta]] – [[paradoks ur]] – [[paraksialni žarek]] – [[paralaksa]] – {{sopomenka|[[paralaktična sekunda]]}} – <!-- == parsek --> [[paralelna vezava]] – [[paralelogram sil]] – [[paramagneten]] – [[paramagnetik]] – [[paramagnetizem]] – [[paramagnetna snov]] – [[parametrični proces]] – [[paravodik]] – [[parcialna količina]] – [[parcialni mrk]] – [[parcialni odvod]] – [[parcialni tlak]] – [[parhelij]] – [[Leonard Parker|Parker, Leonard]] – [[parna tabela]] – [[parni stroj]] – [[parni tlak]] – [[parni tlak raztopine]] – [[parnost (fizika)|parnost]] – [[parsek]] – [[parska porazdelitvena funkcija]] – [[parton]] – [[pascal]] – [[Blaise Pascal|Pascal, Blaise]] – [[Pascalov zakon]] – [[Friedrich Paschen|Paschen, Friedrich]] – [[Paschen-Backov pojav]] – [[Paschenov zakon]] – [[Paschenova serija]] – [[pasivni transport]] – [[pasovni filter]] – [[Aleksander Zaharovič Patašinski|Patašinski, Aleksander Zaharovič]] – [[Wolfgang Paul|Paul, Wolfgang]] – [[Wolfgang Ernst Pauli|Pauli, Wolfgang Ernst]] – {{sopomenka|[[Paulijeva prepoved]]}} – <!-- == Paulijevo izključitveno načelo --> {{sopomenka|[[Paulijeva matrika]]}} – [[Paulijeve matrike]] – [[Paulijevo izključitveno načelo]] – [[Stanton Jerrold Peale|Peale, Stanton Jerrold]] – [[Jean Claude Eugène Péclet|Péclet, Jean Claude Eugène]] – [[Pécletovo število]] – [[Pellin-Brocajeva prizma]] – [[Jean Charles Athanase Peltier|Peltier, Jean Charles Athanase]] – [[Peltierov člen]] – [[Peltierov element]] – [[Peltierov spoj]] – [[Peltierovo hlajenje]] – [[Peltierov pojav]] – [[John Brian Pendry|Pendry, John Brian]] – [[pentoda]] – [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno Allan]] – [[Ian Colin Percival|Percival, Ian Colin]] – [[Asher Peres|Peres, Asher]] – [[perigej]] – [[perihelij]] – [[perioda]] – [[periodna preglednica]] – [[periodni sistem elementov]] – [[peritektik]] – [[Martin Lewis Perl|Perl, Martin Lewis]] – [[permanentni dipol]] – [[permanentni magnet]] – {{sopomenka|[[permeabilnost]]}} – <!-- == magnetna permeabilnost --> [[permeabilnost membrane]] – {{sopomenka|[[permeabilnost praznega prostora]]}} – <!-- == indukcijska konstanta --> {{sopomenka|[[permeabilnost vakuuma]]}} – <!-- == indukcijska konstanta --> [[Alfred Perot|Perot, Alfred]] – [[perpetuum mobile]] – [[perpetuum mobile druge vrste]] – [[perpetuum mobile prve vrste]] – [[Jean Baptiste Perrin|Perrin, Jean Baptiste]] – [[Konstantin Dimitrijevič Perski|Perski, Konstantin Dimitrijevič]] – [[peta sila]] – [[Anton Peterlin|Peterlin, Anton]] – [[Alexis Thérèse Petit|Petit, Alexis Thérèse]] – [[Aleksej Zinovjevič Petrov|Petrov, Aleksej Zinovjevič]] – [[Jurij Viktorovič Petrov|Petrov, Jurij Viktorovič]] – [[Vasilij Vladimirovič Petrov|Petrov, Vasilij Vladimirovič]] – [[William Daniel Phillips|Phillips, William Daniel]] – [[Philosophiae naturalis principia mathematica]] – [[Physica (revija)|Physica]] – [[Physical Review]] – [[Physical Review A]] – {{sopomenka|[[Physical Review Applied]]}} – <!-- == Physical Review --> [[Physical Review B]] – [[Physical Review C]] – [[Physical Review D]] – [[Physical Review E]] – [[Physical Review Focus]] – [[Physical Review Letters]] – [[Physical Review X]] – [[Physics (revija Ameriškega fizikalnega društva)]] – [[Physics (revija Kitajskega fizikalnega društva)]] – [[Physics Today]] – [[Physics World]] – [[Physikalische Zeitschrift]] – [[Oreste Piccioni|Piccioni, Oreste]] – [[piezoelektričen]] – [[piezoelektričnost]] – [[piezoelektrik]] – [[piezoelektrika]] – [[piezometer]] – [[Solomon Borisovič Pikelner|Pikelner, Solomon Borisovič]] – [[piknometer]] – [[pilotno valovanje]] – [[Gabrio Piola|Piola, Gabrio]] – [[Piola-Kirchhoffov napetostni tenzor]] – [[pion]] – [[Felix Pirani|Pirani, Felix]] – [[piroelektričnost]] – [[pirometer]] – [[piščal]] – [[Lev Petrovič Pitajevski|Pitajevski, Lev Petrovič]] – [[Pitot-Prandtlova cev]] – [[Pitotova cev]] – [[Leonid Mojisejevič Pjatigorski|Pjatigorski, Leonid Mojisejevič]] – [[plamenska spektralna analiza]] – [[Max Planck|Planck, Max]] – [[Planck (vesoljski observatorij)]] – [[Planck-Einsteinova relacija]] – [[Planckov čas]] – [[Planckov delec]] – [[Planckov naboj]] – [[Planckov sistem enot]] – <!-- Planckove enote --> [[Planckov zakon]] – [[Planckova doba]] – <!-- Planckova epoha, Planckova era --> [[Planckova dolžina]] – [[Planckova enačba]] – [[Planckova energija]] – {{sopomenka|[[Planckova epoha]]}} – <!-- == Planckova doba, Planckova era --> {{sopomenka|[[Planckova era]]}} – <!-- == Planckova doba, Planckova epoha --> [[Planckova konstanta]] – [[Planckova masa]] – [[Planckova napetost]] – [[Planckova temperatura]] – {{sopomenka|[[Planckove enote]]}} – <!-- == Planckov sistem enot --> [[planet]] – [[planetoid]] – [[plankonkaven]] – [[plankonkavna leča]] – [[plankonveksen]] – [[plankonveksna leča]] – [[planparalelna plošča]] – [[Gaston Planté|Planté, Gaston]] – [[plastična deformacija]] – [[plastičnost]] – [[platina]] – [[Joseph Plateau|Plateau, Joseph]] – [[plavanje]] – [[plazemska frekvenca]] – [[plazemska obla]] – [[plazemska rekombinacija]] – [[plazma (fizika)|plazma]] – [[plazmon]] – [[Milton Spinoza Plesset|Plesset, Milton Spinoza]] – [[plima]] – [[plimovanje]] – [[plimovanje zemeljske skorje]] – [[plimska sila]] – [[plin]] – [[plinska elektronka]] – [[plinska enačba]] – [[plinska konstanta]] – [[plinska mikrovalovna spektroskopija]] – [[plinska razelektritev]] – [[plinski termometer]] – [[plinski zakoni]] – {{sopomenka|[[plinsko razelektrenje]]}} – <!-- == plinska razelektritev --> [[ploskev stanj]] – [[ploskovna gostota naboja]] – [[ploskovno centrirana kubična mreža]] – [[ploščni kondenzator]] – [[Julius Plücker|Plücker, Julius]] – [[Pluton]] – [[plutonij]] – [[pobiranje]] – [[Agnes Pockels|Pockels, Agnes]] – [[Friedrich Carl Alwin Pockels|Pockels, Friedrich Carl Alwin]] – [[Pockelsov pojav]] – [[počasna svetloba]] – [[počasni nevtron]] – [[podaljšanje časa]] – [[podatomski delec]] – [[podhladitev]] – [[podhlajena kapljevina]] – [[podnožišče]] – [[podobzornica]] – [[Boris Podolsky|Podolsky, Boris]] – [[poenotenje]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Poincaréjeva grupa]] – [[Louis Poinsot|Poinsot, Louis]] – [[Poinsotov elipsoid]] – [[poise]] – [[Jean Louis Marie Poiseuille|Poiseuille, Jean Louis Marie]] – [[Poiseuillov zakon]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poisson-Boltzmannova enačba]] – [[Poissonov oklepaj]] – [[Poissonova diferencialna enačba]] – [[Poissonova enačba]] – [[Poissonova pega]] – <!-- Aragojeva pega, Arago-Poissonova pega, Fresnelov disk, Fresnelova svetla pega --> [[Poissonovo število]] – [[pojav Čerenkova]] – [[pojav GMR]] – [[pojav Goos-Hänchenove]] – [[pojav Imbert-Fjodarava]] – <!-- premik Imbert-Fjodarava, premik Fjodarava --> {{sopomenka|[[pojav Kikoin-Noskova]]}} – <!-- == fotoelektromagnetni pojav, fotomagnetoelektrični pojav --> [[pojav Umova]] – [[pojemek]] – [[Valerij Leonidovič Pokrovski|Pokrovski, Valerij Leonidovič]] – [[polarimeter]] – [[polarimetrija]] – [[polariton]] – [[polarizabilnost]] – [[polarizabilnostni tenzor]] – [[polarizacija]] – [[polarizacija svetlobe]] – [[polarizacija valovanja]] – [[polarizacijska ravnina]] – [[polarizacijski aparat]] – [[polarizacijski filter]] – [[polarizacijski mikroskop]] – [[polarizator]] – {{sopomenka|[[polarizirana svetloba]]}} – <!-- == polarizacija valovanja --> [[polarizirano valovanje]] – [[polarizirati]] – [[Polarnica]] – [[polarni sij]] – [[polarnost]] – [[polaron]] – [[poldnevnica]] – [[poldnevnik]] – [[poletni Sončev obrat]] – [[polimer]] – [[polimerizacija]] – [[polimerizirati]] – [[polinom]] – [[polinomi Čebišova]] – [[politropa]] – [[politropna sprememba]] – [[politropni indeks]] – [[Hugh David Politzer|Politzer, Hugh David]] – [[Aleksander Markovič Poljakov|Poljakov, Aleksander Markovič]] – [[polje (fizika)|polje]] – [[polje sil]] – [[poljski elektronski mikroskop]] – [[polna energija]] – [[polonij]] – [[polprepustna membrana]] – [[polprepustna ploščica]] – [[polprepustna stena]] – [[polprepustna uklonska mrežica]] – [[polprepustno zrcalo]] – [[polprevodnik]] – [[polprevodnik n]] – [[polprevodnik p]] – [[polprevodnik s primesjo]] – [[polprevodniška dioda]] – [[polprevodniški element]] – [[polprevodniški laser]] – [[polprevodniški števec]] – [[polsenca]] – [[polžasta vzmet]] – [[polž (uho)]] – [[Izak Jakovljevič Pomerančuk|Pomerančuk, Izak Jakovljevič]] – [[Pomerančukov pojav]] – [[Pomerančukova nagrada]] – [[Pomerančukovo hlajenje]] – [[pomeron]] – [[pomladišče]] – [[pomladno enakonočje]] – [[pond]] – [[popačitev]] – [[popolni mrk]] – [[popolni notranji odboj]] – [[popolni odboj]] – [[popolni zunanji odboj]] – [[popolno zrcalo]] – [[Aleksander Stepanovič Popov|Popov, Aleksander Stepanovič]] – [[Viktor Nikolajevič Popov (fizik)|Popov, Viktor Nikolajevič]] – [[porazdelitev]] – [[porazdelitev delta]] – [[porazdelitev mase]] – {{sopomenka|[[porazdelitev naboja]]}} – <!-- == gostota naboja --> [[porazdelitvena funkcija]] – [[Porro-Abbejeva prizma]] – <!-- Abbe-Porrova prizma ‎--> [[Porrova prizma]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[poskus z dvojno režo]] – [[pospešek]] – [[pospešek prostega pada]] – [[pospešeno gibanje]] – [[pospeševalnik]] – [[pospeškomer]] – [[posplošena gibalna količina]] – [[posplošena koordinata]] – [[posplošena sila]] – [[poševni met]] – [[poševnost (statistika)]] – [[pot]] – [[potencial]] – [[potencialna energija]] – [[potencialna jama]] – [[potencialna kad]] – [[potencialna razlika]] – {{sopomenka|[[potencialna teorija]]}} – <!-- == teorija potenciala, teorija potencialov --> [[potencialni nasip]] – [[potencialni tok]] – {{sopomenka|[[potencialno polje]]}} – <!-- == potencialno vektorsko polje --> [[potencialno vektorsko polje]] – <!-- potencialno polje --> [[potres]] – [[potujoče valovanje]] – [[Pound-Rebkov poskus]] – [[povečava]] – [[povečava objektiva]] – [[povečava okularja]] – [[povečevalno steklo (lupa)]] – [[povlek prostora]] – [[povprečje]] – [[povprečna hitrost]] – [[povprečna prosta pot]] – [[povprečna velikost hitrosti molekul]] – [[povprečna vrednost]] – [[povratna vez]] – [[povratno sipanje]] – [[površina]] – [[površinska gostota naboja]] – [[površinska napetost]] – [[površinska razteznost]] – [[površinski tok]] – [[površinski valovi]] – [[površinsko valovanje]] – [[Cecil Frank Powell|Powell, Cecil Frank]] – [[John Henry Poynting|Poynting, John Henry]] – [[Poynting-Robertsonov pojav]] – [[Poyntingov izrek]] – [[Poyntingov vektor]] – <!-- Umov-Poyntingov vektor --> [[pozitron]] – [[pozitronij]] – [[požarni zid (fizika)|požarni zid]] – [[prag bolečine]] – [[prag zaznavanja]] – [[prakilogram]] – [[pramenasta razelektritev]] – [[pramenasti tok]] – [[prameter]] – [[Ludwig Prandtl|Prandtl, Ludwig]] – [[Prandtl-Glauertova singularnost]] – [[Prandtlova cev]] – [[Prandtlovo število]] – [[prapok]] – <!-- veliki pok --> [[prasevanje]] – [[prašni rep]] – [[prava slika]] – [[pravi kot]] – [[pravila roke]] – [[pravilo desne roke]] – [[pravilo leve roke]] – [[pravokoten]] – [[pravokotna sila]] – [[pravokotnica]] – [[prazeodim]] – {{sopomenka|[[prazni prostor]]}} – <!-- == vakuum --> [[preboj]] – [[prebojna jakost električnega polja]] – [[prebojna napetost]] – [[precesija]] – [[precesija Zemljine osi]] – [[prečno skrčenje]] – [[prečno valovanje]] – [[predestilirati]] – [[predmetna ravnina]] – [[predpone SI]] – [[predpostavka]] – [[predstavitev grupe]] – [[predupornik (pri voltmetru)]] – [[pregreta kapljevina]] – [[pregretje]] – [[prehlapiti]] – [[prehod]] – [[prehod gama]] – [[prehodni pojav]] – [[prejeta doza]] – [[prekap]] – [[prekapati]] – [[prekapina]] – [[prekinjalo]] – [[premik]] – {{sopomenka|[[premik Fjodarava]]}} – <!-- == pojav Imbert-Fjodarava, premik Imbert-Fjodarava --> {{sopomenka|[[premik Imbert-Fjodarava]]}} – <!-- == pojav Imbert-Fjodarava, premik Fjodarava --> [[premikalni tok]] – [[premo enakomerno gibanje]] – [[premo gibanje]] – [[prenasičena para]] – [[prenos energije]] – [[prenos mase]] – [[prenos toplote]] – [[prenosna funkcija]] – [[prepovedani pas]] – [[prepustnost (optika)|prepustnost]] – [[presek]] – [[Presek (revija)|Presek]] – [[presevni elektronski mikroskop]] – [[John Phillip Preskill|Preskill, John Phillip]] – [[preslikava]] – [[prestava (transformator)]] – [[prestopno leto]] – [[pretakanje]] – [[pretvorba energije]] – [[pretvornik]] – [[pretvornik z enim rotorjem]] – [[prevajanje]] – [[prevajanje n]] – [[prevajanje p]] – [[prevajanje toplote]] – [[prevodni elektron]] – [[prevodnik]] – [[prevodni pas]] – [[prevodniški elektron]] – [[prevodnost]] – [[približek]] – [[Joseph Priestley|Priestley, Jospeh]] – [[Ilya Prigogine|Prigogine, Ilya]] – [[prijemališče]] – [[Joel Robert Primack|Primack, Joel Robert]] – [[primanjkljaj atoma]] – [[primarna tuljava]] – [[primarni delec]] – [[primarni kozmični žarek]] – [[primarno navitje]] – [[primes]] – [[prisilna konvekcija]] – [[prisončje]] – {{sopomenka|[[pritisk]]}} – <!-- == tlak --> [[pritisnjena napetost]] – [[pritlikavka]] – [[privlačevati]] – [[privlačiti]] – [[privlačna sila]] – [[privlačnost]] – [[privlak]] – [[prizma]] – [[problem obratnega sipanja]] – [[problem obzorja]] – [[problem ravnosti]] – [[problem več teles]] – [[proces Markova]] – [[produkcija entropije]] – [[Aleksander Mihajlovič Prohorov|Prohorov, Aleksander Mihajlovič]] – [[Jurij Aleksandrovič Prohorov|Prohorov, Jurij Aleksandrovič]] – [[projekcijski aparat]] – [[projektor]] – [[prometij]] – [[Pronyjeva zavora]] – [[Pronyjev jarem]] – [[propagator]] – [[proporcionalni števec]] – [[prosojen]] – [[prosojni elektronski mikroskop]] – [[prosojnost]] – [[prosta energija]] – [[prosta entalpija]] – [[prosta os]] – [[prosta pot]] – [[prosti pad]] – [[prostor]] – [[prostor Minkowskega]] – [[prostor-čas]] – {{sopomenka|[[prostor-čas Minkowskega]]}} – <!-- == prostor Minkowskega --> [[prostor lege in gibalne količine]] – <!-- koordinatni prostor --> {{sopomenka|[[prostorčas]]}} – [[prostornina]] – [[prostornina (termodinamika)]] – {{sopomenka|[[prostorninska gostota sile]]}} – <!-- == gostota sile --> [[prostorninska razteznost]] – [[prostorninska sila]] – [[prostorninska viskoznost]] – [[prostorninski delež]] – [[prostorninski pretok]] – [[prostorninski tok]] – [[prostorska koordinata]] – {{sopomenka|[[prostorska ločljivost]]}} – <!-- == kotna ločljivost --> [[prostorski kot]] – [[prostorski naboj]] – [[prostorsko zapolnjeni model]] – [[prostostna stopnja (fizika)|prostostna stopnja]] – [[prostostna stopnja (mehanika)]] – [[protaktinij]] – [[protidelec]] – [[protiodbojna prevleka]] – [[proton]] – [[protonski sinhrotron]] – [[protuberanca]] – [[prozoren]] – [[prožna deformacija]] – [[prožni trk]] – [[prožno sipanje]] – [[prožno telo]] – [[prožnost]] – [[prožnostna energija]] – [[prožnostna konstanta]] – [[prožnostni dvojni lom]] – [[prožnostni modul]] – [[prva kozmična hitrost]] – [[prvi krajec]] – [[prvina]] – [[prvi zakon termodinamike]] – [[psevdo-Casimirjeva sila]] – [[psevdofizika]] – [[psevdoskalar]] – [[psevdoskalarni mezon]] – [[psevdovektor]] – [[psevdovektorski mezon]] – {{sopomenka|[[psevdosila]]}} – <!-- == vztrajnostna sila, inercijska sila, navidezna sila, d'Alembertova sila --> [[psihrometer]] – [[pufer]] – [[Ivan Pavlovič Puljuj|Puljuj, Ivan Pavlovič]] – [[pulz]] – [[pulzar]] – [[pulzirajoča napetost]] – [[Edward Mills Purcell|Purcell, Edward Mills]] – == Q == [[Georg Hermann Quincke|Quincke, Georg Hermann]] – [[Quinckejeva cev]] – [[Quinckejevo vrtenje]] – == R == [[Mark van Raamsdonk|Raamsdonk, Mark Van]] – [[Isidor Isaac Rabi|Rabi, Isidor Isaac]] – [[Giulio Racah|Racah, Giulio]] – [[racemat]] – [[Michael Radaković|Radaković, Michael]] – [[radar]] – [[radarski valovi]] – [[radiacijski pas]] – [[radialna sila]] – [[radialni pospešek]] – [[radian]] – [[radiant]] – [[radij]] – [[radijski izvir]] – [[radijski valovi]] – [[radij-vektor]] – [[radioaktivne padavine]] – [[radioaktivni izotop]] – [[radioaktivni niz]] – [[radioaktivni odpadki]] – [[radioaktivnost]] – [[radioastronomija]] – [[radiofizika]] – [[radiogalaksija]] – [[radiografija]] – [[radiointerferometer]] – [[radioizotop]] – [[radiokemija]] – [[radiometer]] – [[radiometrija]] – [[radiometrski pojav]] – [[radiometrski tlak]] – [[radionuklid]] – [[radioteleskop]] – [[radon]] – [[Leo James Rainwater|Rainwater, Leo James]] – [[Amal Kumar Rajčaudhuri|Rajčaudhuri, Amal Kumal]] – [[Rajčaudhurijeva enačba]] – [[Čandrasekara Venkata Raman|Raman, Čandrasekara Venkata]] – {{sopomenka|[[Ramanov pojav]]}} – <!-- == ramanovo sipanje --> [[Ramanovo sipanje]] – <!-- Ramanov pojav --> [[ramanska spektroskopija]] – [[ramansko sipanje]] – [[Norman Foster Ramsey|Ramsey, Norman Foster]] – {{sopomenka|[[Ramsey-Bordéjeva interferometrija]]}} – <!-- == Ramseyeva interferometrija --> [[Ramseyeva interferometrija]] – [[William John Macquorn Rankine|Rankine, William John Macquorn]] – [[Rankine-Hugoniotovi pogoji]] – [[Rankinova temperaturna lestvica]] – [[François-Marie Raoult|Raoult, François-Marie]] – [[Raoultov zakon]] – [[Franco Rasetti|Rasetti, Franco]] – [[rastrski elektronski mikroskop]] – [[ravnina]] – [[ravno valovanje]] – [[ravnovesen]] – [[ravnovesje]] – [[ravnovesna lega]] – [[ravnovesno stanje (fizika)|ravnovesno stanje]] – [[ravno zrcalo]] – [[John William Strutt Rayleigh|Rayleigh, John William Strutt]] – [[Rayleigh-Jeansov približek]] – [[Rayleighov interferometer]] – [[Rayleighov kriterij]] – [[Rayleighovo sipanje]] – [[Rayleighovo število]] – [[razcep]] – [[razcepljiv]] – [[razcep spektralnih črt]] – [[razdalja]] – [[razdalja predmeta]] – [[razdalja slike]] – [[razelektrenje]] – [[razelektritev]] – [[raziskovalni jedrski reaktor]] – [[razklanjati]] – {{sopomenka|[[razklon]]}} – <!-- == disperzija (optika) --> [[razkloniti]] – [[razklopitev]] – [[razlika potencialov]] – [[razmagnetenje]] – [[razmerje mas protona in elektrona]] – [[razmerje signal-šum]] – [[razpad]] – [[razpad alfa]] – [[razpad beta]] – [[razpad gama]] – [[razpad jedra]] – [[razpadna konstanta]] – [[razpadna veriga]] – [[razpadni čas]] – <!-- srednji živjenjski čas --> [[razpad protona]] – [[razpolovna debelina]] – [[razpolovna širina]] – [[razpolovni čas]] – [[razpršilna leča]] – [[razredčena raztopina]] – [[razredčina]] – [[razsežnost]] – [[razsežnostna analiza]] – [[razsuta kopica]] – [[razsuta zvezdna kopica]] – {{sopomenka|[[razsveljava]]}} – <!-- == umetna svetloba, umetna razsvetljava --> [[razširjanje (valovanja)]] – [[raztezanje]] – [[raztezek]] – [[razteznost]] – [[razteznostna energija]] – [[raztopina]] – [[razvoj po krogelnih funkcijah]] – [[rdeča orjakinja]] – [[rdeča pritlikavka]] – [[rdeči premik]] – [[reakcija]] – [[reakcijska sila]] – [[reakcijski presek]] – [[reaktanca]] – [[reaktor]] – [[reaktorska posoda]] – [[realna slika]] – [[realni plin]] – [[René-Antoine Ferchault de Réaumur|Réaumur, René-Antoine Ferchault de]] – [[Réaumurjeva temperaturna lestvica]] – [[recipročna mreža]] – [[redni žarek]] – [[reducirana dolžina nihala]] – [[reducirana masa]] – [[reducirana Planckova konstanta]] – <!-- Diracova konstanta --> [[redukcija]] – [[refleksna meglica]] – [[reflektor]] – [[refrakcija]] – {{sopomenka|[[refrakcijski indeks]]}} – <!-- == lomni količnik, refraktivni indeks --> {{sopomenka|[[refraktivni indeks]]}} – <!-- == lomni količnik, refrakcijski indeks --> [[refraktometer]] – [[refraktor]] – [[Tullio Regge|Regge, Tulio]] – [[Regge-Wheeler-Zerillijevi enačbi]] – {{sopomenka|[[Regge-Wheelerjeva enačba]]}} – <!-- == Regge-Wheeler-Zerillijevi enačbi --> [[Reggejev tir]] – [[regelacija]] – [[Henri Victor Regnault|Regnault, Henri Victor]] – {{sopomenka|[[Regnaultova konstanta]]}} – <!-- == splošna plinska konstanta --> [[regulacijska palica]] – [[Frederick Reines|Reinnes, Frederick]] – [[Edmund Reitlinger|Reitlinger, Edmund]] – [[rekombinacija]] – [[rektascenzija]] – [[relaksacija]] – [[relaksor]] – [[relativističen]] – [[relativistična beta]] – [[relativistična Breit-Wignerjeva porazdelitev]] – {{sopomenka|[[relativistična gama]]}} – <!-- == Lorentzov faktor --> [[relativistična masa]] – [[relativistična mehanika]] – [[relativna atomska masa]] – [[relativna odprtina]] – [[relativna prečna deformacija]] – [[relativna vlažnost]] – [[relativna vzdolžna deformacija]] – [[relativni masni defekt]] – [[relativni podaljšek]] – [[relativni raztezek]] – [[relativnost]] – [[relativnost sočasnosti]] – [[relativnostna teorija]] – [[remanentna gostota magnetnega polja]] – [[renij]] – [[Mauritius Renninger|Renninger, Mauritius]] – [[Renningerjev preskus]] – [[renormalizacija]] – [[renormalizacijska grupa]] – [[rentgen]] – [[rentgenska cev]] – [[rentgenska defektoskopija]] – [[rentgenska fluorescenčna spektroskopija]] – [[rentgenska interferenčna slika]] – [[rentgenska kristalografija]] – [[rentgenska praškovna difrakcija]] – [[rentgenska preiskava kristalov]] – {{sopomenka|[[rentgenska radiografija]]}} – <!-- == radiografija --> [[rentgenska spektroskopija]] – [[rentgenska svetloba]] – [[rentgenski spekter]] – [[rentgenski žarki]] – [[reologija]] – [[reometer]] – [[reostat]] – [[rep kometa]] – [[Reports on Progress in Physics]] – [[resonanca]] – [[resonančno sevanje]] – [[resonator]] – [[restitucijski koeficient trka]] – [[reverzibilna sprememba]] – [[reverzibilni pojav]] – [[reverzibilni proces]] – [[reverzibilno mešanje]] – [[reverzijsko nihalo]] – [[Reviews of Modern Physics]] – [[Reynoldsovo število]] – [[rezultanta]] – [[rezultanta sil]] – [[reža]] – [[Riccijev tenzor]] – [[Richardsonova enačba]] – [[Richardsonovo število]] – [[Owen Willans Richardson|Richardson, Owen Willians]] – [[Richardsonov zakon]] – [[Robert Coleman Richardson|Richardson, Robert Coleman]] – [[Burton Richter|Richter, Burton]] – [[Richterjeva lestvica]] – [[Augusto Righi|Righi, Augusto]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemann-Silbersteinov vektor]] – [[Riemannov tenzor ukrivljenosti]] – [[Riemannova ploskev]] – [[Hugo Rietveld|Rietveld, Hugo]] – [[Rietveldova analiza]] – <!-- Rietveldova metoda --> {{sopomenka|[[Rietveldova metoda]]}} – <!-- == Rietveldova analiza --> [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] – [[Wolfgang Rindler|Rindler, Wolfgang]] – [[Rindler-Møllerjeva transformacija]] – [[Rindlerjev tok]] – [[Rindlerjeva sila]] – [[Rindlerjeve koordinate]] – [[Vladimir Ivanovič Ritus|Ritus, Vladimir Ivanovič]] – [[Walter Ritz|Ritz, Walter]] – [[Howard Percy Robertson|Robertson, Howard Percy]] – [[robna dislokacija]] – [[robni pogoj]] – [[rodij]] – [[Heinrich Rohrer|Rohrer, Heinrich]] – [[roj]] – [[Robert Rompe|Rompe, Robert]] – [[Wilhelm Conrad Röntgen|Röntgen, Wilhelm Conrad]] – [[Nathan Abraham Rosen|Rosen, Nathan Abraham]] – [[Léon Rosenfeld|Rosenfeld, Léon]] – [[rosišče]] – [[Graham Garland Ross|Ross, Graham Garland]] – [[Francesco Rossetti|Rossetti, Francesco]] – {{sopomenka|[[rotacija]]}} – <!-- == vrtenje --> [[rotacijska črpalka]] – [[rotacijska kinetična energija]] – {{sopomenka|[[rotacijski moment]]}} – <!-- == navor, vrtilni moment --> [[rotacijski prehod]] – [[rotacijski trak]] – [[rotator]] – [[Joseph Rotblat|Rotblat, Joseph]] – [[roton]] – [[rotor (elektrotehnika)]] – [[rotor (matematika)]] – [[Carlo Rovelli|Rovelli, Carlo]] – [[Heinrich Rubens|Rubens, Heinrich]] – [[Rubensova cev]] – [[Carlo Rubbia|Rubbia, Carlo]] – [[rubidij]] – [[David Ruelle|Ruelle, David]] – [[Ernst Ruska|Ruska, Ernst]] – [[rutenij]] – [[Ernest Rutherford|Rutherford, Ernest]] – [[rutherfordij]] – [[Rutherfordovo sipanje]] – [[Johannes Rydberg|Rydberg, Johannes]] – [[rydberg (enota)|rydberg]] – [[Rydberg-Klein-Reesova metoda]] – [[Rydbergov atom]] – [[Rydbergova enačba]] – [[Rydbergova energija]] – [[Rydbergova formula]] – [[Rydbergova konstanta]] – [[Rydbergova snov]] – [[Rydbergovo stanje]] – [[Martin Ryle|Ryle, Martin]] – == S == [[Sachs-Wolfejev pojav]] – [[Georges Sagnac|Sagnac, Georges]] – [[Sagnacov pojav]] – [[saharimeter]] – [[Sakuma-Hatorijeva enačba]] – [[Abdus Salam|Salam, Abdus]] – [[samarij]] – [[samostojni tok]] – [[samostojno prevajanje]] – [[saroški ciklus]] – [[satelit]] – [[Saturn]] – [[Fritz Sauter|Sauter, Fritz]] – {{sopomenka|[[Sauter-Schwingerjev pojav]]}} – <!-- == Schwingerjev pojav, Schwingerjev mehanizem, Schwingerjeva produkcija parov, Schwingerjev nastanek para --> [[Arthur Leonard Schawlow|Schawlow, Arthur Leonard]] – [[Mário Schenberg|Schenberg, Mário]] – [[Joël Scherk|Scherk, Joël]] – [[Paul Scherrer|Scherrer, Paul]] – [[Robert J. Scherrer|Scherrer, Robert J.]] – [[Johann Jakob Scheuchzer|Scheuchzer, Johann Jakob]] – [[Moritz Schlick|Schlick, Moritz]] – [[Theodor Schmidt (fizik)|Schmidt, Theodor]] – [[Walter Hermann Schottky|Schottky, Walter Hermann]] – [[Schottkyjeva dioda]] – [[Schottkyjeva napaka]] – [[Schottkyjeva ovira]] – [[John Robert Schrieffer|Schrieffer, John Robert]] – [[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]] – [[Schrödingerjeva enačba]] – [[Schrödingerjeva mačka]] – [[Schrödingerjeva slika]] – [[Schrödingerjeva valovna mehanika]] – [[Paul Schulz (fizik)|Schulz, Paul]] – [[Melvin Schwartz|Schwartz, Melvin]] – [[John Henry Schwarz|Schwarz, John Henry]] – [[Julian Seymour Schwinger|Schwinger, Julian Seymour]] – {{sopomenka|[[Schwingerjev mehanizem]]}} – <!-- == Schwingerjev pojav, Sauter-Schwingerjev pojav, Schwingerjeva produkcija parov, Schwingerjev nastanek para --> [[Schwingerjev pojav]] – <!-- Sauter-Schwingerjev pojav, Schwingerjev mehanizem, Schwingerjeva produkcija parov, Schwingerjev nastanek para --> {{sopomenka|[[Schwingerjev nastanek para]]}} – <!-- == Schwingerjev pojav, Sauter-Schwingerjev pojav. Schwingerjev mehanizem, Schwingerjeva produkcija parov --> [[Schwingerjeva limita]] – {{sopomenka|[[Schwingerjeva produkcija parov]]}} – <!-- == Schwingerjev pojav, Sauter-Schwingerjev pojav, Schwingerjev mehanizem, Schwingerjeva produkcija parov, Schwingerjev nastanek para --> [[scintilacija]] – [[scintilacijski števec]] – [[scintilator]] – [[Seebeckov pojav]] – [[Thomas Johann Seebeck|Seebeck, Thomas Johann]] – [[Seebeckov koeficient]] – [[Rudolf Seeliger|Seeliger, Rudolf]] – [[Emilio Gino Segrè|Segrè, Emilio Gino]] – [[segreta katoda]] – [[seizmograf]] – [[seizmologija]] – [[sekunda]] – [[sekundarna emisija]] – [[sekundarna tuljava]] – [[sekundarni delec]] – [[sekundarni kozmični žarek]] – [[sekundarno navitje]] – [[sekundno nihalo]] – [[selen]] – [[selenski usmernik]] – [[Sellmeierjeva enačba]] – [[semiempirična masna enačba]] – [[semipermeabilen]] – [[semipolarna vez]] – [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov|Semjonov, Nikolaj Nikolajevič]] – [[senca]] – [[senčni fotometer]] – [[senzor]] – [[separacija]] – [[separacija izotopov]] – [[serija]] – [[serijska vezava]] – [[sestav leč]] – [[sestavljanje koherentnih valovanj]] – [[sestavljeni plinski zakon]] – [[sevalna energija]] – <!-- energija sevanja --> [[sevalna izguba]] – [[sevalna konstanta]] – [[sevalna temperatura]] – [[sevalni pas]] – [[sevalni tlak]] – [[sevalni tok]] – [[sevalno zajetje nevtrona]] – [[sevalnost]] – [[sevanje]] – [[sevanje Čerenkovega]] – [[sevanje črnega telesa]] – [[sevanje gama]] – [[sevanje kozmičnega ozadnja]] – [[sevanje Vavilova-Čerenkova]] – [[sevati]] – [[severišče]] – [[Severnica]] – [[severni ekliptiški pol]] – [[severni nebesni pol]] – [[seznam ameriških fizikov]] – [[seznam angleških fizikov]] – [[seznam argentinskih fizikov]] – [[seznam avstralskih fizikov]] – [[seznam avstrijskih fizikov]] – [[seznam belgijskih fizikov]] – [[seznam brazilskih fizikov]] – [[seznam čeških fizikov]] – [[seznam danskih fizikov]] – [[seznam delcev]] – [[seznam estonskih fizikov]] – [[seznam finskih fizikov]] – [[seznam fizikalnih konstant]] – seznam fizikalnih vsebin – [[seznam fizikalnih zakonov]] – [[seznam fizikov]] – [[seznam francoskih fizikov]] – [[seznam grških fizikov]] – [[seznam hrvaških fizikov]] – [[seznam indijskih fizikov]] – [[seznam interferometrov]] – [[seznam iranskih fizikov]] – [[seznam irskih fizikov]] – [[seznam italijanskih fizikov]] – [[seznam izraelskih fizikov]] – [[seznam japonskih fizikov]] – [[seznam kanadskih fizikov]] – [[seznam kitajskih fizikov]] – [[seznam madžarskih fizikov]] – [[seznam mehiških fizikov]] – [[seznam nemških fizikov]] – [[seznam nizozemskih fizikov]] – [[seznam norveških fizikov]] – [[seznam novozelandskih fizikov]] – [[seznam pakistanskih fizikov]] – [[seznam poljskih fizikov]] – [[seznam ruskih fizikov]] – [[seznam slovenskih fizikov]] – [[seznam srbskih fizikov]] – [[seznam španskih fizikov]] – [[seznam švedskih fizikov]] – [[seznam švicarskih fizikov]] – [[seznam ukrajinskih fizikov]] – [[seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah]] – [[sferična aberacija]] (napaka pasov) – [[sferična leča]] – [[sferna aberacija]] {{sopomenka|(napaka pasov)}} – [[sferometer]] – [[Sherwoodovo število]] – [[Walter Andrew Shewhart|Shewhart, Walter Andrew]] – [[William Bradford Shockley|Shockley, William Bradford]] – [[Clifford Glenwood Shull|Shull, Clifford Glenwood]] – [[siderski mesec]] – [[siderski obhodni čas]] – [[siderski vrtilni čas]] – [[sidersko leto]] – [[Burra Gautam Sidharth|Sidharth, Burra Gautam]] – [[Karl Manne Georg Siegbahn|Siegbahn, Karl Manne Georg]] – [[Kai Manne Börje Siegbahn|Siegbahn, Kai Manne Börje]] – [[signalna hitrost]] – [[sij]] – [[sila]] – [[sila dolgega dosega]] – [[sila kratkega dosega]] – [[sila Minkowskega]] – {{sopomenka|[[sila teže]]}} – <!-- == teža --> [[Ludwik Silberstein|Silberstein, Ludwik]] – [[silicij]] – [[silicijeva dioda]] – [[silnica]] – [[silomer]] – [[simens]] – [[simetrična grupa]] – [[simetrična matrika]] – [[simetrija]] – [[simetrija C]] – [[simetrija CP]] – [[simetrija CPT]] – {{sopomenka|[[simetrija P]]}} – <!-- == parnost(fizika) --> [[simetrija T]] – [[simetrijska grupa]] – [[Francis Simon|Simon, Francis]] – [[Jurij Antonovič Simonov|Simonov, Jurij Antonovič]] – [[Simonova spominska nagrada]] – [[simp]] – [[simulacija]] – [[singonija]] – [[singularnost]] – [[sinhrociklotron]] – [[sinhronski motor]] – [[sinhroton]] – [[sinhrotron]] – [[sinhrotronsko sevanje]] – [[sinodski mesec]] – [[sinodski obhodni čas]] – [[sinodski vrtilni čas]] – [[sinusni pogoj]] – [[sipalni presek]] – [[sipanje]] – [[sistem]] – [[sistem masnih središč]] – [[sistematska merska napaka]] – {{sopomenka|[[sistem cgs]]}} – <!-- == sistem enot CGS --> [[sistem enot]] – {{sopomenka|[[sistem enot centimeter-gram-sekunda‎]]}} – <!-- == sistem enot CGS --> [[sistem enot CGS]] – [[sistem enot MKS]] – [[sistem enot MKSA]] – {{sopomenka|[[sistem MKS]]}} – <!-- == sistem enot MKS --> {{sopomenka|[[sistem MKSA]]}} – <!-- == sistem enot MKSA --> {{sopomenka|[[sistem SI]]}} – <!-- == mednarodni sistem enot --> [[sistemska sila]] – [[sistem točkastih teles]] – [[sivo telo]] – [[Dimitrij Vasiljevič Sivuhin|Sivuhin, Dimitrij Vasiljevič]] – [[skalar]] – [[skalar (fizika)]] – [[skalarni mezon]] – [[skalarni potencial]] – [[skalarni produkt]] – [[skalarno polje]] – [[skandij]] – [[skin efekt]] – [[skirmion]] – [[Marie Skłodowska-Curie|Skłodowska-Curie, Marie]] – [[sklopitev]] – [[sklopitvena konstanta]] – [[sklopljena nihala]] – [[sklopljeno nihanje]] – [[skotopično gledanje]] – [[skrčenje dolžine]] – [[Aleksander Nikolajevič Skrinski|Skrinski, Aleksander Nikolajevič]] – [[skupinska hitrost]] – [[skupna vrtilna količina]] – [[skupni tlak]] – [[Tony Skyrme|Skyrme, Tony]] – [[Andrej Aleksejevič Slavnov|Slavnov, Andrej Aleksejevič]] – [[sledilo]] – [[slika]] – [[slikanje z jedrsko magnetno resonanco]] – [[slikanje z magnetno resonanco]] – [[slikovni pretvornik]] – [[slišnost]] – [[sluhovod]] – [[S matrika]] – [[smektični tekoči kristal]] – [[George Elwood Smith|Smith, George Elwood]] – [[Lee Smolin|Smolin, Lee]] – [[George Fitzgerald Smoot III.|Smoot, George Fitzgerald III.]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[Snellov zakon]] – [[Hartland Sweet Snyder|Snyder, Hartland Sweet]] – [[snop]] – [[snov]] – [[snovna konstanta]] – [[snovni tok]] – [[snovno valovanje]] – [[sodčasta popačitev]] – [[solarna konstanta]] – [[solenoid]] – [[solenoidalno polje]] – <!-- solenoidalno vektorsko polje --> {{sopomenka|[[solenoidalno vektorsko polje]]}} – <!-- == solenoidalno polje --> [[soliton]] – {{sopomenka|[[Solvayjev kongres]]}} – <!-- == Solvayjeva konferenca --> [[Solvayjeva konferenca]] – [[Arnold Sommerfeld|Sommerfeld, Arnold]] – [[son]] – [[sonar]] – [[Sončev dan]] – [[Sončev delni mrk]] – [[Sončev izsev]] – [[Sončev kolobarjasti mrk]] – [[Sončev mrk]] – [[Sončev poletni obrat]] – [[Sončev popolni mrk]] – [[Sončev veter]] – [[Sončev zimski obrat]] – [[sončna baterija]] – [[sončna celica]] – [[sončna svetloba]] – [[sončna ura]] – [[sončni mrk]] – [[sončni veter]] – [[sončno kazalo]] – [[soosen]] – [[spalacija]] – [[Sparrowsova ločljivostna meja]] – [[specifična električna prevodnost]] – [[specifična električna upornost]] – [[specifična energija]] – [[specifična gostota]] – [[specifična ionizacija]] – [[specifična izparilna toplota]] – [[specifična kinetična energija]] – [[specifična količina]] – [[specifična mehanska energija]] – [[specifična plinska konstanta]] – [[specifična prevodnost]] – [[specifična prostornina]] – [[specifična talilna toplota]] – [[specifična teža]] – [[specifična toplota]] – [[specifična toplota pri konstantnem tlaku]] – [[specifična toplota pri konstantni prostornini]] – [[specifična trdnost]] – [[specifična upornost]] – [[specifični električni upor]] – [[specifični naboj]] – [[specifični upor]] – [[spekter]] – [[spekter beta]] – [[spekter elektromagnetnega valovanja]] – [[spekter sunkov]] – {{sopomenka|[[spekter svetlobe]]}} – <!-- == spekter elektromagnetnega valovanja --> [[spekter vodikovega atoma]] – [[spektralen]] – [[spektralna analiza]] – [[spektralna cevka]] – [[spektralna črta]] – [[spektralna gostota]] – [[spektralna obsevanost]] – [[spektralna sevalnost]] – [[spektralna žarnica]] – [[spektralne barve]] – [[spektralni tok]] – [[spektrobolometer]] – [[spektrofotometer]] – [[spektrograf]] – [[spektrograf na mrežico]] – [[spektrograf na prizmo]] – [[spektrogram]] – [[spektroheliograf]] – [[spektroheliogram]] – [[spektrometer]] – [[spektroskop]] – [[spektroskopija]] – [[spektroskopija atomskih curkov]] – [[spektroskopija molekulskih curkov]] – [[spektroskopija v žarku]] – [[Thomas Crawford Spencer|Spencer, Thomas Crawford]] – [[spin]] – [[spinon]] – [[spinor]] – [[spinski Hallov pojav]] – [[spinski odmev]] – [[spinski val]] – [[spinska vrtilna količina]] – [[spinsko kvantno število]] – [[spinsko-mrežna relaksacija]] – [[spinsko-tirna sklopitev]] – [[spintronika]] – {{sopomenka|[[splošna gravitacijska konstanta]]}} – <!-- == gravitacijska konstanta --> [[splošna plinska enačba]] – [[splošna plinska konstanta]] – [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošni gravitacijski zakon]] – [[spodnja konjunkcija]] – [[spodnja kulminacija]] – [[spoj]] – [[spojina]] – [[spontana cepitev]] – [[spontana magnetizacija]] – [[spontani zlom simetrije]] – [[spontano parametrično sipanje]] – [[spor Abrahama in Minkowskega]] – [[SQUID]] – [[sprememba stanja]] – [[spremenljiva hitrost svetlobe]] – [[srebro]] – [[sredica reaktorja]] – [[središčni žarek]] – [[srednja prosta pot]] – {{sopomenka|[[srednji življenjski čas]]}} – <!-- == razpadni čas --> [[sredobežen]] – {{sopomenka|[[sredobežna sila]]}} – <!-- == centrifugalna sila --> [[sredobežnost]] – [[sredotežen]] – [[sredotežnost]] – [[sredstvo]] – [[stabilizator]] – [[stabilna ravnovesna lega]] – [[stabilni izotop]] – [[stacionaren]] – [[stacionarni statistični operator]] – [[stacionarni tok]] – [[stacionarno]] – [[stacionarno stanje]] – [[standardna deviacija]] – [[standardni kubični meter]] – [[standardni model]] – [[standardni model osnovnih delcev]] – [[standardni težni pospešek]] – [[standardni težnostni parameter]] – [[stanje]] – [[stara kvantna mehanika]] – [[stardardni model]] – [[Johannes Stark|Stark, Johannes]] – [[Starkov pojav]] – [[Aleksej Aleksandrovič Starobinski|Starobinski, Aleksej Aleksandrovič]] – [[statična elektrika]] – [[statični tlak]] – [[statični voltmeter]] – [[statično ravnovesje]] – [[statika]] – [[statistična fizika]] – [[statistična matrika]] – [[statistična mehanika]] – [[statistična termodinamika]] – [[statistična vsota]] – [[statistični operator]] – [[statistično povprečje]] – [[statistika delcev]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Stefan-Boltzmannov zakon]] – {{sopomenka|[[Stefan-Boltzmannova konstanta]]}} – <!-- == Stefanova konstanta --> [[Stefanov tok]] – [[Stefanov zakon]] – [[Stefanova adhezija]] – [[Stefanova cev]] – [[Stefanova enačba]] – [[Stefanova formula]] – [[Stefanova karakteristika]] – [[Stefanova konstanta]] – <!-- Stefan-Boltzmannova konstanta --> [[Stefanova naloga]] – [[Stefanova sila]] – [[Stefanovo število]] – [[stehiometrija]] – [[Jack Steinberger|Steinberger, Jack]] – [[Paul Joseph Steinhardt|Steinhardt, Paul Joseph]] – [[Steinerjev izrek]] – [[steklo]] – [[steradian]] – [[Otto Stern|Stern, Otto]] – [[Stern-Gerlachov poskus]] – [[stilb]] – [[stimulirano sevanje]] – [[Stirlingov proces]] – [[stisljivost]] – [[stohastična elektrodinamika]] – [[stoječe valovanje]] – [[stoječi val]] – [[Stokesov izrek]] – [[Stokesov zakon]] – [[Stokesova enačba]] – [[Stokesovo pravilo]] – [[Stokesovo število]] – [[George Johnstone Stoney|Stoney, George Johnstone]] – [[stopinja]] – [[stopnja koherence]] – [[Horst Ludwig Störmer|Störmer, Horst Ludwig]] – [[stranska mavrica]] – [[stranska skupina (periodnega sistema)]] – [[Fritz Strassmann|Strassmann, Fritz]] – [[stratosfera]] – [[Norbert Straumann|Straumann, Norbert]] – [[strdišče]] – [[stremence (uho)]] – [[strig]] – [[strižna deformacija]] – [[strižna hitrost]] – [[strižna napetost]] – [[strižni modul]] – [[strjevanje]] – [[strmina]] – [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] – [[stroboskop]] – [[Andrew Strominger|Strominger, Andrew]] – [[stroncij]] – [[Vincenc Strouhal|Strouhal, Vincenc]] – [[Strouhalovo število]] – [[struna (fizika)|struna]] – [[strunjak]] – [[strunska sklopitvena konstanta]] – [[SU(2)]] – [[SU(3)]] – [[SU(3)×SU(2)×U(1)]] – [[sublimacija]] – [[sublimacijska temperatura]] – [[sublimacijska toplota]] – [[subtraktivno mešanje barv]] – [[sučno nihalo]] – [[sunek]] – [[sunek navora]] – [[sunek sile]] – [[sunkovni laser]] – [[superkonformna teorija polja ABJM]] – [[superfluidnost]] – [[supergravitacija]] – [[superleča]] – [[superpartner]] – [[supernova]] – [[superponirati se]] – [[superpozicija]] – [[superpozicija koherentnih valovanj]] – [[superprevodnik]] – [[superprevodnost]] – [[supersevanje]] – [[supersimetrija]] – [[supersimetrična kvantna teorija polja]] – [[supersimetrična teorija strun]] – [[supertekoči vakuum]] – [[supertekočina]] – [[supertekočnost]] – [[supertrdnina]] – {{sopomenka|[[suprafluidnost]]}} – <!-- == supertekočnost --> {{sopomenka|[[supraprevodnost]]}} – <!-- == superprevodnost --> [[susceptanca]] – [[susceptibilnost]] – [[Leonard Susskind|Susskind, Leonard]] – [[sveča]] – [[svedrsko pravilo]] – [[svetilnost]] – [[svetilo]] – [[svetla modra spremenljivka]] – [[svetleča dioda]] – [[svetloba]] – [[svetlobna hitrost]] – [[svetlobni eter]] – [[svetlobni izkoristek]] – [[svetlobni mlinček]] – [[svetlobni steber]] – [[svetlobni stožec]] – [[svetlobni tok]] – [[svetlobni vodnik]] – [[svetlobni žarek]] – [[svetlobno leto]] – [[svetlobno polje]] – [[svetlomer]] – [[svetlo polje]] – [[svetlost]] – [[svetovnica]] – [[svetovni čas]] – [[svetovni četverec]] – [[Svetovno leto fizike 2005]] – [[svinec]] – [[Joseph Wilson Swan|Swan, Joseph Wilson]] – [[Pol Swings|Swings, Pol]] – [[Leó Szilárd|Szilárd, Leó]] – == Š == [[Vitalij Dimitrijevič Šafranov|Šafranov, Vitalij Dimitrijevič]] – [[ščip]] – [[šibka interakcija]] – [[šibka jedrska sila]] – [[šibka sklopljenost]] – [[šibka umeritvena simetrija]] – [[šibki hipernaboj]] – [[šibki izospin]] – [[šibki razpad]] – [[Mihail Arkadjevič Šifman|Šifman, Mihail Arkadjevič]] – [[širina spektralne črte]] – [[Jurij Mihajlovič Širokov|Širokov, Jurij Mihajlovič]] – [[širjenje valovanja]] – [[Boris Jonovič Šklovski|Šklovski, Boris Jonovič]] – [[škripčevje]] – [[škripec]] – [[Eduard Vladimirovič Špolski|Špolski, Eduard Vladimirovič]] – [[števec]] – [[števec Čerenkova]] – [[števec (ulomek)]] – [[število faznega prehoda]] – [[število Kirpičjova]] – [[štiripol]] – [[šum]] – [[šumski termometer]] – <!-- de: Rauschthermometer --> == T == [[tahion]] – [[talbot (fotometrija)|talbot]] – <!-- lumen sekunda --> [[Talbot-Lauov interferometer]] – [[Talbotov pojav]] – [[Talbotova votlina]] – [[talij]] – [[talilna toplota]] – [[talilni tlak]] – [[tališče]] – [[taljenje]] – [[Igor Jevgenjevič Tamm|Tamm, Igor Jevgenjevič]] – [[Tammova nagrada]] – [[Tammova zlata medalja]] – [[tammovski plazmon]] – [[tangenta]] – [[tangentna sila]] – [[tangentni pospešek]] – [[tantal]] – [[tarča]] – [[Semjon Mihajlovič Targ|Targ, Semjon Mihajlovič]] – [[Abraham Haskel Taub|Taub, Abraham Haskel]] – {{sopomenka|[[tauon]]}} – <!-- == lepton tau --> [[tauonski antinevtrino]] – [[tauonski nevtrino]] – [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor, Geoffrey Ingram]] – [[Joseph Hooton Taylor mlajši|Taylor, Joseph Hooton mlajši]] – [[Richard Edward Taylor|Taylor, Richard Edward]] – [[teden]] – [[tehnecij]] – [[tehnična atmosfera]] – [[tehniška mehanika]] – [[tehtnica]] – [[tekoči kristal]] – [[tekočina]] – [[tekočnost]] – [[telecentrični šop]] – [[teleskop]] – [[teleskop števcev]] – [[telesno centrirana kubična mreža]] – [[telo (fizika)|telo]] – [[telur]] – [[temna energija]] – [[temna meglica]] – [[temna snov]] – [[temni foton]] – [[temni tok]] – [[temno polje]] – [[temperatura]] – [[temperatura idealnega enoatomnega plina]] – [[temperaturna lestvica]] – [[temperaturna skala]] – [[temperaturni gradient]] – [[temperaturni koeficient]] – [[temperaturni koeficient linearnega raztezka]] – [[temperaturni koeficient prostorninskega raztezka]] – [[temperaturno polje]] – [[temperaturno raztezanje]] – [[temperaturno raztezanje snovi]] – [[temperaturno sevanje]] – [[Harold Neville Vazeille Temperley|Temperley, Harold Neville Vazeille]] – [[tenzor]] – [[tenzor elektromagnetnega polja]] – <!-- elektromagnetni tenzor --> [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski produkt]] – [[tenzorski račun]] – [[tenzorsko polje]] – [[teodolit]] – [[teoretična astrofizika]] – [[teoretična fizika]] – [[teorija]] – [[teorija BCS]] – [[teorija dinama]] – [[teorija kaosa]] – [[teorija motenj]] – {{sopomenka|[[teorija polja]]}} – <!-- polje (fizika) --> [[teorija potenciala]] – <!-- potencialna teorija, teorija potencialov --> {{sopomenka|[[teorija potencialov]]}} – <!-- == teorija potenciala, potencialna teorija --> [[teorija relativnosti]] – [[teorija sipanja]] – [[teorija skalarnega polja]] – [[teorija srednjega polja]] – <!-- Weissova teorija srednjega polja --> [[teorija strun]] – [[teorija supertekočega vakuuma]] – [[teorija superstrun]] – {{sopomenka|[[teorija umeritvenega polja]]}} – <!-- == umeritvena teorija --> [[teorija velikega poenotenja]] – [[teorija vsega]] – [[teorije etra]] – [[Karen Avetovič Ter-Martirosjan|Ter-Martirosjan, Karen Avetovič]] – [[terbij]] – [[terela]] – [[term]] – [[Lev Sergejevič Termen|Termen, Lev Sergejevič]] – [[termična disociacija]] – [[termična emisija]] – [[termična enačba stanja]] – [[termični nevtron]] – [[termični šum]] – [[terminator]] – [[termionika]] – [[termionska emisija]] – [[termistor]] – [[termobaterija]] – [[termočlen]] – [[termodifuzija]] – [[termodinamična količina]] – [[termodinamična limita]] – [[termodinamična sprememba]] – [[termodinamična spremenljivka]] – [[termodinamična temperatura]] – [[termodinamični potencial]] – [[termodinamični sistem]] – [[termodinamično ravnovesje]] – [[termodinamika]] – [[termodinamska spremenljivka]] – [[termodinamski diagram]] – [[termodinamski potencial]] – [[termodinamski sistem]] – [[termodinamsko ravnovesje]] – [[termodinamsko stanje]] – [[termoelektrična moč]] – [[termoelektrični pojav]] – [[termoelektronsko sevanje]] – [[termoelement]] – [[termokriž]] – [[termomehanični pojav]] – [[termometer]] – [[termometrija]] – [[termonuklearna bomba]] – [[termonuklearna reakcija]] – [[termopar]] – [[Igor Mihajlovič Ternov|Ternov, Igor Mihajlovič]] – [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] – [[tesla (enota)|tesla]] – [[Teslov tok]] – [[Teslov transformator]] – [[Teslovo navitje]] – [[tetroda]] – [[Saul Arno Teukolsky|Teukolsky, Saul Arno]] – [[teža]] – [[težišče]] – [[težiščnica]] – [[težiščni koordinatni sistem]] – [[težka voda]] – [[težki mezon]] – [[težni pospešek]] – [[težno nihalo]] – [[težnost]] – [[težnostna masa]] – [[težnostna potencialna energija]] – [[težnostni pospešek]] – [[težnostni potencial]] – [[Hans Thirring|Thirring, Hans]] – [[Llewellyn Hilleth Thomas|Thomas, Llewellyn Hilleth]] – [[Thomasova precesija]] – [[George Paget Thomson|Thomson, George Paget]] – [[Joseph John Thomson|Thomson, Joseph John]] – [[Thomsonov model atoma]] – [[Thomsonov mostiček]] – [[Thomsonov pojav]] – [[Thomsonov presek]] – [[Thomsonov problem]] – [[Thomsonovo sipanje]] – [[William Thomson|Thomson, William (lord Kelvin)]] – [[Gerardus 't Hooft|'t Hooft, Gerardus]] – [[Kip Stephen Thorne|Thorne, Kip Stephen]] – [[David James Thouless|Thouless, David James]] – [[Samuel Chao Chung Ting|Ting, Samuel Chao Chung]] – [[tipalni elektronski mikroskop]] – [[tipalo]] – [[tir]] – [[tiratron]] – [[tiristor]] – [[tirna vrtilna količina]] – [[tirno kvantno število]] – [[Titan (element)|titan]] – [[Igor Viktorovič Tjutin|Tjutin, Igor Viktorovič]] – [[tlačna napetost]] – [[tlačno polje]] – [[tlak]] – [[tleči tok]] – [[tlivka]] – [[Jodži Tocuka|Tocuka, Jodži]] – [[točka lambda]] – [[točkasti delec]] – [[točkasti naboj]] – [[točkasto telo]] – [[točkovna masa]] – [[točkovni vir]] – [[togo telo]] – [[tok (električni)]] – [[tok elektronov]] – [[tok ionov]] – [[tok nasičenja]] – [[tok tekočine]] – [[tok v plinu]] – [[tokokrog]] – [[tokovna zanka]] – [[tokovnica]] – [[tokovni pretvornik]] – [[tokovodnik]] – [[Šiničiro Tomonaga|Tomonaga, Šiničiro]] – [[ton]] – [[tona]] – [[topi kot]] – [[topilo]] – [[topljenec]] – [[toplomer]] – [[toplota]] – [[toplotna črpalka]] – [[toplotna enačba]] – [[toplotna energija]] – [[toplotna kapaciteta]] – [[toplotna prehodnost]] – [[toplotna prestopnost]] – [[toplotna prevodnost]] – [[toplotna smrt]] – [[toplotna upornost]] – [[toplotni ekvivalent]] – [[toplotni izmenjalnik]] – [[toplotni rezervoar]] – [[toplotni stik]] – [[toplotni stroj]] – [[toplotni tok]] – [[toplotni upor]] – [[toplotno izolirani sistem]] – [[toplotno ravnovesje]] – [[toplotno raztezanje]] – [[toplotno sevanje]] – [[topnost]] – [[topnostni koeficient]] – [[Tor (enota)|tor]] – [[torij]] – [[Tor (enota)|torr]] – [[Evangelista Torricelli|Torricelli, Evangelista]] – [[torzija]] – [[torzijska tehtnica]] – [[torzijski koeficient]] – [[torzijsko nihalo]] – [[totalni mrk]] – {{sopomenka|[[totalni odboj]]}} – <!-- == popolni odboj --> [[Bruno Touschek|Touschek Bruno]] – [[Charles Hard Townes|Townes, Charles Hard]] – [[trajanje]] – [[trajektorija]] – [[trajni magnet]] – [[trakasti spekter]] – [[Johann Georg Tralles|Tralles, Johann Georg]] – [[transakcijska interpretacija]] – [[transformator]] – [[translacija]] – [[translacijska kinetična energija]] – [[transportna enačba]] – [[transportni pojavi]] – [[transurani]] – [[transverzalno valovanje]] – [[tranzistor]] – [[trda rentgenska svetloba]] – [[trdna snov]] – [[trdnina]] – [[trdninski helij]] – [[trdota]] – [[trdota po Brinellu]] – [[trdota po Rockwellu]] – [[trdota rentgenske svetlobe]] – [[Sam Bard Treiman|Treiman, Sam Bard]] – [[trenje]] – [[trenutna hitrost]] – [[trenutni pospešek]] – [[tretja kozmična hitrost]] – [[tretji zakon termodinamike]] – [[trganje]] – [[triboluminiscenca]] – [[trifazni tok]] – [[trioda]] – [[triplet]] – [[tritij]] – [[triton]] – [[trk]] – [[trkalnik]] – [[Mark Trodden|Trodden, Mark]] – [[trojna točka]] – [[trojno stanje]] – [[troposfera]] – [[tropsko leto]] – [[Troutonovo pravilo]] – [[trzaj (fizika)|trzaj]] – [[Daniel Chee Tsui|Tsui, Daniel Chee]] – [[tubus]] – [[tulij]] – [[tuljava]] – [[tuljava Rogowskega]] – [[tunelska dioda]] – [[tunelski pojav]] – [[turbomolekulska črpalka]] – [[turbulenca]] – [[turbulentni tok]] – {{sopomenka|[[tvorba parov]]}} – <!-- == nastanek para --> [[John Tyndall|Tyndall, John]] – [[Tyndallov pojav]] – == U == [[U(1)]] – [[ubežna hitrost]] – [[učinek na daljavo]] – <!-- action at a distance|Fernwirkung|дальнодействие --> [[udarni val]] – [[Edwin Albrecht Uehling|Uehling, Edwin Albrecht]] – [[Uehlingov potencial]] – {{sopomenka|[[ukapljevinjanje]]}} – <!-- == kondenzacija --> [[uklon]] – [[uklon elektronov]] – [[uklon nevtronov]] – [[uklonska mrežica]] – [[uklonski spekter]] – [[uklonsko območje]] – [[ukrivljeni prostor-čas]] – [[ukrivljenost slike]] – [[ukrivljeno zrcalo]] – [[ultracentrifuga]] – [[ultrahladni atom]] – [[ultrakratki valovi]] – [[ultramikroskop]] – [[ultrardeč]] – [[ultravijoličast]] – [[ultravijoličen]] – [[ultravijolična svetloba]] – [[ultravijolična katastrofa]] – [[ultravioleten]] – [[ultrazvočen]] – [[ultrazvok]] – [[umeritvena simetrija]] – [[umeritvena teorija]] – [[umeritvena transformacija]] – [[umeritveni bozon]] – {{sopomenka|[[umeritveno polje]]}} – <!-- umeritvena teorija --> {{sopomenka|[[umetna razsveljava]]}} – <!-- == umetna svetloba, razsvetljava --> [[umetna svetloba]] – <!-- == razsvetljava, umetna razsvetljava --> [[umetni element]] – [[umetni izotop]] – [[umetni satelit]] – [[Nikolaj Aleksejevič Umov|Umov, Nikolaj Aleksejevič Umov]] – {{sopomenka|[[Umov-Poyntingov vektor]]}} – <!-- == Poyntingov vektor --> [[unifikacija]] – [[unitarna grupa]] – [[unitarnost (fizika)|unitarnost]] – [[William George Unruh|Unruh, William George]] – [[Unruhov pojav]] – [[Unruhova temperatura]] – [[Unruhovo sevanje]] – [[uparevanje]] – {{sopomenka|[[uparjanje]]}} – <!-- == uparevanje --> [[upogibnostna energija]] – [[upor (elektrika)]] – [[upor (hidrodinamika)]] – [[uporabna fizika]] – [[uporabna mehanika]] – [[Upor (elektrotehnika)|upornik]] – [[uporovni listič]] – [[uporovni termometer]] – [[uporovni trak]] – [[ura]] – [[uran]] – [[Uran]] – [[ura na nihalo]] – [[urna grupa]] – [[usmernik]] – [[Uspehi fizičeskih nauk]] – [[ustnična piščal]] – [[utajena toplota]] – {{sopomenka|[[utekočinjanje]]}} – <!-- == kondenzacija --> [[utekočinjanje plinov]] – [[utež]] – [[utrinek]] – [[utripajoč istosmerni tok]] – [[utripanje]] – [[utripni fotometer]] – [[uvod v kvantno mehaniko]] – == V == [[Cumrun Vafa|Vafa, Cumrun]] – [[Vafa-Wittenov izrek]] – [[Prahalad Čunnilal Vaidja|Vaidja, Prahalad Čunnilal]] – [[Lev Vaidman|Vaidman, Lev]] – [[vakuum]] – [[vakuummeter]] – [[vakuumska celica]] – {{sopomenka|[[vakuumska cev]]}} – <!-- == elektronka --> [[vakuumska črpalka]] – [[vakuumska elektronka]] – [[vakuumska impedanca]] – {{sopomenka|[[vakuumska permeabilnost]]}} – <!-- == indukcijska konstanta --> [[vakuumska polarizacija]] – [[valček (fizika)|valček]] – [[valenca]] – [[valenčni elektron]] – [[valenčni pas]] – [[valjasta leča]] – [[valjasti kondenzator]] – [[valjasti koordinatni sistem]] – [[valovanje]] – [[valovna dolžina]] – [[valovna enačba]] – {{sopomenka|[[valovna fronta]]}} – <!-- == valovno čelo --> [[valovna funkcija]] – [[valovna mehanika]] – [[valovna optika]] – [[valovna poteza]] – [[valovna teorija]] – [[valovna teorija svetlobe]] – [[valovni paket]] – [[valovni vektor]] – [[valovni vodnik]] – [[valovno čelo]] – <!-- valovna fronta --> [[valovno število]] – [[valovod]] – [[vanadij]] – [[van 't Hoffov zakon]] – [[James Alfred Van Allen|Van Allen, James Alfred]] – [[Van Allenov pas]] – [[Robert Jemison Van de Graaff|Van de Graaff, Robert Jemison]] – [[Van de Graafov generator]] – [[Simon van der Meer|van der Meer, Simon]] – [[Johannes Diderik van der Waals|van der Waals, Johannes Diderik]] – [[van der Waalsov polmer]] – [[van der Waalsov potencial]] – [[van der Waalsova enačba stanja]] – [[van der Waalsova konstanta]] – [[van der Waalsova sila]] – [[van der Waalsova vez]] – [[Léon Van Hove|Van Hove, Léon]] – [[Van Hoveova singularnost]] – [[John Hasbrouck van Vleck|van Vleck, John Hasbrouck]] – [[variacija]] – [[variacijska metoda]] – [[variacijski problem]] – [[variacijski račun]] – [[variacijsko načelo]] – [[varistor]] – [[vat]] – [[vatmeter]] – [[vatsekunda]] – [[Sergej Ivanovič Vavilov|Vavilov, Sergej Ivanovič]] – [[vbočeno zrcalo]] – [[vdorna globina]] – [[večatomna molekula]] – [[večelektronski atom]] – [[vektor hitrosti]] – [[Venera|Večernica]] – [[večinski nosilec naboja]] – [[večkanalni analizator]] – [[Jurij Vega|Vega, Jurij]] – [[vektor (matematika)|vektor]] – [[vektor četverec]] – [[vektorska analiza]] – [[vektorski mezon]] – [[vektorski potencial]] – [[vektorski produkt]] – [[vektorski račun]] – [[vektorsko polje]] – [[velekanonična porazdelitev]] – [[velepotencial]] – [[veličina]] – [[veličina stanja]] – [[Veliki elektronski-protonski trkalnik]] – {{sopomenka|[[veliki G]]}} – <!-- == gravitacijska konstanta --> [[Veliki hadronski trkalnik]] – [[veliki kolaps]] – {{sopomenka|[[veliki pok]]}} – <!-- == prapok --> [[veliki zdrk]] – [[veliko poenotenje]] – [[velikostni red]] – [[Martinus Justinus Godefriedus Veltman|Veltman, Martinus Justinus Godefriedus]] – [[Venera]] – [[ventil]] – [[ventilni usmernik]] – <!-- ? --> [[Giovanni Battista Venturi|Venturi, Giovanni Battista]] – [[Venturijev pojav]] – [[Venturijeva cev]] – [[Marcel Émile Verdet|Verdet, Marcel Émile]] – [[Verdetova konstanta]] – [[veriga dušilk]] – [[verižna reakcija]] – [[verižnica]] – [[verjetnost]] – [[verjetnostna amplituda]] – [[verjetnostna gostota]] – [[verjetnostna porazdelitev]] – [[versor (fizika)|versor]] – [[Viktor Georgijevič Veselago|Veselago, Viktor Georgijevič]] – [[Vesolje]] – [[Kemična vez|vez]] – [[vezan naboj]] – [[vezano stanje]] – [[vezavna energija]] – [[vezavna energija jedra]] – [[vezje]] – [[vez (kemijska)]] – [[vez (matematična)]] – [[vibracija]] – [[vibracijski merilnik]] – [[vibracijski prehod]] – [[vid]] – [[vidna svetloba]] – [[vidni kot]] – [[vidni spekter]] – [[vidno polje]] – [[vijačna dislokacija]] – [[vijačna vzmet]] – [[vijačnost]] – [[Alexander Vilenkin|Vilenkin, Alexander]] – [[Grigorij Aleksandrovič Vilkoviski|Vilkoviski, Grigorij Aleksandrovič]] – [[virialni izrek]] – [[virialni koeficient]] – [[virtualna slika]] – [[virtualni delec]] – [[virtualni foton]] – [[virtualni premik]] – [[virtualno delo]] – [[viskozen]] – [[viskozimeter]] – [[viskoziteta]] – [[viskozni upor]] – [[viskoznost]] – [[visokoenergijska jedrska fizika]] – [[visokofrekvenčna kinematografija]] – [[visokofrekvenčna spektroskopija]] – [[visokonapetostni generator]] – [[visokoprepustni filter]] – [[visokotemperaturna supraprevodnost]] – [[visokotemperaturni superprevodnik]] – [[višina]] – [[višina severnega nebesnega pola]] – [[višina Sonca]] – [[višina tona]] – [[višinski krog]] – [[višje harmonične frekvence]] – [[višji harmonični toni]] – [[vlaga]] – [[vlakenski interferometer]] – [[vlakenski laser]] – [[vlažnost]] – [[vlažnost atmosfere]] – {{sopomenka|[[vnanji produkt]]}} – <!-- == zunanji produkt --> [[voda]] – [[vodik]] – [[vodikova bomba]] – [[vodikova črta]] – [[vodikova veriga]] – [[vodikove spektralne serije]] – [[vodoravni met]] – [[Woldemar Voigt|Voigt, Woldemar]] – [[Voigtov pojav]] – <!-- magnetna dvolomnost --> [[volfram]] – [[volframova žarnica]] – [[Grigorij Jefimovič Volovik|Volovik, Grigorij Jefimovič]] – [[volt]] – [[Alessandro Volta|Volta, Alessandro]] – [[voltamper]] – [[voltmeter]] – [[Voltov člen]] – [[Voltov element]] – [[voltsekunda]] – {{sopomenka|[[volumen]]}} – <!-- == prostornina --> [[volumski delež]] – {{sopomenka|[[volumski tok]]}} – <!-- prostorninski pretok --> [[Otto von Guericke|von Guericke, Otto]] – [[Carl von Linné|von Linné, Carl]] – [[votlinski resonator]] – [[votlinsko sevanje]] – [[vozel (enota)|vozel]] – [[vozlovka]] – [[vpad]] – [[vpadati]] – [[vpadiščnica]] – [[vpadna svetloba]] – [[vpadni kot]] – [[vpadni žarek]] – [[vpeta napetost]] – [[vrelišče]] – [[vrenje]] – [[vrh (fizika)|vrh]] – [[vrinjeni atom]] – [[vroča temna snov]] – [[vrstični elektronski mikroskop]] – [[vrstični tunelski mikroskop]] – [[vrtavka]] – [[vrteče se magnetno polje]] – [[vrteči se opazovalni sistem]] – [[vrtenje]] – [[vrtenje perihelija]] – {{sopomenka|[[vrtež]]}} – <!-- == vrtenje --> [[vrtilna kinetična energija]] – [[vrtilna količina]] – {{sopomenka|[[vrtilni moment]]}} – <!-- == navor, rotacijski moment --> [[vrtilni prehod]] – [[vrtilni tok]] – [[vrtinčna enačba]] – <!-- en: vorticity equation --> [[vrtinčni tok]] – [[vrtinčno polje]] – [[vrtinec]] – [[vrtljivi kondenzator]] – [[vrzel]] – [[vsiljeno nihanje]] – [[vsiljeno sevanje]] – [[vstopna zenica]] – [[Vu Jouksun]] – [[Georgij Viktorovič Vulf|Vulf, Georgij Viktorovič]] – {{sopomenka|[[Vulf-Braggov pogoj]]}} – <!-- == Braggov pogoj --> [[vzajemna induktivnost]] – [[vzbuditev]] – [[vzbujeno stanje]] – [[vzdolžno valovanje]] – [[vzgon]] – [[vzhajalka]] – [[vzhodišče]] – [[vzmet]] – [[vzmetna tehtnica]] – [[vzorčenje]] – [[vzorec]] – [[vzporedna vezava]] – [[vzporednik]] – [[vzporedni upornik]] – [[vzporedno vezan]] – [[vztrajnost]] – [[vztrajnostna masa]] – [[vztrajnostna sila]] – <!-- inercijska sila, navidezna sila, psevdosila, d'Alembertova sila --> [[vztrajnostni moment]] – [[vztrajnostni polmer]] – [[vzvod]] – [[vzvodna tehtnica]] – [[vzvoj]] – [[vžigna napetost]] – == W == [[Wagnerjevo kladivce]] – [[Robert Wlad|Wald, Robert]] – [[Waltenhofenovo nihalo]] – [[Ernest Thomas Sinton Walton|Walton, Ernest Thomas Sinton]] – [[Gregory Hugh Wannier|Wannier, Gregory Hugh]] – [[Wannierove funkcije]] – [[Emil Gabriel Warburg|Warburg, Emil Gabriel]] – [[John Clive Ward|Ward, John Clive]] – [[John James Waterston|Waterston, John James]] – [[watt]] – [[James Watt|Watt, James]] – [[wattmeter]] – [[Watton parni regulator]] – [[wattsekunda]] – [[Colin Webb|Webb, Colin]] – [[Bryan Webber|Webber, Bryan]] – [[Heinrich Friedrich Weber|Weber, Heinrich Friedrich]] – [[Joseph Weber|Weber, Joseph]] – [[Webrova palica]] – [[Moritz Gustav Weber|Weber, Moritz Gustav]] – [[Webrovo število]] – [[Wilhelm Eduard Weber|Weber, Wilhelm Eduard]] – [[weber (enota)|weber]] – [[Wehneltov valj]] – [[Steven Weinberg|Weinberg, Steven]] – [[Pierre-Ernest Weiss|Weiss, Pierre-Ernest]] – [[Weissov magneton]] – [[Weissov zakon]] – [[Weissova domena]] – [[Weissovo območje]] – [[Rainer Weiss|Weiss, Rainer]] – [[Karl Weissenberg|Weissenberg, Karl]] – [[Weissenbergov pojav]] – [[Weissenbergovo število]] – [[Carl Friedrich von Weizsäcker|Weizsäcker, Carl Friedrich von]] – [[Weizsäckerjeva enačba]] – [[Weizsäckerjeva masna enačba]] – [[Westonov element]] – [[Hermann Weyl|Weyl, Hermann]] – {{sopomenka|[[Weylov fermion]]}} – <!-- == Weylova enačba --> {{sopomenka|[[Weylov spinor]]}} – <!-- == Weylova enačba#Weylovi spinorji --> [[Weylova enačba]] – [[Charles Wheatstone|Wheatstone, Charles]] – [[Wheatstonov most]] – [[John Archibald Wheeler|Wheeler, John Archibald]] – [[Wheeler-DeWittova enačba]] – [[Wheeler-Feynmanova teorija absorberja]] – [[Wheelerjev poskus z zakasnjeno izbiro]] – [[Gian Carlo Wick|Wick, Gian Carlo]] – [[Gustav Heinrich Wiedemann|Wiedemann, Gustav Heinrich]] – [[Wiedemann-Franzov zakon]] – [[Wiedemann-Franzovo pravilo]] – [[Carl Edwin Wieman|Wieman, Carl Edwin]] – [[Wilhelm Wien|Wien, Wilhelm]] – {{sopomenka|[[Wien-Planckov zakon]]}} – <!-- == Planckov zakon --> [[Wienov približek]] – [[Wienov zakon]] – {{sopomenka|[[Wienov zakon o premiku]]}} – <!-- == Wienov zakon --> [[Eugene Paul Wigner|Wigner, Eugene Paul]] – [[Wignerjev prijatelj]] – [[Wignerjeva razvrstitev]] – [[Frank Anthony Wilczek|Wilczek, Frank Anthony]] – [[Maurice Wilkins|Wilkins, Maurice]] – [[David Todd Wilkinson|Wilkinson, David Todd]] – [[Wilkinson Microwave Anisotropy Probe]] – [[Charles Thomson Rees Wilson|Wilson, Charles Thomson Rees]] – [[Wilsonova celica]] – [[Kenneth Geddes Wilson|Wilson, Kenneth Geddes]] – [[Wilsonova zanka]] – [[Robert Woodrow Wilson|Wilson, Robert Woodrow]] – [[delec WIMP|WIMP]] – [[Bernard de Wit|Wit, Bernard de]] – [[Edward Witten|Witten, Edward]] – [[Louis Witten|Witten, Louis]] – [[Emil Wolf|Wolf, Emil]] – [[Wolfova nagrada za fiziko]] – [[Marek Wolf (fizik)|Wolf, Marek]] – [[William Hyde Wollaston|Wollaston, William Hyde]] – [[Wollastonova prizma]] – [[Hua Wu|Wu, Hua]] – [[Wu-Sprungov potencial]] – [[Tai Tsun Wu|Wu, Tai Tsun]] – == X == == Y == [[Chen Ning Franklin Yang|Yang Chen Ning Franklin]] – [[Yang-Millsova teorija]] – [[Thomas Young (fizik)|Young, Thomas]] – [[Youngov interferenčni poskus]] – [[Youngov modul]] – == Z == [[Norman Zabusky|Zabusky, Norman]] – [[zadnji krajec]] – [[Valentin Ivanovič Zaharov|Zaharov, Valentin Ivanovič]] – [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov|Zaharov, Vladimir Jevgenjevič]] – [[zahodišče]] – [[zajetje]] – [[zajetje elektrona]] – <!-- zajetje K --> {{sopomenka|[[zajetje K]]}} – <!-- == zajetje elektrona --> [[zajetje nevtrona]] – [[zaključena ploskev]] – [[zaključena pot]] – [[zakon]] – [[zakon gibanja]] – [[zakon narave]] – {{sopomenka|[[zakon o električnem pretoku]]}} – <!-- == Gaussov zakon o električnem pretoku --> [[zakon ohlajanja]] – [[zakon o električnem pretoku]] – <!-- Gaussov zakon o električnem pretoku --> [[zakon o magnetni napetosti]] – [[zakon o nespremenljivih kotih]] – [[zakon o ohranitvi barionskega števila]] – [[zakon o ohranitvi energije]] – {{sopomenka|[[zakon o ohranitvi gibalne količine]]}} – <!-- izrek o gibalni količini --> [[zakon o ohranitvi mase]] – [[zakon o ohranitvi naboja]] – [[zakon o ohranitvi parnosti]] – [[zakon o ohranitvi vrtilne količine]] – [[zakon o prevajanju toplote]] – [[zakon o vzajemnem učinku]] – [[zakon o vztrajnosti]] – {{sopomenka|[[zakon težnosti]]}} – <!-- == splošni gravitacijski zakon --> [[zakoni mehanike]] – [[zakoni sevanja]] – [[zakoni termodinamike]] – [[zamenjalna interakcija]] – [[zamenjalna reakcija]] – [[zamenjalna sila]] – [[Aleksander Borisovič Zamolodčikov|Zamolodčikov, Aleksander Borisovič]] – [[zamrznjeno neravnovesno stanje]] – [[zanka]] – [[zančna kvantna gravitacija]] – [[zankasta kvantna gravitacija]] – [[zaporedna vezava]] – [[zaporedno vezan]] – [[zaprta ustnična piščal]] – [[zaprti sistem]] – [[zasedbeno število]] – [[zasititi]] – [[zastarane znanstvene teorije]] – [[zastojna cev]] – [[zastojni tlak]] – [[zaščitna mrežica]] – [[zaviralna mrežica]] – [[zavorni spekter]] – [[zavorno sevanje]] – [[zavrtinčenost]] – <!-- en: vorticity --> [[zbiralna leča]] – [[združena teorija polja]] – [[Pieter Zeeman|Zeeman, Pieter]] – [[Zeemanov pojav]] – [[Dieter Zeh|Zeh, Dieter]] – [[Ludwig Zehnder|Zehnder, Ludwig]] – [[Anton Zeilinger|Zeilinger, Anton]] – [[Zeitschrift für angewandte Mathematik und Physik]] – [[Zeitschrift für Physik]] – [[Jakov Borisovič Zeldovič|Zeldovič, Jakov Borisovič]] – [[Zeldovičevo sevanje]] – [[zeleni blisk]] – [[John Zeleny|Zeleny, John]] – [[zemeljski induktor]] – [[zemeljski magnetizem]] – [[zemeljsko magnetno polje]] – [[Zemlja]] – [[Zemljin radiacijski pas]] – [[Zemljina gravitacija]] – [[Clarence Zener|Zener, Clarence]] – [[Zenerjeva dioda]] – [[nadglavišče|zenit]] – [[zenitna plima]] – [[zenitna razdalja]] – [[Frank J. Zerilli|Zerilli, Frank J.]] {{sopomenka|[[Zerillijeva enačba]]}} – <!-- == Regge-Wheeler-Zerillijevi enačbi --> [[Frits Zernike|Zernike, Frits]] – [[zgodovina elektromagnetizma]] – [[zgodovina fizike]] – [[zgornja konjunkcija]] – [[zgornja kulminacija]] – [[zgoščina]] – [[zimski Sončev obrat]] – [[Zitterbewegung]] – [[zlato]] – [[zlitina]] – [[zlitje jeder]] – [[zlivanje jeder]] – [[zlom simetrije]] – [[zmes]] – [[zmrzišče]] – [[zmrzovališče]] – [[zmrzovanje]] – [[značilna dolžina]] – [[značilne spektralne črte]] – [[značilni žarek]] – [[znižanje parnega tlaka]] – [[znižanje tališča]] – [[znižanje zmrzišča]] – [[zobato kolo]] – [[zodiak]] – [[zodiakalna svetloba]] – [[Peter Zoller|Zoller, Peter]] – [[Johann Karl Friedrich Zöllner|Zöllner, Johann Karl Friedrich]] – [[zoom]] – [[zorni kot]] – [[zračni tlak]] – [[zračni upor]] – [[zračno zrcaljenje]] – [[zrcalna leča]] – [[zrcalna simetrija]] – [[zrcalna snov]] – [[zrcalni daljnogled]] – [[zrcalni jedri]] – [[zrcalni odboj]] – [[zrcalo]] – [[zrušitev valovne funkcije]] – [[Niccolò Zucchi|Zucchi, Niccolò]] – [[zunanja sila]] – [[Wojciech Hubert Żurek|Żurek, Wojciech Hubert]] – [[zven]] – [[zveza delčnovalovne dualnosti]] – [[zvezda]] – [[zvezdna kopica]] – [[zvezdna ura]] – [[zvezdna vezava]] – [[zvezdni čas]] – [[zvezdni dan]] – [[zvezdni interferometer]] – [[zvezdni mesec]] – [[zvezen]] – [[zvezna fazna sprememba]] – [[zvezni spekter]] – [[zveznost]] – [[zvišanje vrelišča]] – [[zvočni radiometer]] – [[zvočni tlak]] – [[zvočno valovanje]] – [[zvok]] – [[George Zweig|Zweig, George]] – [[Zweigovo pravilo]] – [[Hervé Zwirn|Zwirn, Hervé]] – [[Janez Zorec|Zorec, Janez]] – [[Anna Nikola Żytkow|Żytkow, Anna Nikola]] – == Ž == [[žarek]] – [[žarek delta]] – [[žarek gama]] – [[žarnica]] – [[železni meteorit]] – [[železno jedro]] – [[železo]] – [[žica]] – {{sopomenka|[[židkost]]}} – <!-- == viskoznost --> [[Rok Žitko|Žitko, Rok]] – [[živalski krog]] – [[živosrebrna žarnica]] – [[živosrebrni termometer]] – [[živo srebro]] – [[Nikolaj Jegorovič Žukovski|Žukovski, Nikolaj Jegorovič]] – [[žveplo]] – == Glej tudi == * [[seznam kemijskih vsebin]], [[seznam matematičnih vsebin]], [[seznam astronomskih vsebin]]. [[Kategorija:Fizika|*]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Fizika]] slmfhdwwm2dl9ehbrwiavk00soj83cu 0 2447 6655749 6403681 2026-04-04T14:36:09Z TadejM 738 leto 6655749 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 537''' ('''[[rimske številke|DXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] * [[Prvo obleganje Rima (537–538)]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Šjao Dzišjan]], kitajski zgodovinar (* [[489]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 537|*]] 6p533lkn9l8pzd750zlt81cwkzw6vgh 0 2662 6655744 6426703 2026-04-04T14:35:08Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6655744 wikitext text/x-wiki '''4. april''' je 94. [[dan]] [[leto|leta]] (95. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 271 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1883]] – V [[Maribor]]u je zasvetila prva [[elektrika|električna]] [[žarnica]]. * [[1918]] – **[[Avstralci]] so zadržali že drugi [[Nemčija|nemški]] [[napad]] pri [[Villers-Bretonneux]]. ** Končala se je druga [[Bitka na Somi (1918)|bitka na Somi]]. * [[1941]] – [[Italija]]nske oblasti so zaradi priprav na [[Druga svetovna vojna|vojno]] začele izseljevati [[Slovenci|Slovence]] iz obmejnih predelov. * [[1944]] – V Trstu je začela delovati krematorijska peč [[Rižarna, Trst|Rižarne]], zbirno in uničevalno taborišče nacifašistov. Žrtve so bili po večini [[Slovenci]], nato [[Hrvati]], italijanski protifašisti in [[Judje]]. * [[1949]] – Dvanajst [[Zahodni svet|zahodnih]] [[država|držav]] je ustanovilo zvezo [[NATO]]. * [[1968]] – V motelu v [[Memphis, Tennessee|Memphisu]] so ubili [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]. * [[1996]] – Košarkarji [[Chicago Bulls|Chicaga]] so v ligi [[NBA]] s 100&nbsp;:&nbsp;92 premagali [[Miami Heat|Miami]]. * [[2002]] – Hokejisti [[HDD Olimpija|Olimpije]] so osmič postali državni prvaki. == Rojstva == * [[188]] – [[Marcus Aurelius Severus Antoninus Augustus]] - [[Karakala]], rimski cesar († [[217]]) * [[570]] – [[Hildebert II.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] in [[Burgundija|Burgundije]] († [[595]]) * [[1648]] – [[Grinling Gibbons]], nizozemsko-angleški tesar († [[1721]]) * [[1688]] – [[Joseph-Nicolas Delisle]], francoski astronom († [[1768]]) * [[1752]] – [[Niccolo Zingarelli]], italijanski skladatelj in pedagog († [[1837]]) * [[1785]] – [[Bettina von Arnim]], nemška pisateljica († [[1859]]) * [[1809]] – [[Benjamin Peirce]], ameriški matematik († [[1880]]) * [[1840]] – [[Alfred Theophil Holder]], avstrijski jezikoslovec († [[1916]]) * [[1842]] – [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]], francoski matematik († [[1891]]) * [[1846]] – [[Isidore Lucien Ducasse]] - [[grof Lautréamont]], francoski pesnik, pisatelj († [[1870]]) * [[1866]] – [[Émile Gentil]], francoski kolonialni upravitelj († [[1914]]) * [[1875]] – [[Pierre Monteux]], francoski dirigent († [[1964]]) * [[1876]] – [[Maurice de Vlaminck]], francoski slikar († [[1958]]) * [[1879]] – [[Aimo Kaarlo Cajander]], finski botanik in politik († [[1943]]) * [[1880]] – [[Georg von Trapp]], avstro-ogrski mornariški častnik († [[1947]]) * [[1890]] – [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]], slovenski novinar in propagandist († [[1963]]) * [[1892]] – [[Karl Wilhelm Reinmuth]], nemški astronom († [[1979]]) * [[1915]] – [[McKinley Morganfield]] - [[Muddy Waters]], ameriški bluesovski glasbenik († [[1983]]) * [[1918]] – [[Joseph Ashbrook]], ameriški astronom († [[1980]]) * [[1932]] – [[Andrej Arsenjevič Tarkovski]], ruski filmski režiser († [[1986]]) * [[1947]] – [[Salvatore Sciarrino]], italijanski skladatelj * [[1948]] – [[Joži Kališnik]], slovenska pevka, članica [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]] * [[1949]] – [[Šing-Tung Jau]], kitajsko-ameriški matematik * [[1952]] – [[Gary Moore]], irski glasbenik († [[2011]]) * [[1964]] – [[Ivan Korčok]], slovaški politik in diplomat * [[1973]] – [[Janko Lozar Mrevlje]], slovenski filozof in profesor * [[1979]] – [[Heath Ledger]], avstralski filmski igralec († [[2008]]) == Smrti == * [[896]] – [[papež Formoz]] (* okrog [[816]]) * [[1266]] – [[Ivan I. Brandenburški|Ivan I.]], brandenburški mejni grof (* [[1213]]) * [[1284]] – [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonz X.]], kastiljski kralj (* [[1221]]) * [[1292]] – [[papež Nikolaj IV.]] (* [[1227]]) * [[1406]] – [[Robert III. Škotski|Robert III.]], škotski kralj (* [[1337]]) * [[1423]] – [[Hugo iz Montforta]], avstrijski pesnik, minstrel (* [[1357]]) * [[1536]] – [[Marino Sanudo]], italijanski (beneški) zgodovinar (* [[1466]]) * [[1617]] – [[John Napier]] lord Merchiston, škotski matematik, teolog (* [[1550]]) * [[1841]] – [[William Henry Harrison]], ameriški predsednik (* [[1773]]) * [[1643]] – [[Simon Episcopius]], nizozemski teolog (* [[1583]]) * [[1861]] – grof [[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]], avstrijski politik (* [[1778]]) * [[1879]] – [[Heinrich Wilhelm Dove]], nemški fizik (* [[1803]]) * [[1904]] – [[Charles Soret]], švicarski fizik in kemik (* [[1854]]) * [[1918]] – [[Hermann Cohen]], nemški judovski filozof (* [[1842]]) * [[1919]] – sir [[William Crookes]], angleški fizik, kemik (* [[1832]]) * [[1923]] – [[John Venn]], angleški matematik, logik in filozof (* [[1834]] * [[1926]] – [[August Thyssen]], nemški industrialec (* [[1842]]) * [[1929]] – [[Carl Friedrich Benz]], nemški inženir (* [[1844]]) * [[1932]] – [[Wilhelm Ostwald]], nemški kemik, nobelovec 1909 (* [[1853]]) * [[1968]] – [[Martin Luther King mlajši]], ameriški baptistični duhovnik, borec za državljanske pravice, nobelovec 1964 (* [[1929]]) * [[1975]] – [[France Onič]], slovenski pesnik (* [[1901]]) * [[1991]] – [[Max Frisch]], švicarski pisatelj, dramatik (* [[1911]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|404]] [[Kategorija:April|404]] 1tl9pogiy2bvo8x81sp9w8i70grs7uw 0 3612 6655975 6552933 2026-04-05T08:30:35Z ~2026-20942-83 257697 /* Sklici */ 6655975 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10113008_b4 | latd = 45 |latm = 50 |lats = 10.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 38 |longs = 15.89 |longEW = E |najdisi=Velike+Lašče |slika=Velike Lasce Slovenia.jpg |povrsina=6,00 |prebivalstvo=755 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=526,5 |postna=1315 |posta=Velike Lašče |obcina=Velike Lašče |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velike Lašče - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 15946 | občina = Velike Lašče }} }} '''Velike Lašče '''so gručasto središčno [[naselje]] z nekaj nad 70 prebivalci, sedež [[občina Velike Lašče|istoimenske občine]]. Nahajajo se sredi večinoma kmetijskega območja, na nižji vzpetini, ob [[Glavna cesta G2-106|glavni cesti]] [[Škofljica]]–[[Kočevje]]. Po naselju se imenuje [[Velikolaška pokrajina]], ki je zaradi vložkov neprepustnih kamnin in prevladujočih [[trias]]nih [[dolomit]]ov neprepusten svet sredi obsežne zakrasele okolice. V kraju se odcepita cesti proti [[Podsmreka pri Velikih Laščah|Podsmreki]] in [[Mala Slevica|Mali Slevici]] oziroma proti številnim drugim vasicam na tem razmeroma gosto poseljenem območju. V okolici so manjši zaselki »Kijani«, »Sela« in »Pod Kolodvorom«, kjer je [[železniško postajališče]] ob nekoliko na vzhod pomaknjeni [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|progi Grosuplje–Kočevje]]. Ob glavni cesti je globok kraški dol s [[potok]]om [[Šumnik]]om, na južnem robu naselja pa ponika potok [[Cereja]]. V Velikih Laščah sta oddelek [[Zavod za gozdove Slovenije|Zavoda za gozdove Slovenije]] in [[kmetijska zadruga]], ki ima široko razpredeno mrežo kooperantov za izdelavo [[suha roba|suhe robe]], včasih pa sta bili tudi [[tovarna]] kovinskih izdelkov [[Igo]], [[sirarna]] [[Ljubljanske mlekarne|Ljubljanskih mlekarn]], Na trgu pred cerkvijo je spomenik pisatelju [[Fran Levstik|Franu Levstiku]] iz leta 1889, ki ga je ustvaril [[Franc Jontez]]. == Zgodovina == [[File:Velike Lašče - Levstik monument.jpg|thumb|left|Spomenik Franu Levstiku]] Velike Lašče se prvič omenjajo leta 1145 v listini [[oglejski patriarh|oglejskega patriarha]] Peregrina, ustanovitelja stiškega samostana, kot »''villa Lasis''«. Pristavo v Laščah je stiškemu samostanu podaril eden izmed gospodov [[Višnjegorski]]h. Izraz ''villa'', ki je [[latinščina|latinski]], pomeni veliko kmetijo, kakršne so ustanavljali kralji in drugi posvetni in cerkveni mogočneži, da bi jim prinašale dohodke. Drugi del ''Lasis'' pomeni [[krčevina|krčevino]] oziroma laze, saj je naselbina nastala na izkrčeni površini. V stiškem [[urbar]]ju iz leta 1505 so Lašče poimenovane [[nemščina|nemško]] »''Groslasitsch''«, oziroma »''Grosslaschitz''«. Prvotne Lašče so stale na Selih, ob stari rimski cesti (blizu današnje železniške postaje). Tu naj bi stala tudi že cerkvica za prvotne prebivalce. Leta 1469 so Lašče na Selih požgali [[Turki]], ki so uničili tudi večino vasi med [[Ig]]om in Kočevjem. Po požigu so začele nastajati druge Lašče na današnji lokaciji. Nastale so v zaščiti hrastovega gozda »Ščita«.Temu delu kraja še danes pravijo tako. [[turški vpadi|Turški napadi]] so se vrstili še naprej, zato je stiški opat naročil, da se cerkev v Laščah zavaruje z obzidjem. Okoli cerkve je nastal [[tabor (fortifikacija)|tabor]], kamor so se ljudje zatekli pred nevarnostjo. Znotraj tabora je bilo tudi pokopališče. Stiški samostan je leta 1658 zaradi slabega gospodarjenja začel opuščati svoje posestvo. Prodal ga je [[Ortnek|ortneškemu]] graščaku Lichtenbergu. Leta 1749 pa so Lašče prišle v posest [[Auerspergi|turjaških grofov]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je prišlo v Velikih Laščah do spopada med avstrijsko četo in francoskimi vojaki. Francoski general je bil ravno pri obedu, ko je napadla avstrijska vojska. Francosko vojsko so razkropili in nagnali v beg. Ta beg so Avstrijci poimenovali »zajčji lov«, ker je moral sovražnik tako hitro bežati, največ skozi goščavo in hribovje. Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja dvostolpna župnijska [[cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|cerkev Marijinega rojstva]] zgrajena v [[novoromanski slog|novoromanskem slogu]]. 10 let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg. Leta 1913 so Lašče postale [[trg]]. Dobile so tudi svoj grb, na katerem je bil upodobljen vzpenjajoči se srebrni pegaz, ki ponazarja pesniški in pisateljski utrip teh krajev. Ob začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na [[Slovenija|Slovenskem]], so aprila 1941 Velike Lašče zasedli [[Italijani]]. Tu je bila močna italijanska posadka, utrjena z bunkerji in obdana z bodečo žico. Ljudje so na začetku v večini podpirali [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]]. V Velikih Laščah je bil ustanovljen rajonski odbor OF. Na [[partizan]]ske akcije (napad na [[karabinjer]]sko postajo v [[Turjak]]u in drugje) so Italijani odgovarjali s požigi okoliških vasi, zapiranjem prebivalcev in streljanjem talcev. Ob stopnjevanju partizanskega nasilja so začele po okoliških vaseh nastajati [[vaške straže]]. V samih Laščah vaška straža ni bila ustanovljena. Leta 1942 je v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] izbruhnila državljanska vojna med partizani in protikomunistično usmerjenimi skupinami. Terjala je veliko število žrtev na velikolaškem območju. Po italijanski kapitulaciji, leta 1943 so se oddelki vaških straž iz Dobrepolja in Ribnice zbrali v Velikih Laščah, od koder so odšli na Turjak. Turjaški grad so zavzeli partizani in ujete odpeljali v Velike Lašče. Tu so jih zaprli v skladišča pri železniški postaji, ki so služila kot zapor za nasprotnike komunizma. Nekaj izmed ujetnikov je bilo ustreljenih v bližnjem gozdu, večino so odpeljali v [[Kočevski Rog]]. [[Slika:Javorškova rojstna hiša.jpeg|thumb|right|250px|Javorškova rojstna hiša]] Konec novembra leta 1943 je bila v Laščah ustanovljena [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] postojanka pod nemškim okriljem. Postojanko so partizani uničili. Kmalu je bila postojanka obnovljena, zdržala je do maja 1945, ko so enote 15. in 18. divizije JA osvobodile Lašče. Po vojni so bile Velike Lašče obnovljene. Zaslovele so predvsem po [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], [[Josip Stritar|Josipu Stritarju]] in v naselju rojenem [[Jože Javoršek|Jožetu Javoršku]]. Zaradi teh znamenitih mož, ki so se rodili v kraju in bližnji okolici, so dobile vzdevek ''slovenske Atene''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Debeljak, Janez. ''Popotovanje k Levstiku''. Maribor, 1981. * Deterding, Manfred in Edi Zgonc. ''Popotovanje k zibelki slovenske knjige''. Velike Lašče, 1996. * Kos, Milko. ''Gradivo za historično topografijo Slovenije''. Ljubljana, 1975. * Nučič, France. ''Zamolčane žrtve komunizma v župnijah Velike Lašče in Škocjan pri Turjaku med drugo svetovno vojno in po njej 1941-1947''. Videm Dobrepolje, 1999. * ''500 let Lašč''. Velike Lašče, 1970. * ''Zbornik Velike Lašče'.' Ljubljana, 1986. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Male Lašče]] * [[Velikolaška kulturna pot]] == Zunanje povezave == * [http://www.velike-lasce.si/ Velike Lašče], uradna stran občine. * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=54&Itemid=13 gremoVEN.com - Rašica] * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/velikolaska_kulturna_pot.html Velikolaška kulturna pot] {{Velike Lašče}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Velike Lašče]] [[Kategorija:Velike Lašče| ]] nvht4yub2eb5b3hzlx4fp0b0fp19etg 0 4856 6655861 6654656 2026-04-04T20:29:50Z Yerpo 8417 np, pp ref 6655861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Ελληνική Δημοκρατία<br />''Ellinikí Dimokratía'' | conventional_long_name = Helenska republika | common_name = Grčija | common_name2 = | image_flag = Flag of Greece.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Greece.svg | symbol_type = Grb | image_map = EU-Greece.svg | national_motto = {{jezik|el|Ελευθερία ή Θάνατος}}<br />([[Prečrkovanje|Prečrkovano]]: {{jezik|el|[[Elefteria i tanatos]]}})<br />([[Prevod]]: »Svoboda ali smrt«) | national_anthem = {{lang|el|Ύμνος εις την Ελευθερίαν}}<br />(»Himna svobodi«)<br/>[[File:Hymn to liberty instrumental.oga]] | official_languages = [[grščina]] | capital = [[Atene]] | latd = 38 | latm = 00 | latNS = N | longd = 23 | longm = 43 | longEW = E | largest_city = [[Atene]] | demonym = Grk, Grkinja | government_type = [[parlament]]arna [[republika]]¹ | leader_title1 = [[Seznam predsednikov Grčije|predsednik]] | leader_title2 = [[Seznam predsednikov vlade Grčije|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Konstantinos Tasulas]] | leader_name2 = [[Kiriakos Micotakis]] | accessionEUdate = [[1. januar]] [[1981]] | area_rank = 96. | area_magnitude = | area_km2 = 131990 | percent_water = 0,8669 | population_estimate = | population_estimate_rank = | population_estimate_year = | population_census = 10.482.487<ref name="ELSTAT">{{navedi splet|title=Αποτελέσματα Απογραφής Πληθυσμού – Κατοικιών 2021|language=el|url=https://www.statistics.gr/news-announcements/-/asset_publisher/oj6VK3PQ0oCe/content/nws_census_results_booklet_19072022_gr|date=19 July 2022|access-date=19 July 2022|archive-date=2023-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230606071435/https://www.statistics.gr/news-announcements/-/asset_publisher/oj6VK3PQ0oCe/content/nws_census_results_booklet_19072022_gr|url-status=dead}}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 82 | population_density_rank = 98. | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event1 = razglašena | established_event3 = priznana | established_date1 = [[25. marec|25. marca]] [[1821]] | established_date3 = 1829 | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.GR">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2023 |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=174,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |access-date=18 October 2023 |location=Washington, D.C. |date=5 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 242,39 mrd. USD | GDP_nominal_rank = 53. | GDP_PPP = 416,97 mrd. USD | GDP_PPP_rank = 54. | GDP_nominal_per_capita = 23.173 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 44. | GDP_PPP_per_capita = 39.864 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 52. | Gini = 32,4 | Gini_year = 2021 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Income inequality, 2022 |url=https://www.statistics.gr/documents/20181/b1882ab5-c31a-eb84-c619-e4c402694d6c |publisher=Hellenic Statistical Authority |access-date=8 May 2023 |location=Piraeus |date=8 May 2023 |archive-date=8 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230508170103/https://www.statistics.gr/documents/20181/b1882ab5-c31a-eb84-c619-e4c402694d6c |url-status=dead }}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,887 | HDI_rank = 33. | HDI_year = 2021 | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |title=Country Insights |url=https://hdr.undp.org/data-center/country-insights |publisher=[[Human Development Report]] Office, [[United Nations Development Programme]] |access-date=8 September 2022 |location=New York |date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² | currency_code = EUR | country_code = | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[EEST]] | utc_offset_DST = +3 | cctld = [[.gr]]³ | calling_code = 30 | footnotes = ¹ Monarhijo so zavrnili z referendumom 8. decembra 1974.<br />² Pred letom 2001 je bila valuta [[grška drahma]].<br />³ Tako kot v drugih državah članicah [[Evropska unija|Evropske unije]] se uporablja tudi domena [[.eu]]. }} {{Zgodovina Grčije}} '''Grčija''' ({{Jezik-gr|Ελλάδα}}, ''Elláda''), uradno '''Helenska republika''' (Ελληνική Δημοκρατία, ''Ellinikí Dimokratía''), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, ''Ellas''), je [[država]] v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Po podatkih popisa 2021 ima Grčija okoli 10,4 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so [[Atene]]. [[Solun]], ki je drugo največje mesto, pa pogosto navajajo kot "soglavno mesto" ali drugo prestolnico. Strateško je Grčija na križišču Evrope, [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]] na južni konici [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]]. Na kopnem meji z državami [[Albanija|Albanijo]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Turčija|Turčijo]]. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: [[Makedonija (regija)|Makedonija]] (s polotokom [[Halkidika]]) [[Osrednja Grčija]] (z [[Beocija|Beocijo]] in [[Atika|Atiko]] ter [[Evboja|Evbojo]]), [[Tesalija]], [[Epir]], [[Peloponez]], [[Egejski otoki]] (vključujejo [[Dodekanez]] in [[Kikladi|Kiklade]]), [[Trakija]], [[Kreta]] in [[Jonski otoki]]. Egejsko morje leži vzhodno od celine, [[Jonsko morje]] na zahodu in [[Sredozemsko morje]] na jugu. Grčija ima s 13.676 km tretjo najdaljšo obalo v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], takoj za [[Italija|Italijo]] in [[Španija|Španijo]], in enajsto najdaljšo [[Obala|obalo]] na svetu z veliko otoki, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh je [[Olimp]] z 2197 m višine. Grčija ima zgodovino podobno dolgo kot [[Italija]] ([[Rimski imperij]]) ali [[Egipt]]. Svoje korenine ima v civilizacijah [[Antična Grčija|antične Grčije]]. Zapuščina vključuje [[Demokracija|demokracijo]], zahodno [[Filozofija|filozofijo]], [[olimpijske igre]], zahodno [[Literatura|literaturo]],<ref name="Strickland2007">{{navedi knjigo|author=Carol Strickland|title=The Illustrated Timeline of Western Literature: A Crash Course in Words & Pictures|url=https://books.google.com/books?id=Qw_7eINO_NcC&pg=PA2|year=2007|publisher=Sterling Publishing Company, Inc.|isbn=978-1-4027-4860-8|page=2|quote=Although the first writing originates in the cradle of civilization along Middle Eastern rivers — the Tigris, Euphrates, and Nile — the true cradle of Western literature is Athens. As the poet Percy Bysshe Shelley says, "We are all Greeks."}}</ref> [[zgodovinopisje]], [[politične vede]], večja znanstvena in matematična načela, [[Dramatika|dramatiko]] s [[Tragedija|tragedijo]] in [[Komedija|komedijo]]. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pr. n. št. grške mestne države poenotil [[Filip II. Makedonski]]. Njegov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena [[Rimsko cesarstvo|Rimu]], ker je postala sestavni del [[Rimski imperij|rimskega imperija]] in bila jedro njegovega naslednika, [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Grška [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]], zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet do reke Ind.<ref name=BritIdent>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}</ref> Pod [[Osmansko cesarstvo|otomansko oblastjo]] sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po [[Grška osamosvojitvena vojna|vojni za neodvisnost]]. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], kar je največ v [[Evropa|Evropi]] in na svetu.<ref name=Unesco>{{navedi splet|title=Greece Properties inscribed on the World Heritage List (17)|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/gr|website=Unesco|publisher=Unesco}}</ref> Grčija je [[Demokratična država|demokratična]] in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko [[Kakovost življenja|kakovostjo življenja]] in zelo visokim [[Življenjski standard|življenjskim standardom]]. Je ustanovna članica [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. Bila je deseta država, ki se je pridružila [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] (predhodnica [[Evropska unija|Evropske unije]]), in je del [[Eursko območje|evrskega območja]] od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so [[Svet Evrope]], [[NATO]], [[OECD]], OIF, [[OVSE]] in [[WTO]]. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na [[Balkan|Balkanu]], kjer je pomembna vlagateljica. == Etimologija == Ime za grški narod Grčije in grške ljudi se razlikuje od imen, ki se uporabljajo v drugih jezikih in kulturah. Čeprav [[Grki]] imenujejo državo Hellas ali Ellada (grško Ἑλλάς ali Ελλάδα) in je njeno uradno ime Helenska republika, se v [[Angleščina|angleščini]] in večini drugih jezikov imenuje Grčija, kar izvira iz latinskega izraza ''Graecia'' iz rimskega obdobja in dobesedno pomeni "dežela Grkov", kar izhaja iz grškega imena Γραικός. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Grčije}} Zgodovina Grčije zajema obdobje skoraj petih [[Tisočletje|tisočletij]]. Grška zgodovina se lahko razdeli na šest glavnih obdobij: * od začetka kretske kulture prek [[Trojanske vojne|trojanskih vojn]] do začetka štetja [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]] leta 776 pr. n. št.; * vzpon in zaton atenske [[Demokracija|demokracije]], 776 do 323 pr. n. št.; v tem času je klasična Helada ogromno prispevala k zahodni kulturi. To obdobje se konča s smrtjo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]; * obdobje [[Helenizem|helenizma]], 323 do 146 pr. n. št., ko se grška kultura razširi po celotnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]]; * od zmage Rimljanov do razdelitve [[Rimski imperij|rimskega imperija]], 146 pr. n. št. do 395 n. št.; * Grčija pod bizantinsko in turško oblastjo; * grški boj za neodvisnost do začetka 19. stoletja in neodvisna država. === Antično in klasično obdobje === {{glavni|Antična Grčija}} [[File:Knossos Bull-Leaping Fresco.jpg|thumb|250px|left|Freska prikazuje minojski obred "skok bika", najdena je bila v Knososu na Kreti]] [[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumb|250px|right|Levja vrata, Mikene]] [[File:Greek Colonization Archaic Period.png|250px|thumb|right|Grška ozemlja in kolonije v obdobju 750–550 pr. n. št.]] [[File:The Parthenon in Athens.jpg|thumb|right|250px|Partenon na Akropoli je eden od simbolov klasične Grčije]] Najzgodnejši dokazi o prisotnosti človeka na južnem Balkanu so datirani v 270.000 pr. n. št. in jih je mogoče najti v jami Petralona v grški pokrajini Makedonija.<ref name="Borza">{{navedi knjigo|author=Eugene N. Borza|title=In the Shadow of Olympus: The Emergence of Macedon|url=https://books.google.com/books?id=614pd07OtfQC&pg=PA58|year=1992|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-00880-9|page=58}}</ref> Vsa tri obdobja kamene dobe (paleolitik, mezolitik in neolitik) so zastopana v Grčiji, na primer v jami Franchthi.<ref>{{Citation | last1 = Douka | first1 = K. | last2 = Perles | first2 = C. | last3 = Valladas | first3 = H. | last4 = Vanhaeren | first4 = M. | last5 = Hedges | first5 = R.E.M. | title = Franchthi Cave revisited: the age of the Aurignacian in south-eastern Europe | page = 1133 | url = http://www.academia.edu/1129937/Douka_K._Perles_C._Valladas_H._Vanhaeren_M._Hedges_R.E.M._2011._Franchthi_Cave_revisited_the_age_of_the_Aurignacian_in_south-eastern_Europe._Antiquity_85_1131-1150 | publisher = Antiquity Magazine | year = 2011}}</ref> Neolitske naselbine v Grčiji, ki datirajo v 7. tisočletje pr. n. št., so najstarejše v Evropi, saj leži Grčija na poti, po kateri se je kmetovanje širilo iz Bližnjega vzhoda v Evropo.<ref>{{Citation | last = Perlès | first = Catherine | title = The Early Neolithic in Greece: The First Farming Communities in Europe | page = 1 | url = https://books.google.com/books?id=LQQ3tx5_t7QC&printsec=frontcover&dq=perles+greece+farming+europe+neolithic&hl=en&sa=X&ei=6SrmT4rlDq620QXms7WACQ&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=sesklo&f=false | publisher = Cambridge University Press | year = 2001}}</ref> Grčija je sedež prvih naprednih civilizacij v Evropi in zibelka zahodne civilizacije, ki se začnejo s [[Kikladska civilizacija|kikladsko civilizacijo]] na otokih v Egejskem morju okoli 3200 pr. n. št., [[Minojska doba|minojsko civilizacijo]] na Kreti (2700–1500 pr. n. št.) in [[Mikenska doba|mikensko civilizacijo]] na celini (1900–1100 pr. n. št.).<ref name="World and Its Peoples">{{navedi knjigo| title= World and Its Peoples| url=https://books.google.com/books?id=b5vHRWp8yqEC&pg=PA1458|accessdate=5 December 2012|date=September 2009|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7902-4|page= 1458|quote=Greece was home to the earliest European civilizations, the Minoan civilization of Crete, which developed around 2000 BCE, and the Mycenaean civilization on the Greek mainland, which emerged about 400 years later. The ancient Minoan}}</ref> Te civilizacije so poznale pisavo. Minojska pisava je znana kot [[Linearna A pisava |linearna pisava A]], mikenska kot [[Linearna B pisava|linearna pisava B]], zgodnja oblika [[Grška abeceda |grščine]]. Mikenci so postopoma absorbirali Minojce, ampak propadli so nasilno okoli 1200 pr. n. št. med regionalnimi prevrati, znanih kot bronastodobni kolaps.<ref>{{Citation | last = Drews | first = Robert |author-link=| title = The End of the Bronze Age: Changes in Warfare and the Catastrophe Ca. 1200 BC | page = 3 | url = https://books.google.com/books?id=bFpK6aXEWN8C&printsec=frontcover&dq=greece+bronze+age+collapse&hl=en&sa=X&ei=jTDmT--vJsi70QXWp8T6CA&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=greece%20bronze%20age%20collapse&f=false | publisher = Princeton University Press | year = 1995}}</ref> To je bil začetek obdobja, ki je bilo znano kot grška temna doba ali grški srednji vek, iz katerega ni zapisov. Konec temnega srednjega veka je običajno datiran v 776 pr. n. št., v leto prvih olimpijskih iger. Za [[Iliada|Iliado]] in [[Odiseja|Odisejo]], temeljni besedili zahodne literature, verjamejo, da ju je [[Homer]] napisal v 8. ali 7. stoletju pr. n. št..<ref>Vidal-Naquet, Pierre. ''Le monde d'Homère'' (The World of Homer), Perrin (2000), p. 19.</ref><ref name="The Odyssey 2003">D.C.H. Rieu's introduction to ''The Odyssey'' (Penguin, 2003), p. ''xi''.</ref> Ob koncu temnega srednjega veka so se po grškem polotoku pojavila različna kraljestva in mestne državice, ki so se razširile ob obalah Črnega morja, v južni Italiji (latinsko [[Magna Graecia]] ali Velika Grčija) in Mali Aziji. Te države in njihove kolonije so dosegle raven blaginje, ki je povzročila izjemen kulturni razcvet. Klasična Grčija je izražena v [[Starogrška arhitektura|arhitekturi]], [[Starogrška književnost|dramatiki]], [[znanost]]i, [[matematika|matematiki]] in [[filozofija|filozofiji]]. Leta 508 pr. n. št. je Klejsten ustanovil prvi demokratični sistem vladanja v Atenah.<ref name="BKDunn1992">{{Citation | first = John | last = Dunn | title = Democracy: the unfinished journey 508 BC&nbsp;– 1993 AD | publisher = Oxford University Press | year = 1994 | ISBN = 0-19-827934-5}}</ref><ref name="BKRaaflaud2007">{{Citation | first1 = Kurt A | last1 = Raaflaub | first2 = Josiah | last2 = Ober | first3 = Robert W | last3 = Wallace | title = Origin of Democracy in Ancient Greece | publisher = University of California Press | year = 2007 | ISBN = 0-520-24562-8 | url = https://books.google.com/books?id=6qaSHHMaGVkC}}</ref> Od 500 pr. n. št. je [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijski imperij]] nadzoroval grške mestne države v Mali Aziji in ozemeljske pridobitve na Balkanu in v vzhodni Evropi. Poskusi nekaterih grških mestnih maloazijskih državic strmoglaviti perzijsko oblast so imeli za posledico, da je Perzija vdrla na celinsko Grčijo leta 492 pr. n. št., a se je bila prisiljena umakniti po porazu v [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] 490 pr. n. št.. Drugi vdor Perzijcev je bil 480 pr. n. št.. Kljub junaškemu odporu Špartancev in drugih Grkov pod vodstvom kralja [[Leonidas]]a pri [[bitka pri Termopilah|Termopilah]] in hkratnemu pomorskemu sodelovanju pri Artemiziji je bila zasedena in perzijske sile so uničile Atene. Po odločilnih grških zmagah 480 in 479 pr. n. št. pri [[bitka pri Salamini|Salamini]], [[bitka pri Platajah|Platajah]] in [[bitka pri Mikalah|Mikalah]] so bili Perzijci že drugič prisiljeni se umakniti z vseh evropskih ozemelj. Pod vodstvom Aten in Šparte so grške zmage v grško-perzijskih vojnah veljale za ključni trenutek v zgodovini sveta. 50 let miru, ki so sledila, so znana kot zlata doba Aten, ključno obdobje antične Grčije, ki je temelj zahodne civilizacije. [[File:Alexander and Bucephalus - Battle of Issus mosaic - Museo Archeologico Nazionale - Naples.jpg|thumb|right|250px|Aleksander Veliki na konju Bukefalasu]] Pomanjkanje politične enotnosti v Grčiji ima za posledico pogoste spopade med grškimi državami. Najbolj uničujoča je bila [[peloponeška vojna]] (431–404 pr. n. št.), ko je zmagala [[Antična Šparta|Šparta]] in po propadu atenskega imperija vodilna sila v antični Grčiji. Atene in Šparto so nato zasenčile [[Tebe, Grčija |Tebe]] in sčasoma [[Antična Makedonija|Makedonija]], ki je združila grški svet v Korintsko ligo (znano tudi kot Helenska ali Grška liga) pod vodstvom [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]], ki je bil izvoljen za voditelja prve enotne grške države v zgodovini. Po umoru Filipa II. je njegov sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III. Veliki]] prevzel vodstvo Korintske lige in leta 334 začel vdirati v perzijski imperij z združenimi močmi vseh grških držav. Neporažen v bitkah je Aleksander osvojil celoten perzijski imperij 330 pr. n. št.. Do svoje smrti leta 323 pr. n. št. je ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezal od Grčije do Indije. Njegov imperij je bil po njegovi smrti razdeljen na več kraljestev, od katerih so najbolj znana [[Selevkidsko cesarstvo]], [[Ptolemajci|Ptolemajski Egipt]], [[Grško-Baktrijsko kraljestvo]] in [[Indo-Grško kraljestvo]]. Številni Grki so se preselili v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Selevkija|Selevkijo]] in mnoga druga nova helenistična mesta v Aziji in Afriki. Čeprav ni bilo mogoče ohraniti politične enotnosti Aleksandrovega imperija, je povzročil širjenje grškega jezika in grške kulture na ozemljih, ki jih je osvojil Aleksander. Grška znanost, tehnologija in matematika so dosegle svoj vrhunec v helenističnem obdobju. === Helensko in rimsko obdobje (323 pr. n. št.–4. st. n. št.) === [[File:NAMA Machine d'Anticythère 1.jpg|thumb|right| Mehanizem z Antikitere (okoli 100 pr. n. št.) je verjetno najzgodnejši mehanski analogni računalnik (Narodni arheološki muzej, Atene)]] Po obdobju zmede po Aleksandrovi smrti je [[Antigonidi|Antigonidska rodbina]], potomci enega od Aleksandrovih generalov, 276 pr. n. št. ustanovila nadzor nad makedonskimi in večino grških mestnih državic. <ref>{{navedi knjigo | last = Spielvogel | first = Jackson | title = Western Civilization | volume = 1 | publisher = Thomson Wadsworth | year = 2005 | pages = 89–90 | url = https://books.google.com/books?id=xcNIBlwrjMsC&pg=PA89&dq=Antigonid+dynasty#PPA90,M1 | isbn = 0-534-64603-4}}</ref> Od približno 200 pr. n. št. je Rimska republika postala vse bolj vključena v grške zadeve in se ukvarjala z [[Makedonske vojne|vojnami z Makedonci]]. Poraz Makedoncev je v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] 168 pr. n. št. nakazal konec moči Antigonidov v Grčiji. Leta 146 pr. n. št. je bila Makedonija kot provinca dodana Rimu, preostala Grčija pa je postala rimski protektorat.<ref name= Flower>{{navedi knjigo |title= The Roman Republic | editor-last=Flower | editor-first=Harriet |year=2004 |isbn=0-521-00390-3 | pages=248, 258, 276}}</ref> Proces je bil končan leta 27 pr. n. št., ko je rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] zasegel preostanek Grčije in ustanovil [[Ahaja (rimska provinca)|provinco Ahajo]] (latinsko ''provincia populi Romani''). Kljub vojaški premoči so Rimljani občudovali dosežke grške kulture, ki je nanje močno vplivala. [[Horacij]] je izjavil: ''Graecia capta Ferum victorem cepit'' ("Grčija, čeprav zajeta, je divja osvajalka iz ujetništva"). Homerjevi epi so navdihnili [[Vergilij |Virgilijevo]] [[Vergilij#Eneida|Eneido]] in pisatelji, kot je bil [[Lucij Anej Seneka]], so pri pisanju uporabljali grški slog. Rimski junaki, kot je [[Publij Kornelij Scipion Afriški]], so večinoma študirali filozofijo in obravnavali grško kulturo in znanost kot primer, ki ga je treba upoštevati. Podobno je večina rimskih cesarjev občudovala grške stvari v naravi. Rimski cesar [[Neron]] je obiskal Grčijo leta 66 in nastopal na antičnih olimpijskih igrah, kljub pravilu, da negrški udeleženci ne smejo nastopati. [[Hadrijan]] je prav tako oboževal Grke. Preden je postal cesar, je služboval kot istoimenski ''arhon'' Aten. Grško govoreče skupnosti na heleniziranem vzhodu so bile ključnega pomena pri širjenju zgodnjega krščanstva v 2. in 3. stoletju<ref>{{navedi knjigo | title= Backgrounds of Early Christianity | last = Ferguson | first = Everett | year = 2003 |isbn= 978-0-8028-2221-5 |pages= 617–18}}</ref> in krščanski zgodnji voditelji in pisci (predvsem [[Sveti Pavel]]) so bili večinoma grško govoreči, čeprav ne nujno iz Grčije same. [[Nova zaveza]] je bila napisana v grščini in nekateri njeni deli (poslanice Korintčanom, Tesalčanom, Filipljanom, Razodetje svetega Janeza Patmosa) potrjujejo pomen cerkve v Grčiji v zgodnjem krščanstvu. Kljub temu pa se je velik del Grčije vztrajno oklepal poganstva in starogrške verske prakse so bile še vedno v modi v poznem 4. stoletju n. št.,<ref>{{navedi knjigo |title=Early Christian Art and Architecture |last = Milburn |first=Robert |year=1992 |page=158 |url= https://books.google.com/books?id=OcRTwsDq_Z4C&pg=PA158&dq=early+christianity+greece&hl=en&sa=X&ei=-1CdT5P_Dor68QPnnbzbDg&ved=0CG4Q6AEwCQ#v=onepage&q=early%20christianity%20greece&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref> ko jih je prepovedal rimski cesar [[Teodozij I.]] leta 391–392. Zadnje olimpijske igre so bile leta 393<ref name="Perrottet2004">{{navedi knjigo|author=Tony Perrottet|title=The Naked Olympics: The True Story of the Ancient Games|url=https://books.google.com/books?id=B2VPMUBAxUUC&pg=PA190|accessdate=1 April 2013|date=8 June 2004|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-1-58836-382-4|pages=190–}}</ref>, številni templji so bili uničeni ali poškodovani v naslednjem stoletju. V Atenah in podeželskih območjih je bilo poganstvo potrjeno še v 6. stoletju in tudi pozneje. Zaprtje Neoplatonske akademije v Atenah, ki jo je dal zapreti cesar [[Justinijan I.]] leta 529, je po mnenju mnogih zaznamovala konec antike, čeprav so dokazi, da je akademija nadaljevala svoje dejavnosti še nekaj časa po tem. Nekatera oddaljena območja, kot je bil jugovzhodni Peloponez, so ostala poganska še v 10. stoletju.<ref>{{navedi knjigo |title= Hellenic Temples and Christian Churches: A Concise History of the Religious Cultures of Greece from Antiquity to the Present |last=Makrides |first=Nikolaos |year=2009 |publisher=NYU Press |isbn=978-0-8147-9568-2 |page=206 |url = https://books.google.com/books?id=kKOY5NsekfkC&pg=PA17&dq=hellenic+polytheism&hl=en&sa=X&ei=tQaeT4PAD8msjALr_rCTAQ&ved=0CEYQ6AEwAw#v=snippet&q=10th%20century&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref> === Srednji vek (4. st.–1453) === [[File:Justinian555AD.png|thumb|right|300px|Bizantinsko cesarstvo v največjem obsegu pod Justinijanom I. leta 555]] [[File:Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|thumb|right|300px|Hagija Sofija (''Αγιά Σοφιά''), cerkev v Konstantinoplu, je primer bizantinske arhitekture. Zgrajena je bila med 532 in 537 pod grškim vodstvom Izidorja iz Mileta in Antemiosa iz Trala po naročilu cesarja Justinijana I.<ref name="Gardners">{{navedi knjigo| last = Kleiner| first = Fred S.|author2=Christin J. Mamiya| title = Gardner's Art Through the Ages |volume=1 | publisher=Wadsworth| location= Mason, OH| edition=12. | year = 2008| page=329| isbn =0-495-46740-5}}</ref>]] Rimski imperij na vzhodu je bil po padcu imperija na zahodu v 5. stoletju znan kot Bizantinsko cesarstvo (vendar se je v tistem času preprosto imenoval "Rimski imperij") in se je obdržal do leta 1453. S svojim glavnim mestom [[Carigrad|Konstantinoplom]] sta bila njegov jezik in literarna kultura grška, religija pa pretežno [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodno ortodoksno krščanstvo]].<ref name="Gardners"/> Od 4. stoletja je balkanski del ozemlja cesarstva, tudi Grčija, trpel zaradi vpadov barbarov. Po napadih in opustošenju [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]] v 4. in 5. stoletju ter [[Slovani|slovanskem]] vdoru v Grčijo v 7. stoletju je cesarska oblast na grškem polotoku padla. Po slovanskem vdoru je cesarska vlada ohranila nadzor samo na otokih in obalnih območjih, zlasti v gosto naseljenih obzidanih mestih, kot so Atene, Korint in Solun, medtem ko so se nekatera gorska območja v notranjosti osamosvojila in priznala cesarsko oblast. Zunaj teh območij se je pojavilo omejeno število slovanske poselitve.<ref>{{Citation | first = TE | last = Gregory | title = A History of Byzantium | publisher = Wiley-Blackwell | year = 2010 | page = 169 | quote = It is now generally agreed that the people who lived in the Balkans after the Slavic "invasions" were probably for the most part the same as those who had lived there earlier, although the creation of new political groups and arrival of small immigrants caused people to look at themselves as distinct from their neighbors, including the Byzantines.}}</ref> Bizantinska povrnitev izgubljenih provinc se je začela proti koncu 8. stoletja in večina grškega polotoka je bila pod cesarskim nadzorom v 9. stoletju. Ta postopek je bil olajšan z velikim pritokom Grkov s Sicilije in Male Azije na grški polotok, medtem ko so veliko Slovanov ujeli in jih naselili v Mali Aziji, tiste pa, ki so ostali, so asimilirali. Med 11. in 12. stoletjem je vrnitev stabilnosti povzročila, da je grški polotok gospodarsko rastel in postal veliko močnejši od anatolskega dela imperija.<ref name= EB2>{{navedi splet | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26387/Byzantine-recovery |title=Greece During the Byzantine Period: Byzantine recovery | publisher=Encyclopaedia Britannica | work = Online |accessdate=28 April 2012}}</ref> Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] in padcu Konstatinopla pod Latini leta 1204 je bila celinska Grčija razdeljena na grški [[despotat Epir]] (naslednik bizantinske države) in [[Frankovsko cesarstvo|Franke]] (znane kot ''frankokracija''), medtem ko so nekateri otoki prišli pod [[Beneška republika|Beneško republiko]]. Ponovna vzpostavitev bizantinske cesarske prestolnice v Konstantinoplu leta 1261 je okrepila imperij na velikem delu grškega polotoka, ne pa frankovske kneževine Ahaja na Peloponezu in grškega despotata Epir na severu, oba sta ostala pomembna regionalna oblast do 14. stoletja, medtem ko so otoki ostali večinoma pod genovskim in beneškim nadzorom.<ref name = EB3>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26389/Results-of-the-Fourth-Crusade|title=Greece During the Byzantine Period: Results of the Fourth Crusade|publisher=Online Encyclopaedia Britannica|work=britannica.com|accessdate=28 April 2012}}</ref> V 14. stoletju so velik del grškega polotoka najprej zasedli Srbi in nato Turki. Do začetka 15. stoletja je prihod Otomanov pomenil, da je bilo bizantinsko ozemlje v Grčiji omejeno predvsem na takrat največje mesto Solun in na Peloponez (despotat Moreja). Po padcu Konstantinopla pod Turki leta 1453 je bila Moreja zadnji ostanek bizantinskega cesarstva. Tudi ta je padla pod Turke leta 1460 in s tem je bila dokončana otomanska osvojitev celinske Grčije. Mnogo bizantinskih grških učenjakov, ki so do takrat skrbeli za ohranjanje klasičnega grškega znanja, je pobegnilo na zahod, z njimi je odšlo veliko literature in s tem so bistveno prispevali k renesansi. <ref>Norwich, John Julius (1997). A Short History of Byzantium. Vintage Books. p. xxi. ISBN 0-679-77269-3. </ref> === Osmansko obdobje (15. st.–1821) === {{glavni|Osmanska Grčija}} [[File:Angelokastro (Corfu).jpg|thumb|right|260px|Bizantinski grad Angelokastro je uspešno odbil Turke v bitki za Krf leta 1537, 1571 in 1716 (druga velika bitka za Krf), tako da so Turki opustili misel na zavzetje Krfa<ref name="Stamatopoulos1993">{{navedi knjigo|author=Nondas Stamatopoulos|title=Old Corfu: history and culture|url=https://books.google.com/books?id=6m0-AQAAIAAJ|accessdate=6{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} April 2013|year=1993|publisher=N. Stamatopoulos|pages=164–165</ref>]] Medtem ko je bila večina celinske Grčije in egejskih otokov pod osmanskim nadzorom od konca 15. stoletja, sta [[Ciper]] in [[Kreta]] ostala beneško ozemlje do leta 1571 in 1670. Edini del grško govorečega sveta, ki je dolgoročno pobegnil osmanski oblasti, so bili Jonski otoki, ki so ostali beneški do leta 1797, ko jih je zajela [[Francoska prva republika |prva francoska republika]], nato pa so bili leta 1809 preneseni v [[Združeno kraljestvo]], dokler niso bili leta 1864 priključeni Grčiji. Medtem ko so Grki na Jonskih otokih in v Konstantinoplu živeli v blaginji, imeli položaje moči v osmanski upravi, je veliko prebivalcev celinske Grčije čutilo gospodarske posledice otomanskega osvajanja. Uveljavljeni so bili visoki davki. V poznejših letih je [[Osmansko cesarstvo]] uvedlo politiko oblikovanja dednih posestev in so podeželske grške prebivalce spremenili v sužnje. Grška pravoslavna cerkev in ekumenski patriarhat Konstantinopla sta bila vladajoča oblast celotnega pravoslavnega krščanskega prebivalstva Osmanskega cesarstva ali etnične Grčije. Čeprav osmanska država ni silila nemuslimanov, da bi se spreobrnili v [[islam]], so se [[kristjani]] spoprijemali z vrsto diskriminacij in posledično prevzeli islam, čeprav le navidezno. V 19. stoletju se je veliko "kriptokristjanov" vrnilo k svoji stari verski pripadnosti. [[File:White Tower Thessaloniki 2009.jpg|thumb|right|200px|''Beli stolp'' v Solunu, znana otomanska zgradba v Grčiji]] Narava otomanske uprave je Grčijo spreminjala, čeprav je bila vedno arbitrarna in pogosto kruta. Nekatera mesta so imela guvernerje, ki jih je imenoval sultan, medtem ko so bila druga (kot Atene) samoupravne občine. Gorske regije v notranjosti in številni otoki so ostali dejansko neodvisni od osrednje otomanske države. V vojaških spopadih med Otomanskim cesarstvom in drugimi državami so se Grki po navadi borili proti imperiju. Pred grško revolucijo so bili številni upori proti Turkom, [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitka pri Lepantu]] leta 1571, upori Epira 1600–1601, [[morejska vojna]] 1684–1699 in orlov revolt leta 1770, katerega namen je bil razpad Otomanskega cesarstva v korist ruskih interesov. Te vstaje so bile zatrte z veliko prelivanja krvi. 16. in 17. stoletje se obravnavata kot nekakšno "temno obdobje" v grški zgodovini zaradi poskusov strmoglavljenja otomanske vladavine. [[Krf]] je prestal tri glavna obleganja leta 1537, 1571 in 1716, vsa so bila odbita. V 18. stoletju je s pomočjo ladijskega bogastva nastal razpršen grški trgovski razred. Trgovci so obvladovali trgovino v Otomanskem cesarstvu, vzpostavili skupnosti po vsem Sredozemlju, Balkanu in Zahodni Evropi. Čeprav je otomansko osvajanje odrezalo Grčijo od pomembnih evropskih intelektualnih gibanj, kot sta bila [[reformacija]] in [[razsvetljenstvo]], so te ideje skupaj z ideali [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] in romantičnega nacionalizma začele prodirati po grškem svetu prek trgovske skupnosti. V poznem 18. stoletju je [[Rigas Feraios]], prvi revolucionarni predstavnik neodvisne grške države, objavil vrsto dokumentov, ki so se nanašali na grško neodvisnost, z državno himno in prvim podrobnim zemljevidom Grčije. Leta 1798 so ga na Dunaju umorili otomanski agenti. === Grška osamosvojitvena vojna (1821–1832) === {{glavni| Grška osamosvojitvena vojna}} [[File:The sortie of Messologhi by Theodore Vryzakis.jpg|thumb|right|250px|''Izgon Mesolongov'' v grški osamosvojitveni vojni (1821–1830), Teodor Vrizakis]] Leta 1814 je bila ustanovljena skrivnostna organizacija Filiki Eteria (Društvo prijateljev) z namenom osvoboditi Grčijo. Načrtovala je začetek revolucije na Peloponezu, v podonavskih kneževinah in Konstantinoplu. Prvi od teh uporov se je začel 6. marca 1821 v [[Donavske kneževine|donavskih kneževinah]] pod vodstvom Aleksandrosa Ipsilantisa, vendar so ga Turki kmalu zatrli. Dogodki na severu so spodbudili Grke na Peloponezu in 17. marca 1821 so prebivalci regije Mani napovedali vojno Turkom. Do konca meseca se je Peloponez upiral Turkom in oktobra 1821 so Grki pod vodstvom Teodorosa Kolokotronisa zasedli [[Tripoli, Grčija|Tripoli]]. Peloponeškemu uporu je hitro sledil upor na Kreti, v Makedoniji in srednji Grčiji, a so bili kmalu zatrti. Medtem je bila grška mornarica uspešna proti osmanski mornarici v Egejskem morju in preprečila Turkom dovažati okrepitve po morju. Leta 1822 in 1824 so Turki in Egipčani opustošili otoke, tudi Hios in Psaro, ter pobili na tisoče prebivalcev. To je spodbudilo, da se je javno mnenje v zahodni Evropi nagnilo v korist grških upornikov.<ref name="Brewer, D. 2001, pp. 235">Brewer, D. ''The Greek War of Independence: The Struggle for Freedom from Ottoman Oppression and the Birth of the Modern Greek Nation.'' Overlook Press, 2001, ISBN 1-58567-172-X</ref> Med različnimi grškimi frakcijami so se kmalu razvile napetosti, kar je povzročilo dve zaporedni državljanski vojni. Otomanski sultan se je pogadil z Mohamedom Alijem Egiptovskim, ki je poslal svojega sina Ibrahima pašo v Grčijo z vojsko zatret upor v zameno za teritorialni dobiček. Ibrahim je pristal na Peloponezu februarja 1825 in bil zelo uspešen: do konca leta 1825 je bila večina Peloponeza pod egiptovskim nadzorom. Mesto Misolongi so oblegali Turki od aprila 1825 do aprila 1826. Čeprav je bil Ibrahim poražen v Mani, mu je v glavnem uspelo zatreti upor na Peloponezu in v Atenah. Po letih pogajanj so tri velesile, Rusija, Velika Britanija in Francija, odločile, da bodo posredovale v spopadu in poslale mornarico v Grčijo. Po novici, da bo otomansko-egiptovska flota napadla grški otok Hidra, je zavezniška flota prestregla otomansko-egiptovsko pri Navarinu. Po enotedenskih bojih je bila otomansko-egiptovska flota uničena. Francoske ekspedicijske sile so nadzorovale evakuacijo egiptovske vojske s Peloponeza, medtem ko so Grki leta 1828 nadaljevali zasedbo dela osrednje Grčije. Posledica večletnih pogajanj je bila [[Prva Helenska republika|grška država]] in končno priznana po Londonskem protokolu leta 1830. === Kraljevina Grčija === {{glavni|Kraljevina Grčija}} [[File:Peter v Hess Empfang König Otto (1).jpg|thumb|300px|''Prihod kralja Ota v Atene'', slikar Peter von Hess, 1839]] [[File:Territorial Expansion of Greece from 1832–1947.gif|thumb|300px|Razvoj Kraljevine Grčije do leta 1947]] Leta 1827 je bil Ioanis Kapodistrias s Krfa izbran za prvega guvernerja prve Helenske republike. Po njegovem umoru leta 1831 in konferenci leto pozneje so velesile Velike Britanije, Francije in Rusije razglasile bavarskega princa Otona Wittelsbaškega<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/biography/Otto-king-of-Greece|title=Otto: King of Greece|publisher=Online Encyclopædia Britannica|accessdate=2 September 2015}}</ref> kot monarha. Leta 1843 je vstaja prisilila kralja, da je sprejel ustavo in predstavniški svet. Zaradi svoje diktatorske vladavine je bil leta 1862 odstavljen in leto pozneje nadomeščen z danskim princem Viljemom, ki je prevzel ime Jurij I. in prinesel s seboj Jonske otoke kot darilo Velike Britanije. Leta 1877 je Harilaos Trikupis, ki je bil zaslužen za izboljšanje infrastrukture v državi, omejil moč monarhije v skupščini z nezaupnico do morebitnega premierja. Korupcija in Trikupisova povečana poraba za gradnjo potrebne infrastrukture, kot je bil [[Korintski prekop]], sta preveč obdavčili šibko grško gospodarstvo. Leta 1893 je bil prisiljen v izjavo o javni insolventnosti in sprejetje mednarodnega finančnega nadzora, da bi država poplačala dolžnike v državi. Drugo politično vprašanje v 19. stoletju v Grčiji je bilo nedvomno grščina: vprašanje jezika. Ljudje so govorili ljudski jezik. Za izobraženo elito je bilo to kmečko narečje in so bili odločeni, da obnovijo slavo stare grščine. Vladni dokumenti in časopisi so uporabljali prečiščeno grščino, ki jo je lahko brala le peščica navadnih Grkov. Liberalci so dajali prednost ljudskemu jeziku kot državnemu jeziku, a so se konservativci in pravoslavna cerkev temu upirali. Ko je bila leta 1901 Nova zaveza prevedena v ljudski jezik, so izbruhnili nemiri v Atenah in padla je vlada (''evangeliaka''). Vse do leta 1970 je to vprašanje pestilo grške politike. Vsi Grki so bili odločeni, da osvobodijo grško govoreče province Otomanskega cesarstva ne glede na njihovo narečje. Še posebej na Kreti je bil leta 1866–1869 podaljšan upor prepojen z nacionalistično gorečnostjo. Ko je izbruhnila vojna med Rusijo in Turki leta 1877, se je Grčija postavila na stran Rusije, a je bila prerevna in zaskrbljena zaradi britanskega vmešavanja, da bi uradno vstopila v vojno. Leta 1881 so Tesalija in majhni deli Epirja po berlinski pogodbi pripadli Grčiji, upanje, da bodo dobili Kreto, pa je bilo majhno. Grki na Kreti so nadaljevali redne upore in leta 1897 je grška vlada pod Teodorom Deligianisom popustila splošnemu pritisku in napovedala vojno Turkom. V grško-turški vojni leta 1897 je bila slabo usposobljena in opremljena grška vojska poražena. S posredovanjem velesil je Grčija izgubila le območje ob meji s Turčijo, medtem ko je Kreta postala samostojna država v Kraljevini Grčiji. === Svetovne vojne in nastajajoča republika === [[File:Map of Great Greece (Megali Hellas) Venizelos c1920.jpg|thumb|right|280px|Zemljevid Velike Grčije po pogodbi iz Sèvresa, ko se je zdelo, da je [[Velika ideja]] blizu uresničitve pod vodstvom Elefteriosa Venizelosa]] [[File:Greek Army during Primavera Offensive Klisura March 1941.JPG|thumb|right|260px|Grški vojaki med italijansko spomladansko ofenzivo (1941) v grško-italijanski vojni. Grška zmaga proti fašistični Italiji je bila prva zmaga zaveznikov nad silami osi na kopnem v drugi svetovni vojni.]] Ob koncu [[Balkanski vojni |balkanskih vojn]] se je obseg ozemlja in prebivalstva Grčije povečal. V naslednjih letih je boj med kraljem [[Konstantin I. Grški|Konstantinom I.]] in karizmatičnim premierjem [[Elefterios Venizelos|Elefteriosom Venizelosom]] glede zunanje politike države na predvečer prve svetovne vojne obvladoval politično sceno v državi in razdelil državo v dve nasprotujoči si skupini. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imela Grčija dve vladi; rojalistično pronemško vlado v Atenah in venizelistično probritansko v Solunu. Vladi so združili leta 1917, ko je Grčija uradno vstopila v vojno na strani antante. Pri odpravi posledic prve svetovne vojne se je Grčija poskušala širiti v Malo Azijo, ki je imela veliko grškega prebivalstva, vendar je bila poražena v grško-turški vojni leta 1919–1922. Poraz je povzročil množični beg Grkov iz Male Azije.<ref name="Gibney">{{navedi knjigo |author=Matthew J. Gibney, Randall Hansen |title=Immigration and Asylum: from 1900 to the Present, |volume=3 |publisher=ABC-CLIO |location= |year=2005 |page=377 |isbn=1-57607-796-9}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Sofos |first=Spyros A. |author-link=Spyros Sofos |last2=Özkirimli |first2=Umut |author2-link=Umut Özkirimli |title=Tormented by History: Nationalism in Greece and Turkey |publisher=C Hurst & Co Publishers Ltd |location= |year=2008 |pages=116–117 |isbn=1-85065-899-4 }}</ref> Ti dogodki so se prekrivali z grškim genocidom (1914–1922) v obdobju, v katerem so po različnih virih otomanski in turški uradniki povzročili smrt več sto tisoč azijskih Grkov. Množični beg Grkov iz Male Azije je bil stalen in se je razširil z uradno izmenjavo prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Izmenjava je bila del pogojev pogodbe iz Lozane, ki je končala vojno. <ref>{{navedi splet|author=Annette Grossbongardt|url=http://www.spiegel.de/international/christians-in-turkey-the-diaspora-welcomes-the-pope-a-451140.html|title=Christians in Turkey: The Diaspora Welcomes the Pope|publisher=[[Der Spiegel]]|date=28 November 2006}}</ref> Naslednje obdobje je bilo zaznamovano z nestabilnostjo, saj je bilo treba več kot 1,5 milijona grških beguncev iz Turčije vključiti v grško družbo. Ker je pojem "Grki" temeljil na veri (kapadokijski, pontski in negrški privrženci grškega pravoslavja), so izmenjavali vse. Mnogi begunci niso znali jezika. Močno so povečali število prebivalstva, saj je bilo beguncev več kot četrtina prvotnega prebivalstva Grčije.<ref>Howland, Charles P. [http://www.foreignaffairs.com/articles/68710/charles-p-howland/greece-and-her-refugees "Greece and Her Refugees"], ''Foreign Affairs,'' [[The Council on Foreign Relations]]. July 1926.</ref> Pontske in kapadokijske Grke so naselili v makedonskih gorah, kjer bi se lažje prilagodili in naučili ljudskega jezika, Negrke pa na grške otoke in mesta, v katerih so že bili prilagojeni. Po katastrofalnih dogodkih v Mali Aziji je bila monarhija ukinjena z referendumom leta 1924. Razglašena je bila [[druga Helenska republika]]. Premier Georgios Kondilis je prevzel oblast leta 1935 in učinkovito odpravil republiko ter vrnil monarhijo z referendumom leta 1935. [[Državni udar]] je bil leta 1936 in [[Joanis Metaksas]] je postal voditelj diktatorskega režima, znanega kot režim 4. avgusta. Grčija je, čeprav je bila [[diktatura]], ostala v dobrih odnosih z Britanijo in se ni povezala z osjo. 28. oktobra 1940 je fašistična Italija zahtevala predajo Grčije, vendar jih je grška uprava zavrnila in v naslednji grško-italijanski vojni je Grčija izgnala italijanske sile v Albanijo, kar pomeni prvo zavezniško zmago nad silami osi na kopnem. Grški boj in zmaga proti Italijanom sta bila pohvaljena. Najuglednejši je citat [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]: ''Zato ne bomo rekli, da so se Grki borili kot junaki, ampak bomo rekli, da so se junaki borili kot Grki.''<ref>{{cite video |people=Pilavios, Konstantinos (Director); Tomai, Fotini (Texts & Presentation) |date=25 October 2010 |title=The Heroes Fight like Greeks&nbsp;– Greece during the Second World War |url=https://www.youtube.com/watch?v=XvDTDbqMzI4#t=51s |medium=Motion Picture |language=el |publisher=Service of Diplomatic and Historical Archives of the Greek Ministry of Foreign Affairs |location= Athens |archivedate= |accessdate=28 October 2010|time= 51 sec |id= |isbn= |oclc= |quote= |ref= }}</ref> Francoski general [[Charles de Gaulle]] je zelo pohvalil ognjevit grški odpor. V uradnem obvestilu je zapisal, da sovpada z grškim državnim praznovanjem dneva samostojnosti in izrazil občudovanje junaškemu grškemu odporu: ''V imenu zajetih, a še vedno živih francoskih ljudi, želi Francija poslati svoje pozdrave grškim ljudem, ki se borijo za svojo svobodo. 25. marca 1941 je Grčija na vrhuncu svojega junaškega boja in slave. Vse od bitke pri Salamini Grčija ni dosegla take veličine.''<ref>Fafalios and Hadjipateras, p. 157</ref> Država bi morala v boj z nemškimi silami v bitki za Grčijo kljub ostremu grškemu odporu zlasti v bitki pri [[Metaksasova linija|Metaksasovi liniji]]. [[Adolf Hitler]] sam je priznal hrabrost in pogum grške vojske, v svojem nagovoru v Reichstagu 11. decembra 1941 je rekel: ''Zgodovinska pravičnost me prisili, da navedem, da se je od sovražnikov, ki so bili na položajih pred nami, grški vojak posebej boril z največjim pogumom. Kapituliral je šele, ko je dodaten odpor postal nemogoč in neuporaben.''<ref>{{Cite wikisource |last=Hitler |first= Adolf |authorlink= Adolf Hitler |title= Address to the Reichstag | date = 11 December 1941 }}</ref> Grčijo so zasedli nacisti, ki so prevzeli upravljanje v Atenah in Solunu, medtem ko so druge regije v državi prepustili fašistični Italiji in Bolgariji. Zasedba je povzročila strašne stiske grškemu civilnemu prebivalstvu. Več kot 100.000 civilistov je pozimi leta 1941 in 1942 umrlo od lakote, deset tisoče ljudi je umrlo zaradi povračilnih ukrepov nacistov in sodelavcev, gospodarstvo v državi je bilo uničeno in velika večina grških Judov deportirana in umorjena v nacističnih koncentracijskih taboriščih.<ref>{{Citation | contribution-url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26430/Greek-history-since-World-War-IGreece | contribution = Greek history since World War I | title = [[Encyclopædia Britannica]]}}</ref><ref name="Mazower 2001, p. 155">Mazower (2001), p. 155</ref> Grško odporniško gibanje, eno najučinkovitejših odporniških gibanj v Evropi, se je odločno borilo proti nacistom in njihovim sodelavcem. Nemški okupatorji so s povračilnimi ukrepi povzročili številna grozodejstva, množične usmrtitve in poboje civilistov, uničevali so mesta in vasi. Z usklajenim antigverilskim delovanjem so bile stotine vasi sistematično zažgane in skoraj 1.000.000 Grkov je ostalo brez domov.<ref name="Mazower 2001, p. 155"/> Nemci so pobili okrog 21.000 Grkov, Bolgari 40.000 in Italijani 9000.<ref>Knopp (2009), p. 193</ref> Po osvoboditvi je Grčija doživela državljansko vojno med komunističnimi in antikommunističnimi silami. Še med vojno, leta 1944, so namreč Angleži (z odobravanjem ZDA) v Grčijo poslali svoje čete, da zatrejo glavnino tamkajšnjega odporniškega komunističnega gibanja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ameriška zunanja politika in njeni snovalci (American Foreign Policy and Its Thinkers)|last=Anderson|first=Perry|publisher=Sophia (originalna izdaja Verso)|year=2017 |origyear=2013 |isbn=9789617003147|page=65 (op. 12)}}</ref> Posledica je bila gospodarsko opustošenje in hude socialne napetosti med desničarji in predvsem komunističnimi levičarji naslednjih trideset let.<ref>[[Mark Mazower|Mazower, Mark]]. ''After the War was Over''.</ref> V naslednjih dvajsetih letih je bila Grčija na obrobju na političnem in socialnem področju, a imela je hitro gospodarsko rast, ki jo je poganjal [[Marshallov načrt]]. Razrešitev kralja Konstantina II. po nalogu sredinske vlade Georga Papandreuja v juliju 1965 je podaljšalo obdobje politične zmede, ki je dosegla vrh 21. aprila 1967 z državnim udarom polkovnikov. Brutalno zatrta atenska politehnična vstaja 17. novembra 1973 je dala jasno sporočilo in ustoličen je bil brigadir Dimitriosa Ioanidisa kot diktator. 20. julija 1974, ko je Turčija napadla otok Ciper, je režim propadel. Nekdanjega premierja [[Konstantinos Karamanlis|Konstantinasa Karamanlisa]], ki je v Parizu živel v samoizgnanstvu od leta 1963, so povabili, naj se vrne, kar je začetek dobe ''metapolitefsi''. Prve večstrankarske volitve leta 1964 so potekale ob prvi obletnici politehnične vstaje. Demokratična in republikanska ustava je bila razglašena 11. junija 1975 po referendumu, ki je izbral, da se ne obnovi monarhija. Medtem je [[Andreas Papandreu]] ustanovil [[Vsehelensko socialistično gibanje]] (PASOK) v odgovor na Karamanlisovo konservativno stranko Nova demokracija, to sta bili dve politični tvorbi, ki sta izmenično vodili vlado. Grčija se je ponovno pridružila Natu leta 1980.<ref name="AdamHartDavis">History, Editorial Consultant: Adam Hart-Davis. [[Dorling Kindersley]]. ISBN 978-1-85613-062-2.</ref> Postala je deseta članica Evropske skupnosti (pozneje Evropske unije) 1. januarja 1981, ko se je začelo obdobje trajnostne rasti. Naložbe v industrijska podjetja in težka infrastruktura, sredstva iz Evropske unije in rastoči prihodki turizma, prometa in hitro rastoči storitveni sektor so dvignili standard v državi, ki je živela na nesluteni ravni. Tradicionalno napeti odnosi s sosednjo Turčijo so se izboljšali, ko sta leta 1999 zaporedna [[potres]]a prizadela oba naroda, kar je privedlo do odprave grškega veta nad ponudbo Turčiji za članstvo v EU. === 21. stoletje === Država je sprejela evro leta 2001 in uspešno gostila poletne olimpijske igre leta 2004 v Atenah. V zadnjem času je Grčija zelo trpela zaradi recesije v poznih 2000-čih in je osrednjega pomena za evropsko krizo zaradi državnega dolga. Grška vladna kriza, varčevalna politika in posledični protesti pretresajo domače politike in redno grozijo evropskim in svetovnim finančnim trgom že od leta 2010. == Geografija == {{glavni|Geografija Grčije|Geologija Grčije}} [[File:Ναυάγιο Ζακύνθου.jpg|thumb|180px|right|Zaliv Navajo (razbitine Panagiotis), otok Zakintos]] Grčija leži v južni Evropi in jo sestavlja gorati polotok, ki štrli iz celine v morje na južnem delu [[Balkan]]a, in se konča na polotoku [[Peloponez]] (ločen od kopnega s [[Korintski prekop|prekopom]] skozi [[Korintska ožina|Korintsko ožino]]). Ima strateško lego na križišču Evrope, Azije in Afrike. Zaradi zelo razvejane obale in številnih otokov ima Grčija 11. najdaljšo obalo na svetu s 13.676 km; njena kopenska meja je dolga 1160 km. Država leži približno med 34° in 42° severne zemljepisne širine in 19° in 30° vzhodne zemljepisne dolžine s skrajnimi točkami: *severna: vas Ormenio *južna: otok [[Gavdos]] *vzhodna: otok [[Strongili]] *zahodna: otok Otoni 80 odstotkov Grčije je sestavljene iz gora ali hribov, zaradi česar je država ena izmed najbolj goratih v Evropi. [[Olimp]], mitološko bivališče grških bogov, se dviga pri Mitikasu 2917 m in je najvišji v državi. Zahodna Grčija ima številna jezera in mokrišča, [[Pindsko gorstvo]], ki je nadaljevanje [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]] in doseže največjo višino 2637 m, to je gora [[Smolikas]], ki je za Olimpom druga najvišja v Grčiji in je bila zgodovinsko velika ovira za potovanja z vzhoda na zahod. Pindsko gorstvo se nadaljuje v srednji Peloponez, prečka otoka Kitera in Antikitera in se nadaljuje v jugozahodnem Egejskem morju na otoku Kreta, kjer se konča. Otoki v Egejskem morju so vrhovi podvodnih gora, ki so bili nekoč celina. Pindsko gorstvo je značilno s svojimi visokimi, strmimi vrhovi, pogosto razkosano s številnimi soteskami in drugimi kraškimi pokrajinami. Spektakularna [[soteska Vikos]], ki je del [[ Narodni park Vikos–Aoös|narodnega parka Vikos-Aoös]] v območju Pindov, je na seznamu Guinnessove knjige rekordov kot najgloblja soteska na svetu. Zanimivi so tudi skalni stebri [[Meteora]], na vrhu katerih so bili zgrajeni srednjeveški grški pravoslavni [[samostan]]i, ki so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Severovzhodna Grčija ima še visoko gorsko območje, območje [[Rodopi|Rodopov]], ki se širijo po vsej regiji Vzhodne Makedonije in Trakije. To območje je pokrito z velikimi, starimi pragozdovi, vključno slavnim [[gozd Dadia|gozdom Dadia]] v regiji Evros na skrajnem severovzhodu države. Prostrane ravnine so v Tesaliji, osrednji Makedoniji in Trakiji. So ključne gospodarske regije, saj so med redkimi njivskimi površinami v državi. Redke vrste morskih živali, kot so tjulnji in glavata kareta, živijo v morjih okoli celinske Grčije, medtem ko so strnjeni gozdovi dom ogroženega rjavega medveda, risa, srnjadi in divje koze. === Otoki === Grčija ima veliko otokov, med 1200 in 6000, odvisno od opredelitve, od katerih je 227 naseljenih. [[Kreta]] je največji in najbolj naseljen otok; [[Evboja]] je ločena od kopnega le 60 m v ožini Evripus in je drugi največji, nato [[Lesbos|Lezbos]] in [[Rodos]]. Grški otoki so običajno združeni v skupine: [[Saronski otoki]] v Saronskem zalivu v bližini Aten, [[Kikladi]], velika in gosta skupina v osrednjem delu Egejskega morja, Severni egejski otoki, ohlapna skupina otokov je ob zahodni obali Turčije, Dodekanez, ohlapna skupina na jugovzhodu med Kreto in Turčijo, [[Sporadi]], majhna tesna skupina med obalo severovzhodne Evboje in [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]], ki so na zahodnem delu celine v Jonskem morju. === Podnebje === [[File:Mytikas.jpg|thumb|220px|Olimp, najvišja gora v Grčiji in sedež olimpskih bogov]] Grčija ima sredozemsko podnebje, to je blago z mokrimi zimami in vročimi, suhimi poletji. Tako je v vseh obalnih mestih, tudi v Atenah, na Kikladih, Dodekanezu, Kreti, Peloponezu, Jonskih otokih in delih osrednje celinske Grčije. Pindsko gorovje močno vpliva na podnebje, saj so območja zahodno od gorovja precej bolj mokra (zaradi večje izpostavljenosti jugozahodnemu sistemu, ki prinaša vlago) kot območja, ki ležijo vzhodno od gorovja. Gorati predeli severozahodne Grčije (deli Epira, osrednja Grčija, Tesalija, zahodna Makedonija) in osrednjega dela Peloponeza, tudi deli [[Ahaja|Ahaje]], [[Arkadija|Arkadije]] in [[Lakonija|Lakonije]] imajo alpsko podnebje z velikimi količinami snega. Deli celinske severne Grčije, osrednja in vzhodna Makedonija, Trakija imajo zmerno podnebje s hladnimi, vlažnimi zimami in vročimi, suhimi poletji s pogostimi nevihtami. Snežne padavine so vsako leto v gorah in severnih območjih, kratke snežne padavine pa tudi v nizko ležečih južnih predelih, kot so Atene. === Ekologija === Fitogeografsko spada Grčija v borealno kraljestvo in med vzhodno sredozemsko provinco sredozemske regije ter ilirsko provinco borealne regije. Po podatkih Svetovne fundacije za naravo in Evropske agencije za okolje lahko ozemlje Grčije razdelimo v šest ekoloških regij: ilirski listnati gozdovi, Pindsko gorstvo z mešanimi gozdovi, balkanski mešani gozdovi, rodopski gorski mešani gozdovi, Egejsko morje in zahodnoturški sklerofilni ter mešani gozdovi in kretski sredozemski gozdovi. == Upravna razdelitev == Od reforme ''[[Kallikratov program]]'', ki je začela veljati 1. januarja 2011, je Grčija sestavljena iz trinajstih regij, razdeljenih na skupno 325, od leta 2019 332 (program Kleisthenis I), občin. 54 starih prefektur in uprav na ravni prefektur je bilo večinoma ohranjenih kot podenote regij. Sedem decentraliziranih uprav združuje eno do tri regije za upravne namene na regionalni osnovi. Gora Atos (grško: Agio Oros, "Sveta gora"), ki meji na območje Osrednje Makedonije, je avtonomno območje.<ref>{{cite magazine |first=Robert |last=Draper |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2009/12/athos/draper-text |title=Mount Athos |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811023226/http://ngm.nationalgeographic.com/2009/12/athos/draper-text |archive-date=11 August 2011 |magazine=National Geographic |date=December 2009 |access-date=21 May 2022}}</ref> {| |- || {| class="wikitable sortable" style="text-align:left;" |- style="font-size:100%; text-align:center;" !št.!! Regija!! Glavno mesto!! Površina (km²)!!Št. prebivalcev<ref name="2011censusNSS">{{navedi splet | publisher = National Statistical Service | location = GR | format = PDF | date = 22. 7. 2011 | url = http://www.tovima.gr/files/1/2011/07/22/apografh22.pdf |title=Πίνακας 1: Προσωρινά αποτελέσματα του Μόνιμου Πληθυσμού της Ελλάδος}}</ref> !! BDP ([[milijarda|mrd.]])<ref name="Eurostat Regional GDP">{{navedi splet | url = http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/graph.do?tab=graph&plugin=1&pcode=tgs00003&language=en&toolbox=sort | title = Regional gross domestic product (million EUR), by NUTS 2 regions | year = 2008 | publisher = [[Eurostat]] |accessdate=25 October 2011}}</ref> |- | style="text-align:center;" | 1 || [[Atika]] || [[Atene]] || style="text-align:right" |3.808,10|| style="text-align:right" |3.828.434 || style="text-align:right" |103,334 € |- | style="text-align:center;" | 2 || [[Osrednja Grčija]] || [[Lamia (mesto)|Lamija]] || style="text-align:right" |15.549,31|| style="text-align:right" |547.390 || style="text-align:right" |12,530 € |- | style="text-align:center;" | 3 || [[Osrednja Makedonija]] || [[Solun]] || style="text-align:right" |18.810,52|| style="text-align:right" |1.882.108 || style="text-align:right" |34,458 € |- | style="text-align:center;" | 4 || [[Kreta (regija)|Kreta]] || [[Heraklion]] || style="text-align:right" |8.259|| style="text-align:right" |623.065 || style="text-align:right" |12,854 € |- | style="text-align:center;" | 5 || [[Vzhodna Makedonija in Trakija]] || [[Komotini]] || style="text-align:right" |14.157,76|| style="text-align:right" |608.182 || style="text-align:right" |9,054 € |- | style="text-align:center;" | 6 || [[Epir (regija)|Epir]] || [[Janina (mesto)|Janina]] || style="text-align:right" |9.203,22|| style="text-align:right" |336.856 || style="text-align:right" |5,827 € |- | style="text-align:center;" | 7 || [[Jonski otoki]] || [[Krf (mesto)|Krf]] || style="text-align:right" |2.306,94|| style="text-align:right" |207.855 || style="text-align:right" |4,464 € |- | style="text-align:center;" | 8 || [[Severnoegejski otoki]] || [[Mitilene]] || style="text-align:right" |3.835,91|| style="text-align:right" |199.231 || style="text-align:right" |3,579 € |- | style="text-align:center;" | 9 || [[Peloponez (regija)|Peloponez]] || [[Tripoli, Grčija|Tripoli]] || style="text-align:right" |15.489,96|| style="text-align:right" |577.903 || style="text-align:right" |11,230 € |- | style="text-align:center;" | 10 || [[Južnoegejski otoki]] || [[Ermupoli]] || style="text-align:right" |5.285,99|| style="text-align:right" |309.015 || style="text-align:right" |7,816 € |- | style="text-align:center;" | 11 || [[Tesalija]] || [[Larisa]] || style="text-align:right" |14.036,64|| style="text-align:right" |732762 || style="text-align:right" |12,905 € |- | style="text-align:center;" | 12 || [[Zahodna Grčija]] || [[Patras]] || style="text-align:right" |11.350,18|| style="text-align:right" |679.796 || style="text-align:right" |12,122 € |- | style="text-align:center;" | 13 || [[Zahodna Makedonija]] || [[Kozani]] || style="text-align:right" |9.451|| style="text-align:right" |283.689 || style="text-align:right" |5,564 € |- style="font-size:100%; text-align:center;" !Št. !! Avtonomna država !! Glavno mesto !! Površina (km²)!!Št. prebivalcev !! BDP (mrd.) |- | style="text-align:center;" | (14) || [[Meniška skupnost na gori Atos]] || [[Karies, Atos|Karies]] || style="text-align:right" |390|| style="text-align:right" |1.830 || |} | valign="middle" | [[File:Peripheries of Greece numbered.svg|260x260px|left]] |} == Gospodarstvo == [[File:Main building of the bank of Greece 2008.jpg|thumb|220px|Glavna zgradba grške banke v Atenah]] [[File:Salonica-view-aerial2.jpg|thumb|220px|Solun je pomembno finančno in gospodarsko središče severne Grčije]] Po statističnih podatkih Svetovne banke za leto 2013 je gospodarstvo Grčije 43. največje nominalno glede na bruto domači proizvod z 242 milijardami $ in 52. največje s pariteto kupne moči (PPP) z 284.000.000.000 $. Poleg tega je Grčija 15. največje gospodarstvo v 27-članski Evropski uniji. V zvezi z dohodkom na prebivalca se je Grčija uvrstila na 38. mesto oziroma 40. mesto na svetu z 21.910 $ oziroma 25.705 $ za nominalnega BDP in PPP. Grško gospodarstvo zajema predvsem storitveni sektor (85,0 %) in industrijo (12,0 %), medtem ko kmetijstvo predstavlja 3,0 % nacionalne gospodarske proizvodnje. Pomembna grška industrija vključuje turizem (14,9 milijona mednarodnih turistov v letu 2009 jo postavlja na 7. najbolj obiskano državo v Evropski uniji in 16. na svetu po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov) in trgovski ladijski promet (16,2 % celotne zmogljivosti na svetu, grška trgovska mornarica je največja na svetu). Država je tudi velik kmetijski proizvajalec (vključno ribištvo) v Uniji. Z gospodarstvom, večjim kot celotno gospodarstvo Balkana, je Grčija največje gospodarstvo na Balkanu in pomembna regionalna vlagateljica. Je tudi druga največja tuja vlagateljica kapitala v Albaniji, tretja v Bolgariji, med zgornjimi tremi v Romuniji in Srbiji ter najpomembnejša trgovinska partnerica in največja tuja vlagateljica v Republiki Makedoniji. Grško telekomunikacijsko podjetje OTE je postalo močen vlagatelj v balkanskih državah. Grčija je bila ustanovna članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC). Leta 1979 je bil podpisan pristop države k Evropski skupnosti in enotnemu trgu, postopek je bil končan leta 1982. Grčija je bila sprejeta v ekonomsko in monetarno unijo Evropske unije 19. junija 2000 in januarja 2001 sprejela evro kot svojo valuto, ki je nadomestil grško drahmo po tečaju 340,75 drahme za evro. Grčija je tudi članica Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije in se uvršča na 24. mesto globalizacijskega indeksa KOF za leto 2013. === Finančna kriza (2010–danes) === Od konca leta 2009, kar je posledica mednarodnih in lokalnih dejavnikov, ima grško gospodarstvo najhujšo krizo po ponovni vzpostavitvi demokracije leta 1974, ko je grška vlada povečala svoj primanjkljaj z ocenjenih 6 % na 12,7 % bruto domačega proizvoda (BDP). Maja 2010 je bil grški javnofinančni primanjkljaj ponovno pregledan in ocenjen na 13,6 %, kar je bil drugi najvišji na svetu glede na BDP, Islandija je bila na prvem mestu s 15,7 % in Združeno kraljestvo tretje z 12,6 %. Javni dolg naj bi po nekaterih ocenah znašal 120 % BDP v letu 2010. Posledica je bila mednarodno nezaupanje v sposobnost Grčije za poplačilo dolga. Da bi preprečili tako stanje, so se maja 2010 druge države evrskega območja in MDS dogovorili za reševalni sveženj pod strogimi pogoji, vključno s finančnimi reformami in nadaljnjimi varčevalnimi ukrepi. Po vseh izvedenih korakih je Grčija dosegla primarni javnofinančni presežek v letu 2013. Aprila 2014 se je vrnila na svetovni trg obveznic, saj je uspešno prodala 3 milijarde evrov vredne petletne državne obveznice z donosom 4,95 %. Po šestih letih je gospodarstvo začelo rasti v drugem četrtletju leta 2014 in je bila v evrskem območju najhitreje rastoče gospodarstvo v tretjem četrtletju. V letu 2018 je Grčija zaključila še tretji program finančne pomoči, s katerim bi se po osmih letih postavila na noge. Med krizo je bilo veliko protestov in nasilja. Grčija je od leta 2010 prejela 274 milijard evrov pomoči mednarodnih posojilodajalcev. Slovenija je Grčiji namenila pomoč v vrednosti 0,9 milijarde evrov (2,1 odstotka BDP). Grčija se zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala presežek v vrednosti 3,5 odstotka BDP. === Energetika === [[File:SolarGIS-Solar-map-Greece-en.png|thumb|220px|left|Sončna energija ima velike možnosti za razvoj v Grčiji]] Električno energijo pridobivajo (skoraj polovico 48 %) z lignitom, 12 % v hidroelektrarnah in 20 % iz zemeljskega plina. Leta 2012 so bili obnovljivi viri energije 13,8 % celotne porabe v državi. 10 % energije iz obnovljivih virov daje sončna energija, večina pa je iz biomase in recikliranja odpadkov. V skladu z direktivo Evropske komisije o obnovljivih virih energije si Grčija prizadeva, da bi do leta 2020 pridobili 18 % energije iz obnovljivih virov. Grčija nima jedrskih elektrarn, vendar so leta 2009 predlagali, da se raziščejo možnosti zanje. === Kmetijstvo === [[File:Zante currant drying in Tsilivi.jpg|thumb|220px|Na soncu sušene rozine na Zakintosu]] Leta 2010 je Grčija pridelala največ bombaža (183.800 ton) v Evropski uniji, pistacij (8000 ton), bila je na drugem mestu po pridelavi riža (229.500 ton) in oliv (147.500 ton), tretjem po pridelavi fig (11.000 ton), mandljev (44.000 ton), paradižnika (1.400.000 ton) in lubenic (578.400 ton) in četrtem po pridelavi tobaka (22.000 ton). Kmetijstvo prispeva 3,8 % BDP države in zaposluje 12,4 % delovne sile v državi. Grčija je glavna uporabnica skupne kmetijske politike Evropske unije. Posledica vstopa države v Evropsko skupnost je bila izpopolnitev kmetijske infrastrukture in povečanje kmetijske pridelave. Med letoma 2000 in 2007 se je ekološko kmetovanje v Grčiji povečalo za 885 %, kar je najvišji odstotek sprememb v EU. === Pomorska industrija === [[File:Greek tanker ship.png|thumb|left|Grška trgovska mornarica nadzira 16,2 % svetovne flote in je najmočnejša na svetu. Je med prvimi petimi po vseh vrstah ladij in prva s tankerji in ladjami za prevoz razsutega tovora.]] Pomorski prevoz je ključna prvina grškega gospodarstva in sega že v antične čase. Danes je ladijski promet ena najpomembnejših panog v državi. Predstavlja 4,5 % BDP, zaposluje okoli 160.000 ljudi (4 % delovne sile) in je tretjina trgovinskega primanjkljaja države. Po podatkih Združenih narodov o trgovini in razvoju (poročilo 2011) je grška trgovska mornarica največja na svetu s 16,2 % celotne zmogljivosti na svetu. Po skupnem številu ladij je grška trgovska mornarica četrta na svetu s 3150 ladjami (od tega je 741 registriranih v Grčiji, preostalih 2409 pa v drugih pristaniščih). Grčija je na prvem mestu s tankerji in prevozom suhega razsutega tovora, četrta po številu zabojnikov in peta z drugimi ladjami. === Turizem === [[File:Corfu Town R02.jpg|thumb|center|700px|Panoramski pogled na del starega Krfa]] [[File:Ia Santorini-2009-1.JPG|thumb|right|250px|Panorama Santorinija]] Pomemben del nacionalnega dohodka Grčija dobi s turizmom. Po statističnih podatkih Eurostata je bilo leta 2009 več kot 19,5 milijona turistov. Velika večina obiskovalcev prihaja z evropske celine, največ iz Združenega kraljestva in Nemčije. Leta 2010 je bila najbolj obiskana Osrednja Makedonija z 18 %, nato Atika in Peloponez. Severna Grčija je najbolj obiskana, osrednja Grčija je na drugem mestu. Leta 2014 je Grčijo obiskalo 23 milijonov turistov.<ref name=eturbonews.com>{{navedi splet|title=Greece ups its target tourism arrivals and revenues|url=http://www.eturbonews.com/49784/greece-ups-its-target-tourism-arrivals-and-revenues|publisher=eturbonews.com}}</ref> === Promet in telekomunikacije === [[File:Antirio F28-18.jpg|thumb|250px|Most Rio–Antirrio (''Charilaos Trikoupis'') povezuje celinsko Grčijo in Peloponez]] Od leta 1980 so cestno in železniško omrežje Grčije precej posodobili. Pomembna dela vključujejo avtocesto A2 (Egnatia Odos), ki povezuje severozahodno Grčijo (Igumenica) s severno in severovzhodno Grčijo (Kipoj) in most Rio–Antirrio, najdaljši most s poševnimi zategami v Evropi (2250 m dolg), ki povezuje Peloponez od Ria (7 km iz Patrasa) do Antirria v osrednji Grčiji. Pomembnejši projekti, ki jih končujejo, je prenova grške državne ceste 8A, ki povezuje Atene s Patrasom in naprej proti Pirgosu na zahodu Peloponeza, ki bo posodobljena avtocesta in uredili bodo nedokončane odseke avtoceste A1, ki povezuje Atene in Solun ter zgradili podzemno železnico v Solunu. Atensko metropolitansko območje ima najsodobnejšo in najučinkovitejšo prometno infrastrukturo v Evropi, na primer atensko mednarodno letališče, avtocestno omrežje in razširjen sistem podzemne železnice. Večina grških otokov in mnoga glavna mesta regij so povezana z letali (glavna grška letalska prevoznika sta Olympic Air in Aegean Airlines). Pomorske povezave so bile izboljšane s sodobnimi plovili visokih hitrosti, vključno s hidrogliserji in katamarani. Železniške povezave imajo nekoliko manjšo vlogo, a so jih že razširili z novimi primestnimi železniškimi povezavami: ''Proastiakos'' okoli Aten proti letališču, Kiato in Halkidi; okoli Soluna, v smeri mesta Larisa in Edesa in okoli Patrasa. Zgrajena je tudi sodobna medmestna železniška povezava med Atenami in Solunom, marsikje v državi so posodobljene proge ali njihovi deli v dolžini 2500 km omrežja. Sodobna digitalna informacijska in komunikacijska omrežja dosežejo vsa področja. Je več kot 35.000 km optičnih vlaken in obsežno zračno omrežje. V Grčiji je bilo leta 2011 skupaj 2.252.653 širokopasovnih priključkov. Mednarodna telekomunikacijska unija Združenih narodov uvršča Grčijo med 30 držav z visoko razvito informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.itu.int/net/pressoffice/backgrounders/general/pdf/5.pdf |title= ICT Development Index (IDI), 2010 and 2008 |accessdate=22 July 2012|publisher=The United Nations Telecommunication Union{{!}}International Telecommunication Union}} p. 15.</ref> == Demografija == [[File:Brainsik-ermoupoli.jpg|thumb|400px|Hermupola na otoku Siros je glavno mesto Kikladov]] Po podatkih Helenskega statističnega organa (ELSTAT) je bilo v letu 2011 skupno število prebivalcev v državi 10.815.197. Nataliteta v letu 2003 je bila 9,5 na 1000 prebivalcev, stopnja smrtnosti 9,6 na 1000 prebivalcev. Grška družba se je v zadnjih nekaj desetletjih hitro spremenila. Upadla je rodnost, povečalo se prebivalstvo srednje starosti, kar sovpada s splošnim staranjem v Evropi. === Mesta === Skoraj dve tretjini grških ljudi živi v mestih. Največji in najvplivnejši mestni središči v Grčiji sta Atene in Solun s približno 4 milijoni oziroma 1 milijonom prebivalcev. Druga vidnejša mesta z nad 100.000 prebivalci so Patras, Heraklejon, Larisa, Volos, Rodos, Joanina, Hanija in Halkida. V spodnji preglednici so navedena največja mesta v Grčiji po številu prebivalcev na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva maja 2011. {{Largest cities | name = Največja mesta v Grčiji | country = Grčija | stat_ref = Helenski statistični urad, stanje 2011<ref name="2011census">{{navedi splet |publisher=National Statistical Service of Greece: Ανακοίνωση προσωρινών αποτελεσμάτων Απογραφής Πληθυσμού 2011, 22 Ιουλίου 2011 |url=http://www.tovima.gr/files/1/2011/07/22/apografh22.pdf |title='Πίνακας 1: Προσωρινά αποτελέσματα του Μόνιμου Πληθυσμού της Ελλάδος' }}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = | div_link = Modern regions of Greece{{!}}Region | city_1 = Atene | div_1 = Atika | pop_1 = 3.090.508 | img_1 = View of the Acropolis Athens (pixinn.net).jpg | city_2 = Solun | div_2 = Osrednja Makedonija | pop_2 = 788.952 | img_2 = Thessaloniki-Nea-Paralia.png | city_3 = Patras | div_3 = Zahodna Grčija | pop_3 = 213.984 | img_3 = Patras from the fortress.jpg | city_4 = Heraklejon | div_4 = Kreta | pop_4 = 173.993 | img_4 = Ηράκλειο 4795.JPG | city_5 = Larisa | div_5 = Tesalija | pop_5 = 162.591 | city_6 = Volos | div_6 = Tesalija | pop_6 = 144.449 | city_7 = Rodos (mesto) | div_7 = Južnoegejski otoki | pop_7 = 115.490 | city_8 = Joanina | div_8 = Epir | pop_8 = 112.486 | city_9 = Hanija | div_9 = Kreta | pop_9 = 108.310 | city_10 = Agrinion | div_10 = Zahodna Grčija | pop_10 = 106.053 | city_11 = Halkida | div_11 = Osrednja Grčija| pop_11 = 102.223 | city_12 = Katerini | div_12 = Osrednja Makedonija | pop_12 = 85.851 | city_13 = Trikala | div_13 = Tesalija | pop_13 = 81.355 | city_14 = Seres | div_14 = Osrednja Makedonija | pop_14 = 76.816 | city_15 = Lamija (mesto) | div_15 = Osrednja Grčija | pop_15 = 75.315 | city_16 = Aleksandropoli | div_16 = Vzhodna Makedonija in Trakija | pop_16 = 72.959 | city_17 = Kozani | div_17 = Zahodna Makedonija | pop_17 = 71.388 | city_18 = Kavala | div_18 = Vzhodna Makedonija in Trakija | pop_18 = 70.501 | city_19 = Kalamata | div_19 = Peloponez| pop_19 = 69.849 | city_20 = Verija | div_20 = Osrednja Makedonija | pop_20 = 66.547 }} === Religija === [[File:Stavronikita Aug2006.jpg|thumb|left|Samostan Stavronikita, grški pravoslavni samostan na Atosu]] [[File:Chora di Patmos con il Monastero di San Giovanni "il teologo".JPG|thumb|right|Samostan sv. Janeza Teologa, Patmos]] Grška ustava priznava vzhodno pravoslavje kot "prevladujočo" vero v državi, hkrati pa vsem zagotavlja svobodo verskega prepričanja. Grška vlada ne vodi statistike o verskih skupinah in pri popisu ne sprašuje za versko pripadnost. Po navedbah ameriškega State Departmenta je po ocenah 97 % grških državljanov pripadnikov vzhodne grške pravoslavne cerkve. V Eurostatu – Eurobarometer 2010 je 79 % grških državljanov odgovorilo: "Verjamemo, da je Bog." Po navedbah drugih virov 15,8 % Grkov sebe opisuje kot "zelo veren", kar je največ med vsemi evropskimi državami. Raziskava je tudi ugotovila, da le 3,5 % nikoli ni bilo v cerkvi. Pripadniki drugih priznanih ver so še muslimani (približno 1 %), medtem ko se številke priseljencev hitro spreminjajo. Judje so v Grčiji že več kot 2000 let. Sefardski Judje so v mestu Solun (leta 1900 jih je bilo 80.000 ali več kot polovica prebivalstva). Danes grško-judovska skupnost, ki je preživela nemško zasedbo in holokavst, šteje okrog 5500 ljudi. Grških državljanov rimskokatoliške vere je okoli 50.000, s priseljenci približno 200.000. Tu so še stari starokolendaristi, protestanti, mednarodna cerkev trdnega evangelija in druge binkoštne cerkve grške sinode apostolske cerkve, svobodna apostolska binkoštna cerkev je največja protestantska enota v Grčiji s 120 cerkvami. V zadnjih letih so oživele manjše starogrške vere. === Jeziki === [[File:Modern Greek dialects en.svg|thumb|left|240px|Razdelitev glavnih sodobnih grških narečij po regijah]] [[File:Greece linguistic minorities.svg|thumb|240px|Regije z negrškimi jeziki. Danes prevladuje grški jezik.]] Prvi zapis v grškem jeziku je iz 15. stoletja pr. n. št. v linearni pisavi B, ki je povezana z mikensko civilizacijo. Grščina je bila govorjena v sredozemskem svetu v antiki in je sčasoma postala uradni jezik bizantinskega cesarstva. Med 19. in 20. stoletjem je nastal velik spor, znan kot ''grško jezikovno vprašanje,'' o tem, ali bi moral biti uradni jezik v Grčiji antični čisti jezik (katarevusa), ki je nastal v 19. stoletju in se je uporabljal kot državni in znanstveni jezik, ali ljudska oblika grškega jezika, ki se je razvila iz bizantinske grščine in bil jezik ljudstva. Spor je bil dokončno rešen leta 1976, ko je ljudski jezik postal uradni grški jezik. Grčija je danes sorazmerno jezikovno homogena z veliko večino avtohtonega prebivalstva, ki uporablja grščino kot prvi ali edini jezik. Med grško govorečim prebivalstvom govorci, ki so prišli v Grčijo iz Male Azije po grškem genocidu, govorijo pontsko narečje in so precejšnja skupina. Kapadokijsko narečje je prišlo v Grčijo zaradi genocida, vendar je ogroženo in se komaj še govori. Avtohtona grška narečja vključujejo antično grščino, ki jo govorijo Karakačani (Sarakačani), gorski pastirji grške Makedonije in drugih delov severne Grčije. Cakonski ali tsakonski jezik, grški jezik, ki izhaja iz dorske grščine namesto jonske grščine, še vedno govorijo v nekaterih vaseh na jugovzhodnem Peloponezu. V Grčiji so še govorci jezikov in narečij manjšin. === Izobraževanje === [[File:Academy of Athens 2009-2.jpg|thumb|250px|Atenska akademija je grška narodna akademija in najvišja raziskovalna ustanova v državi]] [[File:Ionian Academy in daylight 2.JPG|thumb|right|250px|upright|Jonska akademija na Krfu, prva akademska ustanova v sodobni Grčiji]] Grki imajo dolgo tradicijo vrednotenja in vlaganja v izobraževanje (''paideja''). ''Paideja'' je bila ena najvišjih družbenih vrednot v starogrškem in helenističnem svetu. Prva evropska ustanova, ki je opisana kot univerza, je bila ustanovljena v 5. stoletju v Konstantinoplu in je delovala v različnih oblikah do padca mesta pod Turke leta 1453. Univerza v Carigradu je bila prva krščanska evropska posvetna ustanova visokošolskega izobraževanja, saj niso učili nobenega teološkega predmeta in glede na pomen svetovne univerze kot združenja študentov prva univerza na svetu. Obvezno izobraževanje v Grčiji vključuje osnovno šolo (Δημοτικό Σχολείο, ''dimotikó scholeio'') in gimnazijo (Γυμνάσιο). Mala šola (Παιδικός σταθμός, ''paidikós stathmós'') je priljubljena, vendar ni obvezna. Vrtci (Νηπιαγωγείο, ''nipiagogeío'') so obvezni za vse otroke, stare več kot štiri leta. Otroci začnejo hoditi v osnovno šolo stari šest let in jo obiskujejo šest let. V gimnazijo začnejo hoditi pri starosti 12 let, kamor hodijo tri leta. Poobvezno srednješolsko izobraževanje Grčije je sestavljeno iz dveh vrst šol: splošne srednje šole (Γενικό Λύκειο, ''genikό lykeiό'') in tehnično-strokovne izobraževalne šole (Τεχνικά και Επαγγελματικά Εκπαιδευτήρια, "TEE"). Poobvezno srednješolsko izobraževanje vključuje tudi zavode za poklicno usposabljanje (Ινστιτούτα Επαγγελματικής Κατάρτισης, "IEK"), ki zagotavljajo uradno, vendar nerazvrščeno stopnjo izobrazbe. Ker lahko sprejmejo diplomante obeh'' gymnasio'' (nižja srednja šola) in ''lykeio'' (srednješolska izobrazba), ti zavodi niso razvrščeni kot določena stopnja izobrazbe. V skladu z okvirnim zakonom (3549/2007) je javna visoka šola "najvišji vzgojno-izobraževalni zavod" (Ανώτατα Εκπαιδευτικά Ιδρύματα, ''anótata ekpaideytiká idrýmata'' – "ΑΕΙ"), sestavljena iz dveh vzporednih področij: univerzitetno področje (univerze, politehnične šole, umetniške šole, splošna univerza) in tehnološko področje (tehnološki zavodi (TEI) in šola za pedagoško in tehnološko izobraževanje). Državni inštituti ponujajo poklicno usmerjeno izobraževanje (dve do tri leta), ki deluje pod vodstvom drugih ministrstev. Študenti so uvrščeni v teh zavodih glede na njihovo uspešnost pri nacionalnem preverjanju znanja, ki poteka po končanem tretjem razredu ''lykeio''. Poleg tega se študenti, stari več kot 22 let, lahko prijavijo na Helensko splošno univerzo. Kapodistrijska univerza v Atenah je najstarejša univerza v vzhodnem Sredozemlju. Grški izobraževalni sistem zagotavlja tudi posebne vrtce, osnovne in srednje šole za ljudi s posebnimi potrebami in težavami pri učenju. Imajo tudi posebne gimnazije in srednje šole z glasbeno, teološko in telesno vzgojo. == Kultura == [[File:Temple of Hephaestus.jpg|thumb|left|260px|[[Hefajstov tempelj]] v [[Atene|Atenah]]]] [[Kultura]] se je v Grčiji razvijala več tisoč let. Začela se je v mikenski Grčiji, se nadaljevala v klasični Grčiji, se nadaljevala v rimskem imperiju, grškem vzhodnem, vzhodnem rimskem ali bizantinskem cesarstvu. Druge kulture in narodi, kot so latinske in frankovske države, Osmansko cesarstvo, Beneška republika, Genovska republika in britanski imperij so tudi pustili vpliv v sodobni grški kulturi, čeprav imajo zgodovinarji grško vojno za neodvisnost za ponovno oživljanje Grčije in rojstvo ene, združene večplastne kulture. Stari Grki so bili pionirji na številnih področjih, ki se opirajo na sistematiko misli, vključno z [[biologija|biologijo]], [[geometrija|geometrijo]], [[zgodovina|zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[fizika|fiziko]] in [[matematika|matematiko]]. Uvedli so pomembne literarne oblike, kot so [[epika]] in [[lirika]], [[dramatika]], tragedija in komedija. V svojem prizadevanju za slog in sorazmerja so Grki ustvarili ideal lepote, ki je močno vplival na zahodno [[umetnost]]. === Gledališče === [[File:Corfu Town Hall R01.jpg|thumb|Gledališče sv. Jakoba na Krfu, prva gledališka in operna hiša v sodobni Grčiji, prva grška opera]] [[Gledališče]] se je rodilo v Grčiji. Mestna državica klasičnih Aten, ki je postala pomembna kulturna, politična in vojaška moč v tistem obdobju, je bila središče, v katerem je bil ustanovljen festival, imenovan dionizije, v čast boga [[Dioniz]]a. [[Tragedija]] (konec 6. stoletja pr. n. št.), [[komedija]] (486 pr. n. št.) in [[satira]] so bile tri dramatične zvrsti, ki so se pojavile prav tu. V bizantinskem obdobju gledališka umetnost ni bila tako priljubljena. Edina oblika, ki se je ohranila, je bilo ljudsko gledališče (mimos in pantomimos) kljub sovražnosti uradne države. V otomanskem obdobju je bila glavna gledališka ljudska umetnost ''karagiozis''. [[Renesansa]], ki je prispevala k sodobnemu grškemu gledališču, je bila doma v beneški Kreti. Pomembna dramatika sta bila Vikentios Kornaros in Georgios Chortatzis. Sodobno grško gledališče je bilo rojeno po grški neodvisnosti v začetku 19. stoletja in na začetku pod vplivom eptaniškega gledališča in melodrame ter italijanske opere. Gledališče svetega Jakoba na Krfu je bilo prvo gledališče in operna hiša sodobne Grčije. Tu je bila uprizorjena prva grška opera Spiridona Ksindasa ''Parlamentarni kandidat'' (na podlagi izključno grškega libreta). V poznem 19. in začetku 20. stoletja so na atenski gledališki sceni prevladovali glasbena komedija, opereta in nokturni opaznih dramatikov [[Spyridon Samaras|Spiridona Samarasa]], Dioniziosa Lavrangasa, Teofrastosa Sakelaridisa in drugih. Narodno gledališče Grčije je bilo ustanovljeno leta 1880. Pomembnejši dramatiki sodobnega grškega gledališča so: Gregorios Ksenopulos, Nikos Kazantzakis, Pantelis Horn, Alekos Sakelarios in Iakovos Kambanelis, opazni igralci so Cibele Andrianu, Marika Kotopuli, Aimilios Veakis Orestis Makris, Katina Paksinu, Manos Katrakis in Dimitris Horn. Pomembni direktorji pa Dimitris Rontiris, Aleksis Minotis in Karolos Kun. === Filozofija === [[File:Plato Silanion Musei Capitolini MC1377.jpg|thumb|right|150px|Platon, doprsni kip]] Večina zahodnih filozofskih tradicij se je začela v antični Grčiji v 6. stoletju pr. n. št.. Prvi filozofi so se imenovali "predsokratiki", živeli so pred [[Sokrat]]om in pomenijo prelomnico v zahodni misli. Predsokratiki so bili iz zahodnih ali vzhodnih kolonij in le deli njihovih izvirnih spisov so ohranjeni, v nekaterih primerih le stavek. Novo obdobje filozofije se je začelo s Sokratom. Kot [[sofizem|sofist]] je v celoti zavrnil razglabljanja, ki so si jih privoščili njegovi predhodniki, njegovo izhodišče so bili misli in mnenja ljudi. Sokratove vidike je prvič združil [[Platon]], ki je v kombinaciji z njimi mnoga načela prejšnjih filozofov razvil v celovit sistem. [[Aristotel]] iz Stagire, najpomembnejši Platonov učenec, si s svojim učiteljem deli naslov največjega antičnega filozofa. Medtem ko je Platon skušal osvetliti in razložiti stvari z nadčutnega vidika oblik, je njegov učenec raje izhajal iz dejstev, ki so temeljili na izkušnjah. Poleg teh treh najpomembnejših grških filozofov so znani tudi filozofi iz drugih znanih šol grške filozofije, ki so jih ustanovili v tistem času, kot so [[stoicizem]], [[epikurejstvo]], [[skepticizem]] in [[neoplatonizem]]. Bizantinska filozofija temelji na različnih filozofskih idejah filozofov in znanstvenikov iz bizantinskega cesarstva, še posebej med 8. in 15. stoletjem. Zanjo je bil značilen krščanski pogled na svet, a tak, ki je temeljil na idejah grških besedil Platona, Aristotela in neoplatonistov. V sodobnem času je bil diafotismos (grško Διαφωτισμός, "razsvetljenje", "osvetlitev") grški izraz razsvetljenstva in njegovih filozofskih in političnih idej. Pomembni predstavniki so Adamantios Korais, Rigas Feraios in Teofilos Kairis. === Literatura === [[File:Giorgos Seferis 1963.jpg|thumb|160px|Giorgos Seferis, Nobelov nagrajenec za literaturo 1963]] Grško [[literatura|literaturo]] lahko razdelimo v tri glavne skupine: antično, bizantinsko in sodobno grško. Začetek grške literature sta vsekakor dve mogočni deli [[Homer]]jevi [[Iliada]] in [[Odiseja]]. Čeprav se čas nastanka razlikuje, sta deli nastali okoli 800 pr. n. št. ali pozneje. V klasičnem obdobju so postale mnoge zvrsti zahodne literature uglednejše. Liriska poezija, ode, pastorale, elegije, epigrami; dramske predstavitve komedij in tragedij; zgodovinopisje, retorične razprave, filozofska dialektika in filozofske razprave, vse je nastalo v tem obdobju. Dva glavna lirična pesnika sta bila Sapfo in Pindar. Klasična doba je poznala tudi začetek drame. Od stotin tragedij, napisanih in odigranih v klasični dobi, je ohranjenih le nekaj dramskih del [[Ajshil]]a, [[Sofokles]]a in [[Evripid]]a. Ohranjene [[Aristofan]]ove uprizoritve so zakladnica komične igre, medtem ko sta [[Herodot]] in [[Tukidid]] najvplivnejša zgodovinarja tistega obdobja. Največji prozni dosežek 4. stoletja so bila dela treh velikih filozofov. Bizantinska literatura v bizantinskem cesarstvu je bila napisana v atiškem narečju, srednjeveški in zgodnji sodobni grščini in je izraz intelektualnega življenja bizantinskih Grkov v krščanskem srednjem veku. Sodobna grška literatura, napisana v sodobni grščini, izhaja iz poznih bizantinskih časov v 11. stoletju. Kretski renesančni pesnik Erotokritos je nedvomno mojster grške literature tistega časa. Okoli leta 1600 je živel romantični pisec Vikentios Kornaros (1553–1613). V obdobju grškega razsvetljenstva (''diafotismos'') sta pisatelja Adamantios Korais in Rigas Feraios s svojimi deli zanetila grško revolucijo (1821–1830). Vodilne literarne osebnosti sodobne Grčije so Dionizios Solomos, Andreas Kalvos, Angelos Sikelianos, Emanuel Roides, Kostis Palamas, Penelope Delta, Jannis Ritsos Alexandros Papadiamantis, Nikos Kazantzakis, Andreas Embeirikos, Kostas Karyotakis, Gregorios Ksenopulos, Konstantinos Kavafis in Demetrius Vikelas. Dva grška avtorja sta prejela [[Nobelova nagrada za književnost |Nobelovo nagrado za književnost]]: [[George Seferis]] leta 1963 in [[Odiseas Elitis]] leta 1979. === Mitologija === [[File:Jupiter Smyrna Louvre Ma13.jpg|thumb|180px|Zevs je bil vrhovni bog olimpske dvanajsterice]] Številni bogovi starogrške religije, mitološki junaki, dogodki v antičnih grških epih (Odiseja in Iliada) in drugih delih umetnosti in literature se danes imenuje [[grška mitologija]]. Poleg verske vloge je imela mitologija starogrškega sveta tudi kozmološko vlogo, saj so poskušali pojasniti, kako je nastal in deluje svet. Glavni bogovi starogrške religije so bili [[dodekateon]] ali ''dvanajst bogov'', ki so živeli na vrhu gore [[Olimp]]. Najpomembnejši je bil [[Zevs]], kralj bogov, poročen s [[Hera|Hero]], ki je bila Zevsova sestra. Drugi grški bogovi, ki so sestavljali olimpsko dvanajsterico so bili: [[Demetra]], [[Ares]], [[Pozejdon]], [[Atena]], [[Dioniz]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Afrodita]], [[Hefajst]] in [[Hermes]]. V začetku je bila v dvanajsterici tudi Hestija, a je izstopila, ko je heroj Dioniz postal bog. Poleg teh dvanajstih bogov so Grki poznali tudi nimfe in druga čarobna bitja. == Glej tudi == {{wikislovar}} * [[zgodovina Grčije]] * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|3}} == Literatura == {{refbegin |30em}} * "Minorities in Greece&nbsp;– Historical Issues and New Perspectives". ''History and Culture of South Eastern Europe''. An Annual Journal. München (Slavica) 2003. *{{navedi knjigo | title = The Constitution of Greece | url = http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/001-156%20aggliko.pdf |accessdate=21 March 2011 |year=2008 | publisher = Hellenic Parliament |location=Athens|isbn= 978-960-560-073-0|format= PDF| others = Paparrigopoulos, Xenophon; Vassilouni, Stavroula (translators)}} *{{Citation | last = Clogg | first = Richard | title = A Concise History of Greece | pages = 10–37 | publisher = Cambridge University Press | year = 1992 | edition=1. | ISBN = 0-521-37228-3 | url = https://books.google.com/books?id=H5pyUIY4THYC&printsec=frontcover&dq=richard+clogg+greece&hl=en&sa=X&ei=uurkT5nGNNKyhAfFkay9CQ&redir_esc=y#v=onepage&q=richard%20clogg%20greece&f=false}}, 257 pp. *{{Citation | last = Clogg | first = Richard | title= A Concise History of Greece | edition=2. |location= Cambridge | publisher= Cambridge University Press| origyear = 1992 | year= 2002 | isbn = 978-0-521-00479-4}}. *{{navedi knjigo | last =Dagtoglou | first = PD | title = Constitutional Law&nbsp;– Individual Rights | volume = I | year = 1991 |publisher=Ant. N. Sakkoulas |location=Athens-Komotini |language=el |chapter=Protection of Individual Rights}} *{{Citation | first = John Van Antwerp | last = Fine | title = The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century | publisher = University of Michigan Press | year = 1991 | isbn = 978-0-472-08149-3 | url=https://books.google.com/?id=Y0NBxG9Id58C}}, 376 pp. *{{Citation | last = Kalaitzidis | first = Akis | year = 2010 | title = Europe's Greece: A Giant in the Making | publisher = [[Palgrave Macmillan]]}}, 219 pp. The impact of European Union membership on Greek politics, economics, and society. *{{navedi knjigo |last= Mavrias | first= Kostas G |title= Constitutional Law |year= 2002| publisher= Ant. N. Sakkoulas | location =Athens |language=el |isbn=978-960-15-0663-0}} *{{cite journal | last =Pappas | first = Takis |date=April 2003 | title= The Transformation of the Greek Party System Since 1951 |journal=West European Politics| volume= 26 | issue = 2 | pages = 90–114| doi = 10.1080/01402380512331341121| url = http://www.ingentaconnect.com/content/routledg/wep/2003/00000026/00000002/art00005 |accessdate=8 June 2008 | issn = 0140-2382}} *{{Citation | url = http://www.nytimes.com/2010/02/14/business/global/14debt.html?pagewanted=all | title = Wall St. Helped to Mask Debt Fueling Europe's Crisis | publisher= The New York Times | first1 = Louise | last1 = Story | first2=Landon Jr |last2=Thomas |first3=Nelson D |last3=Schwartz |date= 14 February 2010 |accessdate=26 March 2013}}. *{{Citation | last = Trudgill | first = P | contribution = Greece and European Turkey: From Religious to Linguistic Identity | editor1-first = S | editor1-last = Barbour | editor2-first = C | editor2-last = Carmichael | year = 2000 | title = Language and Nationalism in Europe | place = Oxford | publisher = Oxford University Press}}. *{{navedi knjigo | last = Venizelos | first = Evangelos | title = The "Acquis" of the Constitutional Revision | year= 2002 | publisher= Ant. N. Sakkoulas |location= Athens | language = el | isbn = 978-960-15-0617-3 |chapter=The Contribution of the Revision of 2001}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|Greece|voy =Greece}} === Vlada === * [http://www.presidency.gr/ President of the Hellenic Republic] * [http://www.primeminister.gr/index.php?option=com_content&task=view&id=4762&Itemid=89Prime Minister of the Hellenic Republic] * [http://www.hellenicparliament.gr/ Hellenic Parliament] * [http://www.visitgreece.gr/ Greek National Tourism Organisation] * [http://www.greeknewsagenda.gr/ Greek News Agenda Newsletter] === Splošne informacije === *{{Citation | contribution-url = http://www.britannica.com/place/Greece | contribution = Greece | title = Encyclopaedia Britannica}}. *{{Citation | contribution-url = http://travel.nationalgeographic.com/travel/countries/greece-guide/ | type = guide | contribution = Greece | title = National Geographic Traveler| publisher = National Geographic}}. *{{CIA World Factbook link|gr|Greece}} *{{Citation | url = http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/greece.htm | contribution = Greece | title = UCB Libraries GovPubs | publisher = Colorado}}. *{{dmoz |Regional/Europe/Greece}} *{{Citation | url = http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17372520 | title = Greece | type = profile | newspaper = BBC News | place = UK | date=25 December 2013}}. *{{Citation | url = http://www.gcr.gr/ | title = Greek Council for Refugees}}. *{{Citation | url = http://www.fhw.gr/chronos/en/ | title = Hellenic History | publisher = FHW | place = GR}}. *{{Citation | url = http://www.hellenism.net/ | title = Hellenism}}&nbsp;– Everything about Greece. * [http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Greece:_Primary_Documents History of Greece: Primary Documents] * [http://kingscollections.org/exhibitions/specialcollections/greece/british-involvement-in-the-war/london-protocol The London Protocol of 3 February 1830] * [http://www.ellopos.net/elpenor/default.asp The Greek Heritage] * {{Wikiatlas |Greece}} * {{osmrelation-inline |192307}} ; Trgovina * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/GRC/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Greece] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Grčija|*]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] [[Kategorija:Države pakta NATO]] [[Kategorija:Države Evropske unije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] {{normativna kontrola}} 546icdvlg3yl5ax6n4bicsktvi6cyq6 0 4884 6655942 6655354 2026-04-05T07:43:38Z Pinky sl 2932 posodobitev predsednikov, slog 6655942 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|Predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|Predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Alexandru Munteanu]] | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Gubernija Besarabija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991^a | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih]] in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj [[Borealnega kraljestva]]. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombe == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Moldova}} {{Wikivoyage}} * [https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 S.Res.148 – A resolution to express the sense of the Senate that the United States should support the right to self-determination of the people of the Republic of Moldavia and northern Bucovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161018213138/https://www.congress.gov/bill/102nd-congress/senate-resolution/148/text?q=%7B%22search%22%3A%5B%22PL111-148%22%5D%7D&resultIndex=5 |date=18 October 2016 }} * {{Official website|1=http://www.moldova.md/en}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |date=5 January 2021 }}. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency * [https://web.archive.org/web/20121002063813/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/moldova.htm Moldova, Republic of] from ''UCB Libraries GovPubs''. * [https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 Moldova profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180721064530/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17601580 |date=21 July 2018 }} from the BBC News * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] q2gz6vykf37oriru4ggcgargwpe19jw 0 6863 6655923 6576906 2026-04-05T07:11:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Filozof | region = Zahodna filozofija | era = Srednjeveška znanost in filozofija | color = #F5DEB3 <!-- Image and caption --> <!-- Information --> | name = Herman Koroški | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = krščanski [[novoplatonizem]], [[Šola v Chartresu]] | main_interests = [[prevajalstvo]], [[metafizika]], [[astronomija]], [[matematika]], [[meteorologija]], [[astrologija]] | notable_ideas = popularizator arabske kulture, prvi prevod Korana | influences = [[Teodorik Chartreški]], [[Bernard Chartreški]], [[Abelard]], [[Rajmund iz Toleda]], [[Platon]], [[Plotin]], [[Aristotel]], [[Adelard]], [[Evklid]], [[Ptolemaj]], [[Al-Kindi]], [[Al-Hvarizmi]] |influenced = [[Albert Veliki]], [[Akvinski]], [[Sveti Bonaventura|Bonaventura]], [[Roger Bacon]], [[Vilijem Ockham]], [[Ramon Llull]] }} '''Herman Koroški Slovan Secundus''' ({{jezik-la|Sclavus Secundus}}), [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]], [[astronom]], [[astrolog]], [[matematik]], [[meteorolog]], [[prevajalec]] in [[pisatelj]], * okoli [[1100]]. Najprej so predpostavljali, da je bil rojen v severni [[Istra|Istri]], takrat [[Vojvodina Koroška]] in slovensko jezikovno govorno območje (Bezlaj, 1976), kasneje stoletja do konca 1. svetovne vojne del [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]] (danes [[Slovenija]] in [[Hrvaška]]), † okoli [[1160]]. Danes dokazano, da je bil rojen v bližini kraja [[Sveti Peter v Lesu, Teurnia|Sveti Peter v Lesu]] (St. Peter im Holz) na sedanjem avstrijskem Koroškem. == Polemike o Hermanovi istovetnosti == Rojstni kraj Hermana Koroškega je navkljub mnogim argumentom sporen, vendar kaže, da je to Sveti Peter v Lesu (St. Peter im Holz) na sedanjem avstrijskem Koroškem: #vir: Uvodni spis v [[Abu Mašar]]jevo astronomsko-astrološko delo (»''Liber introductorius in astrologiam Albumazar''«), kjer Herman med naštevanjem [[Evropa|evropskih]] dežel navaja: »... ''trije deli Istre, obmorska in gorata, v sredini '''naša domovina''' Karintija''...«<ref name="WDL">{{navedi splet|url=http://www.wdl.org/en/item/2998/|title=Introduction to Astronomy, Containing the Eight Divided Books of Abu Ma'shar Abalachus|website=[[World Digital Library]]|date=1506|accessdate=2013-07-15|archive-date=2019-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191012043331/https://www.wdl.org/en/item/2998/|url-status=dead}}</ref> #Sveti Peter v Lesu (St. Peter im Holz) na sedanjem avstrijskem Koroškem (J. Šumrada, 1996; D. Thomas in A. Mallett, 2011) #vir: [[Bruna Kuntić-Nakvić]] (v knjigi ''Živa antika''): »''Dalmata''« je lahko tudi sinonim za [[Slovani|Slovane]] nasploh, saj so tudi [[Čehi]] in [[Poljaki]] govorili o svojem »dalmatinskem« poreklu. To imenovanje morda izhaja iz časov, ko so po srednjeevropskih trgovskih poteh zbirali sužnje, večinoma po poreklu iz »[[pogani|poganskega]]« slovanskega vzhoda. Najpogostejša trgovina je bila v Dalmaciji, kjer so [[Benečani]] in [[Arabci]] plenili po obalah [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. # vir: [[Kajetan Gantar]]: ''Louvainski rokopis'' je nedvoumno trdil: »''Hermanus iste astrologus fuit, natus in Karinthia''« (Herman je bil astrolog, rojen v Karintiji). # vir: [[Antun Slavko Kalenić]] (''De textu Hermanni tractatus qui de essentiis inscribitur'', {{COBISS|ID=1247517}} navaja politično zamenjavo med Istro in Karantanijo: »Engelbert II. ''Ortenburški'' je leta [[1090]] postal mejni grof istrski, Henrik ''Ortenburški'' pa je bil [[1122]] ustoličen kot koroški vojvoda.« V rokopisih je njegovo ime večkrat navedeno v raznih različicah: *'''Herman Secundus''' (drugi), da bi ga lahko razlikovali od Hermana ''Contractusa'' (pohabljenega), *'''Herman Sclavus''' (Slovan), da bi ga lahko razlikovali od Hermana ''Alemanusa'' ali ''Suevusa'', *'''Herman Nellingaunensis'''. Dve zmotni in zavajajoča imeni, ki ne označujeta Hermana Koroškega, sta: * ''Herman Ketenensis'' (iz Kettona v [[Rutlandshire]]u) in * ''Herman Retinensis''. == Življenje == Po vsej verjetnosti je Herman Koroški hodil v neko [[Benediktinci|benediktinsko]] [[samostan]]sko [[šola|šolo]] v Istri. V mladosti je živel v južni [[Francija|Franciji]] in [[Španija|Španiji]]. Svoje [[filozofija|filozofsko]] in [[filologija|filološko]] znanje je pridobil v znamenitih šolah, [[Bernard Chartreški|Bernardovi]] in [[Teodorik Chartreški|Teodorikovi]] v [[Chartres]]u in v [[Pariz]]u med letoma [[1130]] do [[1135]]. Teodorik (Thierry) (okoli 1085 - okoli 1150) je bil mlajši Bernardov brat in [[platonizem|platonik]]. Med njegovi učenci je bil tudi [[Janez Salisburški]] (Johannes de Saresberia Parvus) (okoli 1110/1115-1180). Teodorik je nekaj časa učil v Parizu do leta [[1141]], potem pa se je vrnil v Chartres. Po študiju je Herman s svojim sošolcem [[Robert Kettonski|Robertom]] iz [[Ketton]]a odpotoval v arabske dežele na vzhod. V [[Carigrad]]u in [[Damask]]u je spoznal tedanjo arabsko [[znanost]]. Okoli leta [[1138]] se je vrnil v [[Evropa|Evropo]] in deloval v Španiji in južni Franciji. V Španiji je deloval nekaj časa v prevajalski delavnici škofa [[Rajmund iz Toleda|Rajmunda]]<ref>Raimundo de Toledo, po krščanskem zavzetju Toleda ni bilo opaznih sprememb v pestrem intelektualnem življenju andaluzijske Španije. Škof Rajmond iz Toleda je v skupno delo vpregel intelektualna prizadevanja kristijanov, muslimanov in judov. Ta ''renesansa'' pod samostojnim pokroviteljstvom Toledskega škofa je trajala prbližno četrt stoletja, preden so se ponovno okrepili pritiski na jude in muslimane.</ref>. Velik del njegovega dela je ostal brezimen. == Dela == Njegovo prvo znano delo je prevod, objavljen v Španiji leta [[1138]], šesta knjiga astrološkega (astronomskega) traktata judovskega (arabskega) pisca Saul (Sahl) ben ibn Bišra (Bishra), v Hermanovem prevodu imenovan ''Zaelis fatidica'' ali ''Liber sextus astronomie''. Saul ben ibn Bišra je pisal pod vplivom grške astrološke tradicije in prvih pet knjig njegovega dela se je ohranilo v prevodu [[Ivan Seviljski|Ivana]] (Juana) iz [[Sevilla|Seville]] (Johannes Hispanus) (okoli 1090 - okoli 1150). Besedilo šeste knjige je razdeljeno v sedem razprav, ki obdelajo tri tematske sklope. Prvi sklop govori o različnih spremembah v svetu, drugi o spremembah v [[zrak]]u in tretji o neenakostih med ljudmi, ki nastanejo zaradi neizbežnih različnih vplivov. Delo vsebuje razprave o [[planet]]ih, napovedovanjih iz njihovih [[vzvratno gibanje|vzvratnih gibanj]] in medsebojnih položajih in napovedovanjih na osnovi gibanj [[komet]]ov. Okoli leta [[1140]] je prevedel astronomsko delo [[Abu Mašar]]ja ''Uvod v astronomijo'' (''Kitab al-madkhal ila ilm ahkam al nujum''). Ta prevod je večkrat natisnjen pod naslovom ''Liber introductorius in astronomiam Albumasaris, Abalachii'' (Avgusta Vindelicorum, ([[Augsburg]]) [[1489]], [[Benetke]] [[1495]] in [[1506]]). To delo je prvi prevedel v latinščino Ivan Seviljski leta [[1133]] in vsebuje probleme iz grške filozofije, [[arabska astronomija|arabske astronomije]] in vzhodnjaške [[astrologija|astrologije]]. Velik del Hermanovih prevodov se je znašel v delu ''Knjiga astronomskih sodb'' [[Roger Herefordski|Rogerja]] iz [[Hereford]]a. Ivanov prevod je bolj dobeseden in krajši od Hermanovega. Herman je najverjetneje v tem času iz [[arabščina|arabskih]] prevodov prevedel [[al-Hvarizmi]]jeve astronomske tabele (''zij''), ki jih je prevedel tudi leta [[1126]] [[Adelard]] (1075-1164) iz [[Bath]]a, in [[Evklid]]ove geometrijske ''[[Elementi (Evklid)|Elemente]]'' (''Euclidis geometria (Elementa)''), ki jih je v tistem času prevedel tudi Adelard. Okoli leta [[1142]] je Herman začel v [[León]]u prevajati v latinščino ''[[Koran|Kur'an]]'' in prevedel dva traktata ''De generatione Muhamet et nutritura eius'' in ''Doctrina Muhamet''. Z nedokončanim prevodom ''Kur'ana'' je nadaljeval. Končal ga je leta [[1143]] njegov angleški prijatelj [[Robert de Retina]] iz [[Chester|Chestra]]. Izvorni rokopis tega prevoda je v Carigradu našel Ivan Stay. Po tem rokopisu in prepisu latinskega prevoda [[Peter Častitljivi|Petra Častitljivega]] (Petrus Venerabilis) ([[1094]]-[[1156]]), opata iz [[Cluny]]ja, je leta [[1543]] [[Teodor Bibliander]] ([[1504]]-[[1564]]) izdal ''Kur'an'' v [[Basel|Baslu]]. V tej izdaji sta objavljena tudi Hermanova prevoda dveh razprav o [[islam]]u skupaj z [[Martin Luther|Luthrovim]] ''Predgovorom''. Njegovo največje prevajalsko delo je latinski prevod [[Ptolemej]]evega dela ''Planisphaerium'', ki ga je prevedel po arabskem prevodu iz [[grščina|grščine]], skupaj s komentarji astronoma [[Al-Majriti|Maslama ibn Ahmeda al-Majritija]], ki je deloval v [[Kordoba|Kordobi]] v [[10. stoletje|10. stoletju]]. Preko tega prevoda, objavljenega v [[Toulouse|Toulousu]] leta [[1143]], so se zahodnoevropski [[sholastika|sholastiki]] prvič spoznali s Ptolemejevimi astronomskimi nazori. Za njegov prevod so dolgo časa verjeli, da je edina sled izvirnega Ptolemejevega dela. Pozneje so našli ohranjen še neki drug prevod v arabščini v [[Istanbul]]u. Herman je prevedel tudi Ptolemejevo delo ''Kanoni''. Dolgo so mislili, da je Ptolemeja prevedel [[Nemci|Nemec]] Herman Contractus in ne on. Od njegovih izvirnih filozofskih del je do nas prodrlo delo ''O bistvih'' (''De essentiis''), v katerem razpravlja o petih [[aristotel]]ovskih kategorijah ([[vzrok|causa]], [[gibanje|motus]], [[prostor|spatium]], [[čas|tempus]], [[prirodno okolje|habitudo]]). To razpravo je začel pisati leta 1143 v Toulousu in jo končal istega leta v [[Beziers]]u. Leta [[1982]] so knjigo ponatisnili v [[Nemčija|Nemčiji]], leta 1990 pa je izšel hrvaški komentirani prevod v dvojezični izdaji {{COBISS|ID=2233865}}. Pripisujejo mu še nekatera dela: [[meteorologija|meteorološko]] ''Knjiga o padavinah'' (''Liber imbrium'') (1140 do [[1141]]), astrološko ''O raziskovanjih srca'' (''De indagatione cordis'') (po 1140), matematično in astronomsko ''De mensura, De utilitatibus astrolabii''), ''De compositione et usu astrolabii'' (pred 1143), itd. V besedilu knjige ''De indagatione cordis'' so navedena imena [[znanstvenik]]ov, katerih dela je poznal in uporabljal Herman: [[Abu Mašar]] ([[787]]-[[886]]), Saul ben ibn Bišr, Aomar Tiberia, [[Al-Kindi]], judovski astrolog [[Mašalah]] (Messahalla) iz [[8. stoletje|8. stoletja]], Hermes in Dorotej (Dorotheos) iz [[Sidon]]a. Celotno besedilo v latinskem izvirniku je kritično objavila Sheila Low-Beer v svoji doktorski disertaciji ''Herman of Carinthia: The Liber imbriam, The Fatidica and the De indagatione Cordis'', Univerza mesta New York (The City University of New York). Na njegovo delo se oslanjajo razni srednjeveški avtorji, npr. [[Albert Veliki]] (Albert von Bollstädt, Albertus Magnus) (1193/1206-1280), učitelj [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] (1225-1274), v svojem delu ''Speculum astronomiae''. Poleg Adelarda, [[Platon Tivolski|Platon]]a iz [[Tivoli]]ja (1134-1145), [[Gerard da Cremona|Gerarda iz Cremone]] (1114-1187) in Ivana Seviljskega je nesporno najpomembnejši prevajalec arabskih astronomskih del v 12. stoletju in popularizator islamske kulture v Evropi. Vpliv njegovih prevodov na razvoj srednjeveške evropske astronomije je bil izredno velik. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == Strokovne monografije: * [[Jaro Dolar]], ''Herman iz Karintije'' {{COBISS|ID=38455296}} * J. Šumrada: 'Quelques recherches récentes en Slovénie sur Hermann de Carinthia', Le Temps de Fulbert. Actes de l'Université d'été du 8au 10 juillet, str.155-119,  1996. https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8137224 *D. Thomas in A. Mallett: Hermann Of Carinthia, str. 497-507, v:  Christian-Muslim Relations. A Bibliographical History. Vol. 3 (1050-1200), urednika : D. Thomas, A. Mallett, Brill, Leiden, Boston, 2011. ISBN 978-90-04-21616-7 *Sheila M. Low-Beer, ''Hermann of Carinthia'', disertacija {{COBISS|ID=16448813}} * Charles Stuart Freeman Brunett, ''Hermannus de Carinthia'' {{COBISS|ID=42553600}} * Bezlaj F.: Eseji o slovenskem jeziku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967 <nowiki>http://www.worldcat.org/title/eseji-o-slovenskem-jeziku/oclc/16652191?page=citation</nowiki> *Žarko Dadić, ''Herman Dalmatin = Hermann of Dalmatia = Hermannus Dalmata'' {{COBISS|ID=6850137}} == Zunanje povezave == * Andreja Šmid (oktober 1996), ''[http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/herman/Herman.htm Herman s Koroškega]'', [[Univerza v Ljubljani]], FMF, Oddelek za matematiko in mehaniko. * [http://www.istrianet.org/istria/illustri/dalmatin/index.htm Herman Dalmatin na ''Istria on the Internet''] {{ikona hr}} * [http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Herman_Koro%C5%A1ki Herman Koroški] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304111220/http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Herman_Koro%C5%A1ki |date=2016-03-04 }} na [[MaFiRa]]-Wiki {{portal|Astronomija}} {{zvezdica IO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Herman Koroški}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski astronomi]] [[Kategorija:Slovenski astrologi]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski meteorologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Srednjeveški filozofi]] [[Kategorija:Hrvaški filozofi]] [[Kategorija:Hrvaški astronomi]] [[Kategorija:Hrvaški matematiki]] [[Kategorija:Hrvaški prevajalci]] 95tij0w8j0cf801act2fb0gyp24j5c3 4 9326 6655936 6655305 2026-04-05T07:36:03Z NelidaJ 257553 6655936 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Baski]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske * [[Čar ljubezni]] == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] == E == * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]] * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] * [[jodlanje]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[neoliberalizem]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]] * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Sassari]] <small>[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] </small> * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zakarpatje]] * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] onwr3z81c3j5ak63h5w5s8lpstl6a33 0 15875 6655742 6298694 2026-04-04T14:30:06Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ čiščenje; +cikel 10 oddaj 6655742 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Več sklicev}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Bojan Adamič | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | image_size = | background = person | birth_name = Bojan Adamič | alias = | origin = | instrument = [[klavir]], [[orgle]], [[trobenta]] | genre = [[Klasična glasba|klasika]], [[pop glasba|pop]], [[jazz]], [[filmska glasba]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1930–1995 | label = | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = }} '''Bojan Adamič''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[dirigent]] in [[aranžer]], * [[9. avgust]] [[1912]], [[Ribnica]], [[Slovenija]], † [[3. november]] [[1995]], [[Ljubljana]], Slovenija. Bojan Adamič je bil vsestranski [[glasbenik|glasbeni ustvarjalec]], znano je njegovo delo na področju zabavne in filmske glasbe, manj pa je znano njegovo ustvarjanje na področju fotografije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.etno-muzej.si/sl/zven-maske |title=arhivska kopija |accessdate=2011-04-04 |archive-date=2011-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110601231124/http://www.etno-muzej.si/sl/zven-maske |url-status=dead }}</ref> == Življenjepis == Rodil se je očetu Antonu in materi Mariji (roj. Nosan). === Izobrazba === Bojan Adamič je obiskoval OŠ v [[Ribnica|Ribnici]] in OŠ Ledina v Ljubljani ter [[Gimnazija Poljane|gimnazijo Poljane]], kjer je maturiral leta 1931. S 13 leti se je vpisal na Državni konservatorij za klavir (srednja glasbena šola) in končal orgle pri prof. Premrlu, trobento pri prof. Karasu in deloma kompozicijo pri prof. Ostercu. Junija 1941 je diplomiral iz [[klavir]]ja pri prof. Ravniku leta 1941 na [[Glasbena akademija v Ljubljani|Glasbeni akademiji v Ljubljani]], ko je za diplomski izpit igral [[Franz Liszt|Lisztov]] prvi klavirski koncert. Na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] je opravil prvi državni izpit in absolutorij. Med drugo svetovno vojno je finančno podpiral protifašistično slovensko odporniško gibanje. Leta 1943 se je pridružil slovenskim partizanom, kjer je bil tudi ranjen v napadu Nemcev in bil premeščen v štab, kjer je skrbel za glasbo, ki jo je takrat oddajal Radio Osvobodilne fronte.<ref>Javoršek, J. (1979): Radio Osvobodilna fronta, Partizanska knjiga, Ljubljana</ref> Med vojno je spoznal bodočo ženo Barbaro Černič. Imela sta hčerko Alenko Adamič.<ref name="AB">{{cite web |url=http://www.bojan-adamic.si/en/biography/ |title=Biography |work=Bojan-adamic.si |first=Alenka |last=Adamič |accessdate=18 February 2013}}</ref> === Glasbeno ustvarjanje === Glasbena pot Bojana Adamiča se je začela že v zgodnjih otroških letih v Ribnici. Prvega svojega glasbenega podviga se spominja takole: »Naj povem, kako je prišlo do mojega dirigiranja z metlo. Pri sosedovih, in sicer pri brivcu Juvancu, so ustanovili godbo na pihala. Dobili so inštrumente, tudi note so od nekod prišle in začeli so vaditi. Niso pa imeli dirigenta, najbrž se jim ni zdel potreben, kot tudi danes misli veliko nespametnih glasbenikov. Ker pa za Slovence velja, kar zadeva slogo, nekaj natančno določenih pravil, se tudi godba ni mogla nikakor zediniti, kateri tempo bi bil pravilen - recimo - za koračnico. Vsak je ubral svoj tempo in tako do konca niso prišli skupaj. Potrebovali so torej nekoga, ki bi jim pomagal držati enakomeren in za vse veljaven ritem.« Mali Bojan je bil njihov zvesti poslušalec, ki ni nikoli zamudil nobene »glasbene ure«. Dirigenta niso imeli, pa se je nekdo domislil in potisnil malemu poslušalcu metlo v roke. Fantič je stal sredi sobe in z metlo vneto tolkel po tleh; menda kar dobro. Pri 15 letih je že igral na orgle, ki so bile njegov najljubši inštrument, v ljubljanski Jožefovi cerkvi. Ker pa je maše rad malo prikrojil po svoje, je bila cerkev vedno polna. Bojan Adamič je namreč dodajal melodije iz takratnih filmov. Leta 1930, ko mu je bilo 18 let, je postal član skupine Ronny, kjer je igral harmoniko in saksofon. Potem pa je kot član velikega jazzovskega orkestra, ki je pred vojno igral v blejskem Kazinu, v manjši zasedbi igral pogosto v letoviščih in zdraviliščih, kot so [[Rogaška Slatina]], Kaštel pri Splitu, [[Dobrna]], [[Rimske Toplice]]. V času vojne [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije]] je Bojan Adamič še nastopal s svojim plesnim orkestrom v Ljubljani in zaslužek od koncertov, ki jih je prirejal, je šel v korist [[OF]]. Septembra 1943 je odšel v partizane in se vključil v [[Ljubljanska brigada|Ljubljansko brigado]] in sprejel ilegalno ime Gregor. V času vojne so v četah ustanavljali kulturniške skupine. Tista, v kateri je deloval Bojan Adamič, je imela pevski kvartet, dva harmonikarja – to sta bila Adamič in Golob, ter recitatorja. Spomladi 1944 pa o ga poklicali v glavni štab, da bi organiziral godbo na pihala, vendar je opravljal potem več funkcij in Jože Javoršek zatrjuje, da si »Radia osvobodilne fronte brez Bojana niti predstavljati ne morem. Povsod je bil uporaben, od tega, da je z igranjem klavirja mašil program našega radia, pa do ustvarjanja novih skladb.« Godba glavnega štaba je bila spočetka številčno majhna, v njej je bilo komaj deset, enajst ljudi, ki pa so začeli vaditi takoj, ko so se zbrali. Pozneje se je pridružila partizanom še hrastniška rudarska godba. Nastopali sta obe godbi, rudarsko, ki se je imenovala godba VII. Korpusa, je vodil Jože Brun, drugo, godbo Glavnega štaba, pa Bojan Adamič in Drago Lorbek. Iz nje je po osvoboditvi Ljubljane nastal [[Vojaški orkester Ljubljana]]. Njegov pravi umetniški vzpon se je začel takoj po vojni, ko je kot zrel in izkušen glasbenik razvijal slovensko zabavno glasbo in iskal nove možnosti in poti. Postal je utemeljitelje in vizionar slovenske zabavne glasbe, popevke, šansona, izredno veliko je ustvarjal na področju filmske in scenske glasbe. Adamičev opus je postal pojem za ustvarjalnost na področju zabavne glasbe po vsej bivši Jugoslaviji. Njegov umetniški opus, na katerega je bil lahko ponosen, je bil spodbuda mladim nadarjenim glasbenikom, za katere je imel vedno čas in posluh. Bojan Adamič je izkoristil priložnost in se usmeril v jazz: »Takoj v začetku sem uvedel svoj slog: vse partizanske koračnice sem pisal kot evergreene, s tem da je bil v sredini refren. To je bilo nekaj čisto novega. Že med vojno sem z jazzom »okužil« vodstvo, ki je bilo ponosno, da ima zelo dober vojaški ansambel. Po osvoboditvi sem zbral vse glasbenike, ki so se vrnili v Ljubljano. Tako je nastal ansambel, ki je bil jedro Plesnega orkestra Radia Ljubljana, bolj znan kot Big Band. Seveda smo takoj začeli igrati jazz.« Posledica koncerta v Beogradu in izvajanja ameriške glasbe je bila kazen: Bojana Adamiča so z državnim dekretom, tik pred sporom z [[Informbiro|Informbirojem]], poslali na delo v Albanijo. »Ker sem se ukvarjal z lahko atletiko, so me v Tirani določili za profesorja telovadbe… Njegova velika zasluga je tudi v tem, da se mu je posrečilo izoblikovati profesionalno glasbeno telo – Plesni orkester RTV Ljubljana – in ga tudi popeljati v evropski vrh. Ko so si s koncerti v Jugoslaviji pridobili ugled, so jih vabili na turneje po Poljski, Madžarski in Sovjetski zvezi. Bojana Adamiča pa so tudi drugi orkestri po vsej državi sprejeli z odprtimi rokami: * sodeloval je v z orkestri v [[Beograd|Beogradu]], [[Novi Sad|Novem Sadu]], [[Priština|Prištini]], [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Zagreb|Zagrebu]], [[Tirana|Tirani]], * pisal in dirigiral je simfoničnemu orkestru in zboru Dom-a JLA v Beogradu (1962–1966 stalen gost dirigent), * kot potujoči dirigent je sodeloval na raznih festivalih, kot so (bili) Mariborska jesen, Melodije Istre in Kvarnerja, Beograjska pomlad, [[Vesela jesen]], festivali v [[Opatijski festival|Opatiji]], Skopju, Prištini, Subotici in so potekali po Jugoslaviji in Evropi, ter Sovjetski zvezi. Adamič je vedno imel delo na vseh koncih in nikoli ni bil brez obveznosti. Medtem ko so njegovi skladateljski kolegi prezirljivo gledali na filmsko glasbo, se je sam z mladostnim žarom posvetil zvoku s celuloidnega traku. V svoji karieri je naredil več kot 200 zvočnih posnetkov za prav toliko filmov, občasno je postavljal svetovne rekorde: za film Sam je glasbo napisal v 24 urah, in to v času, ko je tako delo po navadi trajalo tudi po šest mesecev! pisal je glasbo za filme za Madžare, Norvežane, Nemce, Ruse, Francoze, Švicarje in Američane obeh celin in seveda za Jugoslovane in Slovence. Pisal je prav vse zvrsti glasbe od resne, komorne in folklorne, do samospevov, šansonov, popevk, lahke orkestralne glasbe, scenske glasbe za gledališča in opero (Moje ljubljeno mesto), za lutke (Žogica Marogica, Zvezdica zaspanka), glasbo za radijske igre, za otroške igre, za Veseli tobogan. Napisal je muzikal ''Sneguljčica'' in priredbe za mnoge pihalne orkestre. Naslanjal se je na folklorne elemente in to ne samo na slovenske. Napisal je vrsto aranžmajev in priredb lastnih in tujih pesmi za plesni in simfonični orkester ter za jazzovske in zabavne ansamble. Bojan Adamič pa je bil tudi izvrsten pianist, saj je imel nešteto samostojnih koncertov in koncertov s simfoničnim orkestrom. Poleg glasbe in hitrih avtomobilov znamke Alfa Romeo, je bil velik prijatelj fotografije, saj se je z njo ukvarjal že od gimnazijskih let. Neprecenljivo zbirko vsekakor predstavljajo fotografije, oz. diapozitivi pustnih mask, predvsem kurentov iz Ptujskega polja. Leta 2003 je izšla monografija »Zven maske, fotografske mojstrovine Bojana Adamiča« ob istočasni razstavi njegovih fotografij na Ptuju in kasneje tudi v različnih slovenskih mestih in v tujini. Ob koncu življenjske poti je napisal tudi glasbo ''Requiem'' Frana Milčinskega in leta 1995 svojo poslednjo prelepo glasbo za kratkometražni film »Neme podobe slovenskega filma«. Zveza Slovenskih godb podeljuje priznanje Bojana Adamiča <ref>{{Navedi splet |url=http://www.zvezaslovenskih-godb.si/priznanja_adamica.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-10-24 |archive-date=2011-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111024170416/http://www.zvezaslovenskih-godb.si/priznanja_adamica.html |url-status=dead }}</ref> od leta 1999. Godbi in pihalnim orkestrom je bil Bojan zvest vse svoje življenje in je za njih napisal izredno veliko skladb, povezoval jih je s šansonom, pa z muzikalom. Junija 2000 so njegovi rojstni hiši v Ribnici odkrili spominsko ploščo. Bojan Adamič je bil vedno ponosen, da je bil rojen v Ribnici in je imel doma tudi ribniško zastavo, katero je postavil na častno mesto. Njegovo ime je sedaj vklesano tudi v spomenik v ribniškem parku. === Zaposlitev === *Vodja Glasbenega oddelka in pomočnik direktorja na [[RTV Ljubljana]] *Dirigent Plesnega orkestra RTV Ljubljana (PORL) *Direktor Glasbene produkcije V pokoj je odšel leta 1981. === Javno delovanje na področju glasbenega ustvarjanja === *Predsednik skladateljev lahke glasbe Jugoslavije *Predsednik in kasneje član predsedstva Zveze skladateljev Jugoslavije (SOKOJ) *Predsednik [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva Slovenskih skladateljev]] *Član številnih komisij, ki so delovale na področju glasbe *Član žirij na mnogih glasbenih festivalih doma in v tujini === Od kod ime mojster === Bojan Adamič se spominja: »Menda je bilo to devetintridesetega leta, ko sem bil star 27 let. Takrat je izhajala knjižna zbirka Sodobniki in mojstri, jaz pa sem imel že svoj ansambel. S fanti smo vadili in vadili, vendar nikakor ni šlo. Ko sem jih imel zadosti, sem jim zabrusil: - Sodobniki ste že, sodobniki, mojstri pa na noben način! Potem so me krstili za mojstra in ime se me je brž prijelo." Napisal je več kot 200 skladb za slovenske in tuje [[filmska glasba|filme]]. Pisal je tudi popularno glasbo in [[jazz]]. Med drugimi je napisal prve ''Planiške fanfare'', sicer instrumentalno priredbo pesmi [[Oj, Triglav, moj dom]] za [[Planica|Planico]]. Dobil je tri zlate nagrade za filmsko glasbo v [[filmski festival v Pulju|Pulju]], nagrado {{okr |JRT |Jugoslovanska radiotelevizija}} za scensko glasbo, Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmu in zabavni glasbi leta 1979 in Ježkovo nagrado za zabavno glasbo 1990 ter leta 1992 [[nagrada viktor|nagrado viktor]] za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.viktorji.si/arhiv/viktorji_1992/viktorji_1992_prvi_viktor_za_zivljenjsko_delo_skladatelju_bojanu_adamicu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-10 |archive-date=2012-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120105113027/http://www.viktorji.si/arhiv/viktorji_1992/viktorji_1992_prvi_viktor_za_zivljenjsko_delo_skladatelju_bojanu_adamicu.html |url-status=dead }}</ref> === Uboj === {{sporno|navedba iz referencirane knjige se ne ujema z razsodbo sodišča / navedba}} 31. avgusta 1950 je v hrbet ustrelil Zdravka Rusa, ki je bil prijatelj Adamičeve mladoletne ljubice Brede Kruh in nečak [[Josip Rus|Josipa Rusa]]. 30. decembra istega leta se je pričelo sojenje, na katerem je bil zaradi [[uboj]]a iz malomarnosti obsojen na pogojno kazen enega leta zapora.<ref>[http://www.slovenskenovice.si/clanek/135063 Zapornikova resnica o dirigentu s pištolo]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Slovenske novice</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.leljak.si/index.php?option=com_content&view=article&id=139:knjiga-dirigent-s-pitolo&catid=1:zadnje-novice&Itemid=50 |title=Knjiga Dirigent s pištolo |accessdate=2011-04-04 |archive-date=2014-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140115145323/http://www.leljak.si/index.php?option=com_content&view=article&id=139%3Aknjiga-dirigent-s-pitolo&catid=1%3Azadnje-novice&Itemid=50 |url-status=dead }}</ref> == Dela == [[Slika:13-218-Fičfirič.jpg|alt=Fičfirič|thumb|Fragment Adamičeve polke ''Fičfirič'' za pikolo solo in pihalni orkester.]] * ''Koncert za klavir'' (1948) * balet ''Naše ljubljeno mesto'' (1959) * ''Suita za klarinet in godala v 4 stavkih'' (1963) * muzikal ''Sneguljčica'' (1996) * ''Simbioza za orgle in pihalni orkester'' * ''Requiem'' === Popevke in šansoni === * ''Beli kurir '' * [[Ko boš prišla na Bled]] * ''Očka zdaj iščemo'' * ''To je moj zlati sin'' * Ribničan === Scenska glasba za drame === * ''William Shakespeare: Romeo in Julija'' * ''William Shakespeare: Macbeth'' * ''William Shakespeare: Hamlet'' * ''William Shakespeare: Sen kresne noči'' * ''Ivan Cankar: Bela Krizantema'' * ''P. Golie: Jurček'' * ''A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi'' === Filmska glasba === * ''[[Vesna (film)|Vesna]]'' (1953) * ''[[Jara gospoda (film)|Jara gospoda]]'' (1953) * ''[[Trenutki odločitve]]'' (1955) * ''[[Ples v dežju]]'' (1961) * ''[[Lažnivka]]'' (1965) * ''Valter brani Sarajevo'' (1972) * ''Odpisani'' (film in serija) (1974...) * ''Partizanska eskadrilja'' (1979) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.bojan-adamic.si}} * [http://tvslo.si/predvajaj/koncert-ob-100-obletnici-rojstva-skladatelja-bojana-adamica/ava2.131348781/ Koncert ob 100-letnici rojstva Bojana Adamiča], MMC RTV SLO * [http://www.imdb.com/name/nm0010650/ Opis] na [[IMDB]] * [http://www.sigledal.org/geslo/Bojan_Adami%C4%8D Geslo] na portalu sigledal.org * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/bojan-adamic/173251540 Bojan Adamič]. Cikel desetih oddaj o skladatelju, aranžerju, pianistu in dirigentu Bojanu Adamiču ob 110. obletnici rojstva. RTV Slovenija (2022). {{JezkoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Predsedniki društva slovenskih skladateljev}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Adamič, Bojan}} [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski aranžerji]] [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Ribničani]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Člani Big Banda RTV Slovenija]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Skladatelji filmske glasbe]] k0qq0h84hmq2qwzscw198s9orwqoto2 0 18204 6655694 6654658 2026-04-04T12:18:16Z FⒶI-FRI 257655 /* Etimologija in terminologija */ 6655694 wikitext text/x-wiki [[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2206.JPG|thumb|300px|Anarho-sindikalistične zastave na četrti [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|Vseslovenski ljudski vstaji]] v Ljubljani]] '''Anarhizem''' je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične [[svetovni nazor|nazore]] in [[družbeno gibanje|družbena gibanja]], ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije. Te filozofije opredeljujejo [[anarhija|anarhijo]] kot [[družba|družbo]], temelječo na [[Svobodna volja|prostovoljnem]] [[sodelovanje|sodelovanju]] [[politična svoboda|svobodnih]] posameznikov. Filozofska anarhistična ideja ne odobrava [[kaos]]a ali [[anomija|anomije]] — z anarhijo opisuje naravo človeških odnosov, ki so namenoma ustanovljeni in vzdrževani. Medtem ko sta individualna svoboda in odpor proti državi prvotni težnji anarhizma, večina anarhistov vztraja, da je anarhizem veliko več kot to. Med raznimi anarhističnimi političnimi filozofijami obstajajo velike razlike, tako da se imajo včasih tudi skupine z zelo drugačnimi pogledi za anarhistične. Na to, da so menja zelo različna, na primer kažejo različna mnenja o vlogi [[nasilje|nasilja]] v vzgojnem anarhizmu, o primernosti ali neprimernosti uporabe nasilja pri anarhističnem aktivizmu, o individualizmu in kolektivizmu, o odnosih med tehnologijo in hierarhijo, o interpretacijah egalitarnih idej, o zaželenosti ali nezaželenosti obstoja organizacij, o izbiri najprimernejšega ekonomskega sistema, o odnosu med [[ateizem|ateizmom]] in [[duhovnost]]jo. [[Slika:Anarchist_flags_and_stars.svg|thumb|right|300px|Anarhistične zastave]] == Etimologija in terminologija == FⒶI-FRI Beseda »anarhizem« je sestavljena iz besede ''[[anarhija]]'' in pripone ''-izem'',<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchism&allowed_in_frame=0 Anarchism], [[Online etymology dictionary]].</ref> ki sta izpeljanki iz [[grščina|grških]] {{lang|grc|ἀναρχία}}, ''anarhija''<ref>{{LSJ|a)narxi/a|ἀναρχία|ref}}</ref><ref name="AnarchyMW">[http://www.merriam-webster.com/dictionary/anarchy Anarchy], [[Merriam-Webster]].</ref><ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchy&allowed_in_frame=0 Anarchy], Online etymology dictionary.</ref> (ta izvira iz besede {{lang|grc|ἄναρχος}}, ''anarchos'', v pomenu »brez vladarjev«;<ref>{{LSJ|a)/narxos|ἄναρχος|ref}}.</ref> iz predpone ἀν-, ''an-'', »brez« in {{lang|grc|ἀρχός}}, ''arhos'', »voditelj«, »vladar«;<ref>{{LSJ|a)rxo/s|ἀρχός|ref}}</ref>) in {{lang|grc|-ισμός}} ali {{lang|grc|-ισμα}} (''-ismos'', ''-isma'', iz [[nedoločnik|nedoločniške]] pripone -ίζειν, ''-izein'').<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=-ism&allowed_in_frame=0 -ism], Online etymology dictionary.</ref> Najstarejši znani zapis je v srednjeveški latinščini iz leta 1539.<ref name="AnarchyMW"/> Z besedo »anarhist« je [[Maximilien de Robespierre]] napadal pripadnike levice, ki jih je izkoristil med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] in se jih je kasneje hotel znebiti, čeprav so le redki med njimi zagovarjali ideje družbenega upora, značilne za kasnejše anarhiste. Številni avtorji zgodnjega 19. stoletja, kot sta [[William Godwin]] and [[Wilhelm Weitling]], so prispevali k razvoju doktrine anarhizma kasnejših generacij, vendar sebe in svojih nazorov niso opisovali s tem izrazom.<ref>{{navedi knjigo |title=The Anarchists |url=https://archive.org/details/anarchists0000joll |last=Joll |first=James |year=1964 |publisher=Harvard University Press |isbn=0-674-03642-5 |pages=[https://archive.org/details/anarchists0000joll/page/27 27]–37}}</ref> Anarhistična filozofija doslej še ni našla enotnega in nespornega poimenovanja za cilj svojega nazora − to je za družbeni red, v katerem ne bi bilo prisilne avtoritete. Ta družbeni red običajno nosi ime anarhija in tudi večina današnjih anarhistov uporablja oznako anarhija, čeprav so nekateri anarhisti zanj iskali tudi drugačne izraze kakršna sta npr. akracija in [[libertarni socializem]]. === Anarhija === {{glavni|Anarhija}} Oznako anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]]. Anarhija je v odnosu do prisile preveč nevtralen izraz in dobesedno pomeni zgolj odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Beseda je grškega izvora in je sestavljena iz osnov ἀν, ''a(n)'' v pomenu »brez« in ἀρχή, ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Izraz lahko uporabljamo bodisi kot izraz za akefalni družbeni red, za katerega se zavzemajo anarhisti, lahko pomeni pojem iz teorije mednarodnih odnosov, lahko pa gre za sopomenko za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. Dejansko izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. === Akracija === Da bi se izognili spornemu izrazu anarhija, so nekateri anarhisti že v 19. stoletju skovali novo oznako: akracija,<ref>glej npr. v: Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 199.</ref> ki je sestavljena iz osnov ''a'' v pomenu »brez« in ''kratein'' v pomenu »gospodovanje«. Akracija torej pomeni družbeno ureditev brez gospodovanja oziroma despotizma. Gospodovanje ne obsega zgolj vsiljevanja prednosti v socialni hierarhiji, ampak tudi sporadično nasilje, ki je značilno za anomijo. Uporaba izraza akracija je kljub večji ustreznosti ostala omejena tudi med samimi anarhisti, kjer so jo uporabljali predvsem [[anarho-kolektivizem|anarho-kolektivisti]]. Poleg tega se izraz akratija/akracija danes pogosto uporablja tudi v pomenu razuzdanosti, pomanjkanja samoobvladovanja, s čimer anarhistična ureditev ni povezana. === Libertarni socializem in libertarni komunizem === Izraza anarhija in akracija izhajata iz uporabe negativne definicije. Zato so nekateri anarhisti za cilj svoje politične ureditve že v 19. stoletju pričeli iskati pozitivne vsebine. Pri oznaki libertarni socializem je libertarnost treba razumeti v kontinentalnem evropskem duhu (v anglo-saškem svetu je bil izraz libertarizem vezan na idejo ekonomskega liberalizma). Toda takšna definicija je preozka, saj je nesprejemljiva za individualistične anarhiste, kakršni so bili [[Max Stirner|Stirner]], Warren ali Thucker. Še ožji pomen nosi oznaka anarho-komunizem, za katero se je zavzemal [[Peter Kropotkin]]. == Razvoj anarhističnih idej == === Predhodniki anarhizma === Anarhistični primitivisti trdijo, da je najdaljše odbobje pred zapisano [[zgodovina|zgodovino]] bilo organizirano po anarhističnih načelih, vendar za to nimamo zanesljivih [[antropologija|antropoloških]] potrditev. Akefalne družbene ureditve namreč v današnjih rodovnih ureditvah srečamo zelo redko.<ref>primerjaj: van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Prva znana omemba izraza anarhija v političnem smislu se okrog leta [[467 pr. n. št.]] pojavi v dramski igri ''[[Sedmerica proti Tebam]]'', ki jo je spisal dramatik [[Ajshil]].<ref>Lowe David E. (2006): ''The Anti-Capitalist Dictionary''. Fernwood Publishing ltd, Canada, str. 12.</ref> V tej igri [[Antigona]] zavestno ne upošteva državnih zakonov in pokoplje telo brata Polinejka, ki je umrl na strani poraženih v bitki za [[Tebe, Grčija|Tebe]]. [[Slika: Zeno of Citium.jpg|thumb|right|200px|stoik Zenon]] V Antični Grčiji se je prvič pojavil tudi primer anarhizma kot filozofskega ideala. Ohranjeno je [[Aristip]]ovo mnenje, da misleci ne bi smeli odstopiti svoje [[svoboda|svobode]] državi,<ref name="blackcrayon.com">http://www.blackcrayon.com/page.jsp/library/britt1910.html</ref> [[stoicizem|stoicistični]] filozof [[Zenon iz Kitija]] pa je utemeljil stoicizem, ki je izključeval vsako zunanjo prisilo.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 15.</ref> Zenonova zapuščina je bila ohranjena le v raznih citatih, zato poznamo le izseke iz njegove filozofije. Zenon je zavračal vsemogočnost države, njenih posegov in organizacije, in razglasil suverenost moralnih zakonov posameznika. Znotraj [[Grška filozofija|grške filozofije]] je Zenonova vizija svobodne družbe brez vlade nasprotna državni [[utopija|utopiji]] Platonove [[Država (Platon)|''Države'']]. Čeprav je narava človeka oskrbela z instinktom človekove samoohranitve, ga je hkrati oskrbela tudi z instinktom [[socialnost]]i, ki preprečuje, da bi instinkt človekove samoohranitve le-tega zapeljal v [[egoizem]]. Če bi ljudje dovolj preudarno sledili svojim naravnim instinktom, se bodo ne glede na meje združili v tako imenovanem Kozmosu, ki bo odpravil potrebo po [[sodišče|sodiščih]] ali [[policija|policiji]], [[tempelj|templjih]] ali [[denar]]ju, ki ga bo nadomestilo svobodno obdarovanje skozi [[blagovno izmenjavo]].<ref name="blackcrayon.com"/><ref name="Rizman Rudi 1986">Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIV.</ref> Zenon je predhodnik [[Anarho-kolektivizem|anarho-kolektivizma]]. Medtem ko so bili stoiki veliki racionalisti, lahko določene proanarhistične poteze najdemo že v [[Mitologija|mitološkem]] in [[Religija|religioznem]] izročilu starih ljudstev, ki vsebuje zgodbe o uporih proti mogočnim oblastnikom: tako so npr. [[titan (mitologija)|titani]] napadli [[Olimp]], [[Prometej]] se je uprl [[Zevs]]u in [[Satan]] oblastnemu [[Jahve]]ju<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 12.</ref> − slednjega mnogi anarhisti dojemajo kot metaforo za ljubosumnega, maščevalnega in zlega despota. Anarhistične tendence v duhovnosti so bile značilne tako za staro [[Kitajska|Kitajsko]] kot za zgodnje-krščansko [[Sredozemlje]] ter srednjeveško [[Evropa|Evropo]]. Na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]] se je pojavil [[daoizem]], ki je izoblikoval tudi nekatera jasna izhodišča anarhističnega spiritualizma.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-11 |archive-date=2005-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050206194933/http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |url-status=dead }}</ref> Tako naj bi že [[Laozi]] previdno dejal, da idealni voditelj ne vlada. Njegov nasvet pravi, da »''ne obožuj uglednežev, saj potem ljudje med seboj ne bodo tekmovali. Ne ceni redkih zakladov, saj potem ljudje ne bodo kradli''«.<ref>Ebrey Patricia Buckley (1999): ''China''. Cambridge University Press, Hong Kong, str. 48-49.</ref> V delu ''[[Daodedžing]]'' je tudi Dao omenjen skoraj kot anarhist: »Oblači, hrani vse stvari, pa jim le noče biti gospodar.«<ref>Miličinski Maja (1992): ''Uvod''. Iz: ''Klasiki daoizma''. Slovenska matica, Ljubljana, str. 34.</ref> [[Zhuangzi]] je kar naravnost podvomil o vsakršni vladi in zatrdil, da so vlade prepreke k človeški sreči, saj da je slednja odvisna od svobode posameznikov, da spontano izrazijo svojo naravo.<ref>Solomon Robert C., Higgins Kathleen M. (1998): ''Kratka zgodovina filozofije''. Znanstveno in publicistično središče, str. 148, 150-151.</ref> [[Slika: Thomas Muentzer.jpg|thumb|left|200px|Thomas Müntzer]] Nekakšen spiritualni anarhizem se je pojavil tudi v zgodnjem [[Krščanstvo|krščanstvu]], zlasti med nekaterimi [[gnosticizem|gnostiki]]. Krščanski učitelj [[Irenej Lyonski|Irenej]] tako na področju [[Lyon]]a omenja delovanje pneumatikov (»poduhovljenih«), ki niso poznali prave cerkvene hierarhije, saj funkcije župnikov, škofov, bralcev svetih besedil in prerokovalcev niso bile stalne, ampak so bile za vsak obred znova določene z žrebom izmed vsega občestva, tako moškega kot ženskega.<ref>Pangels Elaine (2006): ''The Gnostic Gospels''. Phoenix, Chatam. Str. 65-66.</ref> Še en gnostik - Karpokrat - naj bi pridigal življenje, podobno [[libertarni komunizem|libertarnemu komunizmu]].<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 16.</ref> Takšne anarhistične tendence so se lahko razvile iz nekaterih mest v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], kakršno npr. zasledimo v Pismu Galačanom: »''Toda, če se daste voditi Duhu, niste pod postavo''.« (Gal. 5:18). [[Max Nettlau]] navaja vrsto primerov iz srednjega veka, kjer najdemo zametke anarhizma: sekta »Bratje in sestre svobodnega duha« je poskušala živeti neomejeni libertarni komunizem, v 14. stoletju so jim sledili »Klompdraggers«, v 16. stoletju [[amsterdam]]ski »libertini«, Petr Chelčicky je v 15. stoletju nasprotoval razrednim razlikam, privilegijem plemstva in duhovščine ter se zavzemal za pravice žensk, [[adamiti]] so se zavzemali za preprosto življenje, seksualno svobodo in kult golote.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 17-18.</ref> Elementov anarhističnega razpoloženja pa ne najdemo le pri čeških [[husiti]]h (in adamitih), ampak tudi pri [[prekrščevalci]]h iz 16. stoletja. [[Thomas Müntzer]] je svojo religiozno revolucijo razširil še na družbeno revolucijo, to je na uničenje obstoječega reda in njegovo nadomestitev z Božjim kraljestvom na Zemlji.<ref name="Rizman Rudi 1986"/> Müntzer je avtoritarnega [[Martin Luther|Luthra]] obtožil, da z zbliževanjem z oblastjo pritrjuje [[Poncij Pilat|Pilatu]], ne pa [[Kristus]]u, sam pa se je zavzemal za to, da ljudje postanemo bogovi in je leta 1525 vodil veliki kmečki upor proti oblasti knezov.<ref>Katunarić Vjeran (1994): ''Bogovi, elite, narodi''. AB Biblioteka Elekta, str. 125-130.</ref> Müntzer je kljub porazu sprožil pravo gibanje prekrščevalcev.<ref>Arcangeli Alessandro, Luigi Franco (1998): ''Renesansa''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 202.</ref> [[Bertrand Russell]] je v svoji knjigi ''[[Zgodovina zahodne filozofije]]'' zapisal, da so prekrščevalci zavračali vse zakone, ker so verjeli, da bo vsakega dobrega človeka vodil [[sveti duh]] (ta premisa je vodila do komunizma).<ref>Russell Bertrand (2004): ''History of Western Philosophy‎''. Bertrand Russell Peace Foundation, Great Britain, str. 8.</ref> [[Gerrard Winstanley]], ki je vodil gibanje The Diggers, je v [[17. stoletje|17. stoletju]] izdal brošuro v kateri je pozival k skupni lastnini in družbeni in ekonomski organizaciji v malih agrarnih skupnostih, velja za predhodnika modernega anarhizma.<ref>Primerjaj z: Wogaman J. Philip, Strong Douglas M. (1996): ''Readings in Christian ethics: a historical sourcebook''. Westminster John Knox Press, USA, str. 166-167.</ref> Okrog sebe je zbral štirideset ljudi, ki so na kmečkem posestvu ustvarili svojo komuno. Winstanley je nasprotoval vsiljeni avtoriteti.<ref>Sheehan Sean (2003): ''Anarchism''. Reaktion Books Ltd, Great Britain, str. 82-84</ref> === Med seboj nepovezani »anarhisti« iz 18. stoletja === [[Slika: WilliamGodwin.jpg|thumb|right|250px|William Godwin]] Prvi moderni avtor, ki je objavil daljšo razpravo, ki zagovarja brez-vladje, je bil [[William Godwin]] v delu »Raziskava o načelih politične pravičnosti« (''Enquiry Concerning Political Justice'') iz leta [[1793]].<ref>http://plato.stanford.edu/entries</ref> Pri omenjeni razpravi gre namreč za prvo koherentno in celovito predstavitev anarhističnih idej,<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXV.</ref> zaradi česar pri mnogih velja za začetnika filozofskega anarhizma in to kljub temu, da v tem delu Godwin pri povzemanju [[John Locke|Lockea]] uporabi izraz anarhija le v slabšalnem pomenu anomije.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 8.</ref> Godwin v njej dokazuje, da obstoj države in lastnine vodi v velika prelivanja krvi in zatiranje. Velika neenakost povzroča poglabljanje revščine, nezaslišano bogatenje in predrznost bogatih. Zaradi tega so človekovi zakoni in njih izvrševanje krivični. Toda Godwin ostro zavrne možnost rešitve v revoluciji, ki jo ima le za novo obliko tiranije, v kateri strasti zameglijo razum. Toda obenem nasprotuje institutu države, kjer gre v vsakem primeru za tiranijo − republike in despotistične dežele se med seboj ločijo le po stopnji tiranije. Godwin se nasprotno zavzema za to, da bi na splošnih volitvah postopoma oblikovali skupščine in svete, ki bi pri urejanju družbe namesto ukazov izdajali povabila, ki bi bila, če bi le bila dovolj razumna, tudi sprejeta. Tako bi se državnost postopoma razkrojila.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 3-28.</ref> Proanarhistične tendence so bile v 18. stoletju bolj kot v [[Anglija|Angliji]] močne v [[Francija|Franciji]], ki je tedaj postopoma prihajala v vse večjo družbeno krizo. Nekateri plebejski duhovniki, ki so sodoživljali bridko življenje in jezo svojih vernikov, so se postavili na proanarhistična stališča. Že [[Jean Meslier]] (1664-1729) je postal ateist in je verjetno šele po letu 1718 obsodil vsakršno oblast, zahteval je ukinitev lastnine, ker da ta podpira državo, pa tudi religije, ker podpira [[cerkev (organizacija)|Cerkev]], lastnino pa naj bi po njegovem nadomestila skupnost dobrin. Podobne proanarhistične tendence najdemo tudi pri [[Léger Marie Deschamps|Dom Deschampesu]] (1716-1774), ki je kritiziral lastnino, medsebojno razdeljenost ljudi in tiranijo, in ki se je zavzemal za oblikovanje nove družbene ureditve brez gospodarjev in zakonov, kjer bi obstajala družbena enakost, red pa naj bi namesto na vsiljenih zakonih temeljil na običajih.<ref>o francoskih plebejskih duhovnikih glej v: Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 25-30; Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> Med vidnejšimi intelektualci se je na koncu svojega življenja proanarhizmu približal [[Denis Diderot]] (1713-1784). Pod vplivom Dom Deschampesa se je pričel zavzemati za družbo, v kateri ni vladarjev, lastnine in zakonov, leta 1780 pa je obsodil hlapčevanje svojim gospodarjem in se zaradi tega celo sprl s svojim prijateljem Grimmom.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> === Francoska revolucija === [[Slika:François-Noël Babeuf.jpg|thumb|right|250px|François-Noël Babeuf]] Za »anarhiste« iz 18. stoletja je bilo v nasprotju s predhodnimi prekrščevalci in kasnejšimi anarhisti na splošno značilno, da med seboj niso bili povezani, da niso ustvarili družbenega gibanja za dosego anarhije. Izjema je babuvistično gibanje, ki ga je v času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] ustvaril revolucionar [[François-Noël Babeuf]], za babuvistično gibanje pa je [[Silvain Maréchal]] spisal ''Manifest enakih'', v katerem se pojavi poziv »''Izginite, sovražne razlike med vladarji in vladanimi!''«, in v katerem je obrazložen naiven tip [[anarho-komunizem|anarho-komunistične]] ureditve.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 21.</ref><ref>Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 31-32.</ref> S porazom francoske revolucije in z Godwinovo smrtjo so proanarhistične ideje za nekaj časa zamrle. Povsem na novo in v novih okoliščinah so se šele čez štiri desetletja pojavile s [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhonom]]. === Razvoj anarhistične misli === [[Slika: Portrait of Pierre Joseph Proudhon 1865.jpg|thumb|left|250px|Pierre Joseph Proudhon]] Pierre-Joseph Proudhon (1809-1865) velja za očeta modernega anarhizma in za očeta [[mutualizem|mutualizma]]. Bil je prvi, ki je v štiridesetih letih 19. stoletja za oznako protidržavnega političnega gibanja in brezoblastne družbene ureditve pričel uporabljati pojem anarhije. Čeprav je bil [[socializem|socialist]], je bil obenem skrajni individualist, ki mu komunistične ideje niso bile všeč. Zato je v svojem mutualizmu združeval načeli enakopravnosti in vzajemnosti.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 57.</ref> Znan je njegov rek »''Lastnina je tatvina!''«, vendar s to izjavo Proudhon ni mislil vse lastnine, ampak le njeno zlorabo. Hotel je preprečiti obrestovanje kapitala in njegovo grabljenje, medtem ko je v lastnini sicer videl najboljšo zaščito pred posegi oblasti. Zavzel se je za uvedbo [[samoupravljanje|samoupravljanja]], za ljudske izmenjalne banke, v katerih bi se menjali delavski čeki z nominalnim številom (kasneje ponderiranih) ur. Razredno ureditev in državno oblast z javno upravo bi bilo treba ukiniti ter ustvariti civilno milico. Toda Proudhon se je kmalu odrekel anarhizmu in ponovno pristal na zmerni etatizem.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 175-176.</ref><ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIX-XXXI.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 6-7.</ref> [[Mihail Bakunin]] (1814-1876) se je anarhističnim idejam zares zapisal šele proti koncu življenja. Njegovo mnenje je bilo, da je lastnina državna institucija, in da bo ukinitev države sama po sebi ukinila tudi zasebno lastnino s kapitalizmom vred, v nasprotju z Proudhonom pa se je oprijel anarhističnega kolektivizma,<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 178.</ref> to je brezdržavne družbene ureditve s prepovedjo političnih strank in s kolektivno lastnino, v kateri bi obstajale svobodne kmetijske in industrijske asociacije.<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIV-XXXV.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 15.</ref> Bakunin je ostro kritiziral avtoritarni socializem [[Karl Marx|Karla Marxa]] in obenem podprl sindikalni boj kot naravno organizacijo množic, s čimer je odprl pot oblikovanju [[anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]].<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXVII- XXXV.</ref> Bakunin je v svojem aktivizmu naredil dve večji napaki. Bakunin, ki razen v obdobju pod vplivom Nečajeva ni bil naklonjen nasilju, je podprl Nečajeve teroristične ideje in razvil idejo o tajni ekstremistični revolucionarni organizaciji. Čeprav se je nazadnje skušal od distancirati od Nečajeva, je s prvo idejo sprožil val anarhističnega terorizma (''Propaganda z delom''),<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIX-XL.</ref> s pomočjo druge ideje pa je kasneje [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] oblikoval avtoritarno boljševistično organizacijo. Bakunin ni izdelal zanesljive teorije o anarho-kolektivistični družbi, to so storili Cesar de Paepe, Serrano Y Oteiza, Jose Llunas in Anselmo Lorenzo. [[Slika: Kropotkin2.jpg|thumb|right|250px|Kropotkin]] [[Peter Kropotkin]] (1842-1921) je utemeljil teorijo anarho-komunizma. Svoje poglede je utemeljil na zakonu vzajemne pomoči in se zavzel za skupno lastnino proizvodnih sredstev, za gospodarsko in komunalno samoupravo ter za odpravljanje delitve dela.<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 18-19.</ref> V sami [[Rusija|Rusiji]] je bil Kropotkin med mnogimi anarhisti označen za »desničarja«, zato je bil tam precej izoliran. Po eni strani je bil plemiškega porekla, po drugi je zagovarjal obstoj delavskih organizacij<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 254-256.</ref> in je bil v svoji dialektiki prepričan, da je tehnična razvitost pomemben predpogoj za ustvaritev anarhistične družbe. Zato je menil, da Rusija zaradi zaostalosti še ni pripravljena na revolucijo ter je predlagal, naj se raje preoblikuje v federalno republiko po zgledu ZDA. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v nasprotju z nepristranskostjo večine anarhistov podprl [[antanta|Antanto]].<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 32-33.</ref> Poleg tega se je po začetnem zagonu odpovedal propagandi z delom, čeprav je sicer zagovarjal revolucijo. Čeprav je bil v anarhističnem gibanju izolirana črna ovca, je bil najbolj plodovit anarhistični pisec, njegova dela pa so postala idejna podlaga anarho-komunističnega gibanja. Poleg Kropotkina so v njegovem času delovali še Malatesta in Landauer, pa tudi [[pacifizem|pacifistični]] in religiozni [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], ki ga pogojno prištevamo med anarhiste. == Teorija anarhizma == Anarhistična teorija se posveča kritiki države, kapitalizma in religije, utemeljevanju revolucionarne prakse ter podobi nove družbene ureditve. {{Razširi razdelek}} == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} === Članki === * Feyerabend, Paul, '''Teze za anarhizem'''. V Analiza, 2001, št. 1-2, str. 135-139. {{COBISS|ID=121142016}} == Glej tudi == * [[Federacija za anarhistično organiziranje]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|anarhizem|Anarhizem}} {{kategorija v Zbirki|Anarchism|Anarhizem}} '''Slovenščina:''' * [http://www.a-federacija.org Federacija za anarhistično organiziranje (FAO)] * [http://www.ruleless.com Slovenski anarhistični portal] '''Angleščina:''' * [http://en.contrainfo.espiv.net/ ContraInfo] * [http://theanarchistlibrary.org/ The Anarchist Library] * [http://actforfree.nostate.net/ Act for freedom now!] * [http://anarchistnews.org/ Anarchist News] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Vladavine]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Anarhizem|*]] [[Kategorija:Filozofske smeri]] {{normativna kontrola}} 040i0udcp7anp21639lgzivnniicjcv 6655698 6655694 2026-04-04T12:20:04Z Lp0 on fire 251215 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/FⒶI-FRI|FⒶI-FRI]] ([[User talk:FⒶI-FRI|talk]]) to last revision by Upwinxp (TwinkleGlobal) 6655698 wikitext text/x-wiki [[Slika:Četrta vseslovenska vstaja SAM 2206.JPG|thumb|300px|Anarho-sindikalistične zastave na četrti [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|Vseslovenski ljudski vstaji]] v Ljubljani]] '''Anarhizem''' je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične [[svetovni nazor|nazore]] in [[družbeno gibanje|družbena gibanja]], ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije. Te filozofije opredeljujejo [[anarhija|anarhijo]] kot [[družba|družbo]], temelječo na [[Svobodna volja|prostovoljnem]] [[sodelovanje|sodelovanju]] [[politična svoboda|svobodnih]] posameznikov. Filozofska anarhistična ideja ne odobrava [[kaos]]a ali [[anomija|anomije]] — z anarhijo opisuje naravo človeških odnosov, ki so namenoma ustanovljeni in vzdrževani. Medtem ko sta individualna svoboda in odpor proti državi prvotni težnji anarhizma, večina anarhistov vztraja, da je anarhizem veliko več kot to. Med raznimi anarhističnimi političnimi filozofijami obstajajo velike razlike, tako da se imajo včasih tudi skupine z zelo drugačnimi pogledi za anarhistične. Na to, da so menja zelo različna, na primer kažejo različna mnenja o vlogi [[nasilje|nasilja]] v vzgojnem anarhizmu, o primernosti ali neprimernosti uporabe nasilja pri anarhističnem aktivizmu, o individualizmu in kolektivizmu, o odnosih med tehnologijo in hierarhijo, o interpretacijah egalitarnih idej, o zaželenosti ali nezaželenosti obstoja organizacij, o izbiri najprimernejšega ekonomskega sistema, o odnosu med [[ateizem|ateizmom]] in [[duhovnost]]jo. [[Slika:Anarchist_flags_and_stars.svg|thumb|right|300px|Anarhistične zastave]] == Etimologija in terminologija == Beseda »anarhizem« je sestavljena iz besede ''[[anarhija]]'' in pripone ''-izem'',<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchism&allowed_in_frame=0 Anarchism], [[Online etymology dictionary]].</ref> ki sta izpeljanki iz [[grščina|grških]] {{lang|grc|ἀναρχία}}, ''anarhija''<ref>{{LSJ|a)narxi/a|ἀναρχία|ref}}</ref><ref name="AnarchyMW">[http://www.merriam-webster.com/dictionary/anarchy Anarchy], [[Merriam-Webster]].</ref><ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=anarchy&allowed_in_frame=0 Anarchy], Online etymology dictionary.</ref> (ta izvira iz besede {{lang|grc|ἄναρχος}}, ''anarchos'', v pomenu »brez vladarjev«;<ref>{{LSJ|a)/narxos|ἄναρχος|ref}}.</ref> iz predpone ἀν-, ''an-'', »brez« in {{lang|grc|ἀρχός}}, ''arhos'', »voditelj«, »vladar«;<ref>{{LSJ|a)rxo/s|ἀρχός|ref}}</ref>) in {{lang|grc|-ισμός}} ali {{lang|grc|-ισμα}} (''-ismos'', ''-isma'', iz [[nedoločnik|nedoločniške]] pripone -ίζειν, ''-izein'').<ref>[http://www.etymonline.com/index.php?term=-ism&allowed_in_frame=0 -ism], Online etymology dictionary.</ref> Najstarejši znani zapis je v srednjeveški latinščini iz leta 1539.<ref name="AnarchyMW"/> Z besedo »anarhist« je [[Maximilien de Robespierre]] napadal pripadnike levice, ki jih je izkoristil med [[Francoska revolucija|francosko revolucijo]] in se jih je kasneje hotel znebiti, čeprav so le redki med njimi zagovarjali ideje družbenega upora, značilne za kasnejše anarhiste. Številni avtorji zgodnjega 19. stoletja, kot sta [[William Godwin]] and [[Wilhelm Weitling]], so prispevali k razvoju doktrine anarhizma kasnejših generacij, vendar sebe in svojih nazorov niso opisovali s tem izrazom.<ref>{{navedi knjigo |title=The Anarchists |url=https://archive.org/details/anarchists0000joll |last=Joll |first=James |year=1964 |publisher=Harvard University Press |isbn=0-674-03642-5 |pages=[https://archive.org/details/anarchists0000joll/page/27 27]–37}}</ref> Anarhistična filozofija doslej še ni našla enotnega in nespornega poimenovanja za cilj svojega nazora − to je za družbeni red, v katerem ne bi bilo prisilne avtoritete. Ta družbeni red običajno nosi ime anarhija in tudi večina današnjih anarhistov uporablja oznako anarhija, čeprav so nekateri anarhisti zanj iskali tudi drugačne izraze kakršna sta npr. akracija in [[libertarni socializem]]. === Anarhija === {{glavni|Anarhija}} Oznako anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]]. Anarhija je v odnosu do prisile preveč nevtralen izraz in dobesedno pomeni zgolj odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Beseda je grškega izvora in je sestavljena iz osnov ἀν, ''a(n)'' v pomenu »brez« in ἀρχή, ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Izraz lahko uporabljamo bodisi kot izraz za akefalni družbeni red, za katerega se zavzemajo anarhisti, lahko pomeni pojem iz teorije mednarodnih odnosov, lahko pa gre za sopomenko za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. Dejansko izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. === Akracija === Da bi se izognili spornemu izrazu anarhija, so nekateri anarhisti že v 19. stoletju skovali novo oznako: akracija,<ref>glej npr. v: Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 199.</ref> ki je sestavljena iz osnov ''a'' v pomenu »brez« in ''kratein'' v pomenu »gospodovanje«. Akracija torej pomeni družbeno ureditev brez gospodovanja oziroma despotizma. Gospodovanje ne obsega zgolj vsiljevanja prednosti v socialni hierarhiji, ampak tudi sporadično nasilje, ki je značilno za anomijo. Uporaba izraza akracija je kljub večji ustreznosti ostala omejena tudi med samimi anarhisti, kjer so jo uporabljali predvsem [[anarho-kolektivizem|anarho-kolektivisti]]. Poleg tega se izraz akratija/akracija danes pogosto uporablja tudi v pomenu razuzdanosti, pomanjkanja samoobvladovanja, s čimer anarhistična ureditev ni povezana. === Libertarni socializem in libertarni komunizem === Izraza anarhija in akracija izhajata iz uporabe negativne definicije. Zato so nekateri anarhisti za cilj svoje politične ureditve že v 19. stoletju pričeli iskati pozitivne vsebine. Pri oznaki libertarni socializem je libertarnost treba razumeti v kontinentalnem evropskem duhu (v anglo-saškem svetu je bil izraz libertarizem vezan na idejo ekonomskega liberalizma). Toda takšna definicija je preozka, saj je nesprejemljiva za individualistične anarhiste, kakršni so bili [[Max Stirner|Stirner]], Warren ali Thucker. Še ožji pomen nosi oznaka anarho-komunizem, za katero se je zavzemal [[Peter Kropotkin]]. == Razvoj anarhističnih idej == === Predhodniki anarhizma === Anarhistični primitivisti trdijo, da je najdaljše odbobje pred zapisano [[zgodovina|zgodovino]] bilo organizirano po anarhističnih načelih, vendar za to nimamo zanesljivih [[antropologija|antropoloških]] potrditev. Akefalne družbene ureditve namreč v današnjih rodovnih ureditvah srečamo zelo redko.<ref>primerjaj: van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Prva znana omemba izraza anarhija v političnem smislu se okrog leta [[467 pr. n. št.]] pojavi v dramski igri ''[[Sedmerica proti Tebam]]'', ki jo je spisal dramatik [[Ajshil]].<ref>Lowe David E. (2006): ''The Anti-Capitalist Dictionary''. Fernwood Publishing ltd, Canada, str. 12.</ref> V tej igri [[Antigona]] zavestno ne upošteva državnih zakonov in pokoplje telo brata Polinejka, ki je umrl na strani poraženih v bitki za [[Tebe, Grčija|Tebe]]. [[Slika: Zeno of Citium.jpg|thumb|right|200px|stoik Zenon]] V Antični Grčiji se je prvič pojavil tudi primer anarhizma kot filozofskega ideala. Ohranjeno je [[Aristip]]ovo mnenje, da misleci ne bi smeli odstopiti svoje [[svoboda|svobode]] državi,<ref name="blackcrayon.com">http://www.blackcrayon.com/page.jsp/library/britt1910.html</ref> [[stoicizem|stoicistični]] filozof [[Zenon iz Kitija]] pa je utemeljil stoicizem, ki je izključeval vsako zunanjo prisilo.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 15.</ref> Zenonova zapuščina je bila ohranjena le v raznih citatih, zato poznamo le izseke iz njegove filozofije. Zenon je zavračal vsemogočnost države, njenih posegov in organizacije, in razglasil suverenost moralnih zakonov posameznika. Znotraj [[Grška filozofija|grške filozofije]] je Zenonova vizija svobodne družbe brez vlade nasprotna državni [[utopija|utopiji]] Platonove [[Država (Platon)|''Države'']]. Čeprav je narava človeka oskrbela z instinktom človekove samoohranitve, ga je hkrati oskrbela tudi z instinktom [[socialnost]]i, ki preprečuje, da bi instinkt človekove samoohranitve le-tega zapeljal v [[egoizem]]. Če bi ljudje dovolj preudarno sledili svojim naravnim instinktom, se bodo ne glede na meje združili v tako imenovanem Kozmosu, ki bo odpravil potrebo po [[sodišče|sodiščih]] ali [[policija|policiji]], [[tempelj|templjih]] ali [[denar]]ju, ki ga bo nadomestilo svobodno obdarovanje skozi [[blagovno izmenjavo]].<ref name="blackcrayon.com"/><ref name="Rizman Rudi 1986">Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIV.</ref> Zenon je predhodnik [[Anarho-kolektivizem|anarho-kolektivizma]]. Medtem ko so bili stoiki veliki racionalisti, lahko določene proanarhistične poteze najdemo že v [[Mitologija|mitološkem]] in [[Religija|religioznem]] izročilu starih ljudstev, ki vsebuje zgodbe o uporih proti mogočnim oblastnikom: tako so npr. [[titan (mitologija)|titani]] napadli [[Olimp]], [[Prometej]] se je uprl [[Zevs]]u in [[Satan]] oblastnemu [[Jahve]]ju<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 12.</ref> − slednjega mnogi anarhisti dojemajo kot metaforo za ljubosumnega, maščevalnega in zlega despota. Anarhistične tendence v duhovnosti so bile značilne tako za staro [[Kitajska|Kitajsko]] kot za zgodnje-krščansko [[Sredozemlje]] ter srednjeveško [[Evropa|Evropo]]. Na [[Zgodovina Kitajske|Kitajskem]] se je pojavil [[daoizem]], ki je izoblikoval tudi nekatera jasna izhodišča anarhističnega spiritualizma.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2005-01-11 |archive-date=2005-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050206194933/http://www.toxicpop.co.uk/library/taoism.htm |url-status=dead }}</ref> Tako naj bi že [[Laozi]] previdno dejal, da idealni voditelj ne vlada. Njegov nasvet pravi, da »''ne obožuj uglednežev, saj potem ljudje med seboj ne bodo tekmovali. Ne ceni redkih zakladov, saj potem ljudje ne bodo kradli''«.<ref>Ebrey Patricia Buckley (1999): ''China''. Cambridge University Press, Hong Kong, str. 48-49.</ref> V delu ''[[Daodedžing]]'' je tudi Dao omenjen skoraj kot anarhist: »Oblači, hrani vse stvari, pa jim le noče biti gospodar.«<ref>Miličinski Maja (1992): ''Uvod''. Iz: ''Klasiki daoizma''. Slovenska matica, Ljubljana, str. 34.</ref> [[Zhuangzi]] je kar naravnost podvomil o vsakršni vladi in zatrdil, da so vlade prepreke k človeški sreči, saj da je slednja odvisna od svobode posameznikov, da spontano izrazijo svojo naravo.<ref>Solomon Robert C., Higgins Kathleen M. (1998): ''Kratka zgodovina filozofije''. Znanstveno in publicistično središče, str. 148, 150-151.</ref> [[Slika: Thomas Muentzer.jpg|thumb|left|200px|Thomas Müntzer]] Nekakšen spiritualni anarhizem se je pojavil tudi v zgodnjem [[Krščanstvo|krščanstvu]], zlasti med nekaterimi [[gnosticizem|gnostiki]]. Krščanski učitelj [[Irenej Lyonski|Irenej]] tako na področju [[Lyon]]a omenja delovanje pneumatikov (»poduhovljenih«), ki niso poznali prave cerkvene hierarhije, saj funkcije župnikov, škofov, bralcev svetih besedil in prerokovalcev niso bile stalne, ampak so bile za vsak obred znova določene z žrebom izmed vsega občestva, tako moškega kot ženskega.<ref>Pangels Elaine (2006): ''The Gnostic Gospels''. Phoenix, Chatam. Str. 65-66.</ref> Še en gnostik - Karpokrat - naj bi pridigal življenje, podobno [[libertarni komunizem|libertarnemu komunizmu]].<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 16.</ref> Takšne anarhistične tendence so se lahko razvile iz nekaterih mest v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], kakršno npr. zasledimo v Pismu Galačanom: »''Toda, če se daste voditi Duhu, niste pod postavo''.« (Gal. 5:18). [[Max Nettlau]] navaja vrsto primerov iz srednjega veka, kjer najdemo zametke anarhizma: sekta »Bratje in sestre svobodnega duha« je poskušala živeti neomejeni libertarni komunizem, v 14. stoletju so jim sledili »Klompdraggers«, v 16. stoletju [[amsterdam]]ski »libertini«, Petr Chelčicky je v 15. stoletju nasprotoval razrednim razlikam, privilegijem plemstva in duhovščine ter se zavzemal za pravice žensk, [[adamiti]] so se zavzemali za preprosto življenje, seksualno svobodo in kult golote.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 17-18.</ref> Elementov anarhističnega razpoloženja pa ne najdemo le pri čeških [[husiti]]h (in adamitih), ampak tudi pri [[prekrščevalci]]h iz 16. stoletja. [[Thomas Müntzer]] je svojo religiozno revolucijo razširil še na družbeno revolucijo, to je na uničenje obstoječega reda in njegovo nadomestitev z Božjim kraljestvom na Zemlji.<ref name="Rizman Rudi 1986"/> Müntzer je avtoritarnega [[Martin Luther|Luthra]] obtožil, da z zbliževanjem z oblastjo pritrjuje [[Poncij Pilat|Pilatu]], ne pa [[Kristus]]u, sam pa se je zavzemal za to, da ljudje postanemo bogovi in je leta 1525 vodil veliki kmečki upor proti oblasti knezov.<ref>Katunarić Vjeran (1994): ''Bogovi, elite, narodi''. AB Biblioteka Elekta, str. 125-130.</ref> Müntzer je kljub porazu sprožil pravo gibanje prekrščevalcev.<ref>Arcangeli Alessandro, Luigi Franco (1998): ''Renesansa''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 202.</ref> [[Bertrand Russell]] je v svoji knjigi ''[[Zgodovina zahodne filozofije]]'' zapisal, da so prekrščevalci zavračali vse zakone, ker so verjeli, da bo vsakega dobrega človeka vodil [[sveti duh]] (ta premisa je vodila do komunizma).<ref>Russell Bertrand (2004): ''History of Western Philosophy‎''. Bertrand Russell Peace Foundation, Great Britain, str. 8.</ref> [[Gerrard Winstanley]], ki je vodil gibanje The Diggers, je v [[17. stoletje|17. stoletju]] izdal brošuro v kateri je pozival k skupni lastnini in družbeni in ekonomski organizaciji v malih agrarnih skupnostih, velja za predhodnika modernega anarhizma.<ref>Primerjaj z: Wogaman J. Philip, Strong Douglas M. (1996): ''Readings in Christian ethics: a historical sourcebook''. Westminster John Knox Press, USA, str. 166-167.</ref> Okrog sebe je zbral štirideset ljudi, ki so na kmečkem posestvu ustvarili svojo komuno. Winstanley je nasprotoval vsiljeni avtoriteti.<ref>Sheehan Sean (2003): ''Anarchism''. Reaktion Books Ltd, Great Britain, str. 82-84</ref> === Med seboj nepovezani »anarhisti« iz 18. stoletja === [[Slika: WilliamGodwin.jpg|thumb|right|250px|William Godwin]] Prvi moderni avtor, ki je objavil daljšo razpravo, ki zagovarja brez-vladje, je bil [[William Godwin]] v delu »Raziskava o načelih politične pravičnosti« (''Enquiry Concerning Political Justice'') iz leta [[1793]].<ref>http://plato.stanford.edu/entries</ref> Pri omenjeni razpravi gre namreč za prvo koherentno in celovito predstavitev anarhističnih idej,<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXV.</ref> zaradi česar pri mnogih velja za začetnika filozofskega anarhizma in to kljub temu, da v tem delu Godwin pri povzemanju [[John Locke|Lockea]] uporabi izraz anarhija le v slabšalnem pomenu anomije.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 8.</ref> Godwin v njej dokazuje, da obstoj države in lastnine vodi v velika prelivanja krvi in zatiranje. Velika neenakost povzroča poglabljanje revščine, nezaslišano bogatenje in predrznost bogatih. Zaradi tega so človekovi zakoni in njih izvrševanje krivični. Toda Godwin ostro zavrne možnost rešitve v revoluciji, ki jo ima le za novo obliko tiranije, v kateri strasti zameglijo razum. Toda obenem nasprotuje institutu države, kjer gre v vsakem primeru za tiranijo − republike in despotistične dežele se med seboj ločijo le po stopnji tiranije. Godwin se nasprotno zavzema za to, da bi na splošnih volitvah postopoma oblikovali skupščine in svete, ki bi pri urejanju družbe namesto ukazov izdajali povabila, ki bi bila, če bi le bila dovolj razumna, tudi sprejeta. Tako bi se državnost postopoma razkrojila.<ref>Godwin William (1986): ''Raziskava o načelih politične pravičnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 3-28.</ref> Proanarhistične tendence so bile v 18. stoletju bolj kot v [[Anglija|Angliji]] močne v [[Francija|Franciji]], ki je tedaj postopoma prihajala v vse večjo družbeno krizo. Nekateri plebejski duhovniki, ki so sodoživljali bridko življenje in jezo svojih vernikov, so se postavili na proanarhistična stališča. Že [[Jean Meslier]] (1664-1729) je postal ateist in je verjetno šele po letu 1718 obsodil vsakršno oblast, zahteval je ukinitev lastnine, ker da ta podpira državo, pa tudi religije, ker podpira [[cerkev (organizacija)|Cerkev]], lastnino pa naj bi po njegovem nadomestila skupnost dobrin. Podobne proanarhistične tendence najdemo tudi pri [[Léger Marie Deschamps|Dom Deschampesu]] (1716-1774), ki je kritiziral lastnino, medsebojno razdeljenost ljudi in tiranijo, in ki se je zavzemal za oblikovanje nove družbene ureditve brez gospodarjev in zakonov, kjer bi obstajala družbena enakost, red pa naj bi namesto na vsiljenih zakonih temeljil na običajih.<ref>o francoskih plebejskih duhovnikih glej v: Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 25-30; Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> Med vidnejšimi intelektualci se je na koncu svojega življenja proanarhizmu približal [[Denis Diderot]] (1713-1784). Pod vplivom Dom Deschampesa se je pričel zavzemati za družbo, v kateri ni vladarjev, lastnine in zakonov, leta 1780 pa je obsodil hlapčevanje svojim gospodarjem in se zaradi tega celo sprl s svojim prijateljem Grimmom.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 123-128.</ref> === Francoska revolucija === [[Slika:François-Noël Babeuf.jpg|thumb|right|250px|François-Noël Babeuf]] Za »anarhiste« iz 18. stoletja je bilo v nasprotju s predhodnimi prekrščevalci in kasnejšimi anarhisti na splošno značilno, da med seboj niso bili povezani, da niso ustvarili družbenega gibanja za dosego anarhije. Izjema je babuvistično gibanje, ki ga je v času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] ustvaril revolucionar [[François-Noël Babeuf]], za babuvistično gibanje pa je [[Silvain Maréchal]] spisal ''Manifest enakih'', v katerem se pojavi poziv »''Izginite, sovražne razlike med vladarji in vladanimi!''«, in v katerem je obrazložen naiven tip [[anarho-komunizem|anarho-komunistične]] ureditve.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 21.</ref><ref>Brglez Neda (1979): ''Utopizem in utopični misleci''. Iz: Brglez Neda (1979): ''Utopični socialisti.'' Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 31-32.</ref> S porazom francoske revolucije in z Godwinovo smrtjo so proanarhistične ideje za nekaj časa zamrle. Povsem na novo in v novih okoliščinah so se šele čez štiri desetletja pojavile s [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhonom]]. === Razvoj anarhistične misli === [[Slika: Portrait of Pierre Joseph Proudhon 1865.jpg|thumb|left|250px|Pierre Joseph Proudhon]] Pierre-Joseph Proudhon (1809-1865) velja za očeta modernega anarhizma in za očeta [[mutualizem|mutualizma]]. Bil je prvi, ki je v štiridesetih letih 19. stoletja za oznako protidržavnega političnega gibanja in brezoblastne družbene ureditve pričel uporabljati pojem anarhije. Čeprav je bil [[socializem|socialist]], je bil obenem skrajni individualist, ki mu komunistične ideje niso bile všeč. Zato je v svojem mutualizmu združeval načeli enakopravnosti in vzajemnosti.<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 57.</ref> Znan je njegov rek »''Lastnina je tatvina!''«, vendar s to izjavo Proudhon ni mislil vse lastnine, ampak le njeno zlorabo. Hotel je preprečiti obrestovanje kapitala in njegovo grabljenje, medtem ko je v lastnini sicer videl najboljšo zaščito pred posegi oblasti. Zavzel se je za uvedbo [[samoupravljanje|samoupravljanja]], za ljudske izmenjalne banke, v katerih bi se menjali delavski čeki z nominalnim številom (kasneje ponderiranih) ur. Razredno ureditev in državno oblast z javno upravo bi bilo treba ukiniti ter ustvariti civilno milico. Toda Proudhon se je kmalu odrekel anarhizmu in ponovno pristal na zmerni etatizem.<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 175-176.</ref><ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXIX-XXXI.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 6-7.</ref> [[Mihail Bakunin]] (1814-1876) se je anarhističnim idejam zares zapisal šele proti koncu življenja. Njegovo mnenje je bilo, da je lastnina državna institucija, in da bo ukinitev države sama po sebi ukinila tudi zasebno lastnino s kapitalizmom vred, v nasprotju z Proudhonom pa se je oprijel anarhističnega kolektivizma,<ref>Alatri Paolo (1980): ''Oris zgodovine moderne politične misli''. Delavska enotnost, Ljubljana, str. 178.</ref> to je brezdržavne družbene ureditve s prepovedjo političnih strank in s kolektivno lastnino, v kateri bi obstajale svobodne kmetijske in industrijske asociacije.<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIV-XXXV.</ref><ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu'' Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 15.</ref> Bakunin je ostro kritiziral avtoritarni socializem [[Karl Marx|Karla Marxa]] in obenem podprl sindikalni boj kot naravno organizacijo množic, s čimer je odprl pot oblikovanju [[anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]].<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXVII- XXXV.</ref> Bakunin je v svojem aktivizmu naredil dve večji napaki. Bakunin, ki razen v obdobju pod vplivom Nečajeva ni bil naklonjen nasilju, je podprl Nečajeve teroristične ideje in razvil idejo o tajni ekstremistični revolucionarni organizaciji. Čeprav se je nazadnje skušal od distancirati od Nečajeva, je s prvo idejo sprožil val anarhističnega terorizma (''Propaganda z delom''),<ref>Rizman Rudi (1986): ''Oris razvoja anarhistične družbene misli''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. XXXIX-XL.</ref> s pomočjo druge ideje pa je kasneje [[Vladimir Iljič Uljanov|Lenin]] oblikoval avtoritarno boljševistično organizacijo. Bakunin ni izdelal zanesljive teorije o anarho-kolektivistični družbi, to so storili Cesar de Paepe, Serrano Y Oteiza, Jose Llunas in Anselmo Lorenzo. [[Slika: Kropotkin2.jpg|thumb|right|250px|Kropotkin]] [[Peter Kropotkin]] (1842-1921) je utemeljil teorijo anarho-komunizma. Svoje poglede je utemeljil na zakonu vzajemne pomoči in se zavzel za skupno lastnino proizvodnih sredstev, za gospodarsko in komunalno samoupravo ter za odpravljanje delitve dela.<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 18-19.</ref> V sami [[Rusija|Rusiji]] je bil Kropotkin med mnogimi anarhisti označen za »desničarja«, zato je bil tam precej izoliran. Po eni strani je bil plemiškega porekla, po drugi je zagovarjal obstoj delavskih organizacij<ref>Nettlau Max (2000): ''Povijest anarhizma''. Daf, Zagreb, str. 254-256.</ref> in je bil v svoji dialektiki prepričan, da je tehnična razvitost pomemben predpogoj za ustvaritev anarhistične družbe. Zato je menil, da Rusija zaradi zaostalosti še ni pripravljena na revolucijo ter je predlagal, naj se raje preoblikuje v federalno republiko po zgledu ZDA. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v nasprotju z nepristranskostjo večine anarhistov podprl [[antanta|Antanto]].<ref>Sekelj Laszlo (1987): ''O anarhizmu''. Istraživačko-izdavački centar SSO srbije, Beograd, str. 32-33.</ref> Poleg tega se je po začetnem zagonu odpovedal propagandi z delom, čeprav je sicer zagovarjal revolucijo. Čeprav je bil v anarhističnem gibanju izolirana črna ovca, je bil najbolj plodovit anarhistični pisec, njegova dela pa so postala idejna podlaga anarho-komunističnega gibanja. Poleg Kropotkina so v njegovem času delovali še Malatesta in Landauer, pa tudi [[pacifizem|pacifistični]] in religiozni [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], ki ga pogojno prištevamo med anarhiste. == Teorija anarhizma == Anarhistična teorija se posveča kritiki države, kapitalizma in religije, utemeljevanju revolucionarne prakse ter podobi nove družbene ureditve. {{Razširi razdelek}} == Viri in opombe == {{seznam referenc|2}} === Članki === * Feyerabend, Paul, '''Teze za anarhizem'''. V Analiza, 2001, št. 1-2, str. 135-139. {{COBISS|ID=121142016}} == Glej tudi == * [[Federacija za anarhistično organiziranje]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|anarhizem|Anarhizem}} {{kategorija v Zbirki|Anarchism|Anarhizem}} '''Slovenščina:''' * [http://www.a-federacija.org Federacija za anarhistično organiziranje (FAO)] * [http://www.ruleless.com Slovenski anarhistični portal] '''Angleščina:''' * [http://en.contrainfo.espiv.net/ ContraInfo] * [http://theanarchistlibrary.org/ The Anarchist Library] * [http://actforfree.nostate.net/ Act for freedom now!] * [http://anarchistnews.org/ Anarchist News] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Vladavine]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Anarhizem|*]] [[Kategorija:Filozofske smeri]] {{normativna kontrola}} g48zsdgtajmgz1pcofakcdtjq92t91n 0 19209 6655845 6393928 2026-04-04T19:26:38Z ~2026-20853-73 257672 6655845 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Kolezija''' je ena izmed [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[osnovna šola|osnovnih šol]]; ustanovljena je bila septembra [[1986]]. Njena trenutna ravnateljica je John Cena. == Zunanje povezave == * [http://www.o-kolezija.lj.edus.si/ Spletna stran OŠ Kolezije] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Kolezija]] 4d7wjga1wayirnzih5kjavs3mb9xdv7 6655846 6655845 2026-04-04T19:28:04Z ~2026-20853-73 257672 6655846 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Kolezija''' je ena izmed [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[osnovna šola|osnovnih šol]]; ustanovljena je bila septembra [[1986]]. Njena trenutna ravnateljica je John Cena. Radi mamo Burek sa sirom! If burek is your power, what are you without it? == Zunanje povezave == * [http://www.o-kolezija.lj.edus.si/ Spletna stran OŠ Kolezije] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Kolezija]] 15ipuegbqlcrak570j4ihco2dkd2kgw 6655847 6655846 2026-04-04T19:29:25Z ~2026-20853-73 257672 6655847 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Kolezija''' je ena izmed [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[osnovna šola|osnovnih šol]]; ustanovljena je bila septembra [[1986]]. Njena trenutna ravnateljica je John Cena. Radi mamo Burek sa sirom! If burek is your power, what are you without it? Hočemo bolšo malico! - IZ == Zunanje povezave == * [http://www.o-kolezija.lj.edus.si/ Spletna stran OŠ Kolezije] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Kolezija]] nv7julb878loa4bpde1qz13v6gwdm77 6655848 6655847 2026-04-04T19:33:13Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20853-73|~2026-20853-73]] ([[User talk:~2026-20853-73|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6293497 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Kolezija''' je ena izmed [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[osnovna šola|osnovnih šol]]; ustanovljena je bila septembra [[1986]]. Njena trenutna ravnateljica je Nina Triller. == Zunanje povezave == * [http://www.o-kolezija.lj.edus.si/ Spletna stran OŠ Kolezije] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1986]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Kolezija]] 1upwk4dxq483ge1tdxc78lzpyjlrmof 0 30177 6655688 6655683 2026-04-04T12:08:13Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20949-85|~2026-20949-85]] ([[User talk:~2026-20949-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6637866 wikitext text/x-wiki '''Komunizem''' ({{lang-la|communis|lit=skupen, univerzalen|label=none}})<ref name="Ball & Dagger 2019">{{cite encyclopedia|editor-last1=Ball|editor-first1=Terence|editor-last2=Dagger|editor-first2=Richard|date=2019|orig-date=1999|url=https://www.britannica.com/topic/communism|title=Communism|edition=revised|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=10 June 2020}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[World Book Encyclopedia]]|volume=4|location=Chicago|publisher=World Book|date=2008|pages=890|isbn=978-0-7166-0108-1}}</ref> je [[Politična levica|leva]] do [[Skrajna levica|skrajno leva]] [[Politična sociologija|družbenopolitična]], [[Politična filozofija|filozofska]] in [[Ekonomska ideologija|ekonomska]] [[ideologija]] znotraj [[Vrste socializma|socialističnega gibanja]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> katerega cilj je vzpostavitev [[Komunistična družba|komunistične družbe]], [[Družbena ekonomija|gospodarsko-družbene]] ureditve, ki temelji na [[Skupna lastnina|skupnem lastništvu]] [[Proizvajalna sredstva|proizvajalnih sredstev]], distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=Harper & Brothers|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n47 35]–36|language=en|oclc=456632|quote=All communists without exception propose that the people as a whole, or some particular division of the people, as a village or commune, should own all the means of production—land, houses, factories, railroads, canals, etc.; that production should be carried on in common; and that officers, selected in one way or another, should distribute among the inhabitants the fruits of their labor.}}</ref><ref name="Steele p.43">{{harvp|Steele|1992|p=43}}: "One widespread distinction was that socialism socialised production only while communism socialised production and consumption."</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bukharin|first1=Nikolai|title=[[The ABC of Communism]]|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|location=London, England|pages=72–73, § 20|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|chapter=Distribution in the communist system|author-link1=Nikolai Bukharin|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|access-date=18 August 2021|orig-date=1920|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|translator-link1=Cedar Paul|translator-link2=Eden Paul|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> Vključuje tudi odsotnost [[Zasebna lastnina|zasebne lastnine]],<ref name="Ball & Dagger 2019" /> [[Družbeni razred|družbenih razredov]], [[Denar|denarja]]<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|date=2005|orig-date=1847|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1847/11/prin-com.htm#18|chapter=Section 18: What will be the course of this revolution?|title=[[Principles of Communism]]|translator-first=Paul|translator-last=Sweezy|translator-link=Paul Sweezy|quote=Finally, when all capital, all production, all exchange have been brought together in the hands of the nation, private property will disappear of its own accord, money will become superfluous, and production will so expand and man so change that society will be able to slough off whatever of its old economic habits may remain.|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref> in [[Država|države]].<ref>{{navedi knjigo|author-link1=Nikolai Bukharin|last1=Bukharin|first1=Nikolai|author-link2=Yevgeni Preobrazhensky|last2=Preobrazhensky|first2=Yevgeni|date=1922|orig-date=1920|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/bukharin/works/1920/abc/ABC-of-Communism.pdf#page=67|chapter=Administrtion in the communist system|pages=73–75, § 21|title=[[The ABC of Communism]]|translator-link1=Cedar Paul|translator-last1=Paul|translator-first1=Cedar|translator-link2=Eden Paul|translator-last2=Paul|translator-first2=Eden|location=London, England|publisher=[[Communist Party of Great Britain]]|access-date=18 August 2021|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Kurian|editor-first=George|year=2011|chapter-url=http://sk.sagepub.com/reference/the-encyclopedia-of-political-science|chapter=Withering Away of the State|title=[[The Encyclopedia of Political Science]]|location=Washington, D.C.|publisher=CQ Press|doi=10.4135/9781608712434|isbn=978-1-933116-44-0|access-date=3 January 2016|via=[[SAGE Knowledge]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Communism - Non-Marxian communism|url=https://www.britannica.com/topic/communism/Non-Marxian-communism|access-date=13 May 2022|website=www.britannica.com|language=en}}</ref> Komunisti si pogosto prizadevajo za prostovoljno samoupravo, vendar se ne strinjajo glede sredstev za dosego tega cilja. To odraža razliko med bolj [[Libertarianizem|libertarnim]] pristopom [[Komunizacija|komunizacije]], [[Revolucionarna spontanost|revolucionarne spontanosti]] in [[Delavska samouprava|delavskega samoupravljanja]] ter bolj [[Avantgardizem|avantgardističnim]] ali [[Komunistična partija|partijskim]] pristopom z razvojem ustavne [[Socialistična država|socialistične države]], ki ji sledi [[odmiranje države]].<ref name="Kinna 2012">{{navedi knjigo|last=Kinna|first=Ruth|author-link=Ruth Kinna|year=2012|editor-last1=Berry|editor-first1=Dave|editor-last2=Kinna|editor-first2=Ruth|editor-link2=Ruth Kinna|editor-last3=Pinta|editor-first3=Saku|editor-last4=Prichard|editor-first4=Alex|title=Libertarian Socialism: Politics in Black and Red|location=London|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|pages=1–34|isbn=9781137284754}}</ref> Komunizem se kot ena izmed glavnih ideologij na [[Politični spekter|političnem spektru]] uvršča na levo krilo poleg [[Socializem|socializma]], komunistične stranke in komunistična gibanja pa so bila večkrat opisana kot radikalno ali skrajno leva.<ref>{{cite journal|last=March|first=Luke|date=2009|title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream?|url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf|journal=IPG|volume=1|pages=126–143|via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref>{{Sfn|George|Wilcox|1996|p=95|ps=<br />"The far left in America consists principally of people who believe in some form of Marxism-Leninism, i.e., some form of Communism. A small minority of extreme leftists adhere to "pure" Marxism or collectivist anarchism. Most far leftists scorn reforms (except as a short-term tactic), and instead aim for the complete overthrow of the capitalist system including the U.S. government."}}{{refn|Na splošno velja, da je komunizem ena izmed bolj radikalnih ideologij politične levice.<ref>{{navedi splet |date=15 April 2009 |title=Left |url=https://www.britannica.com/topic/left |access-date=22 May 2022 |website=[[Encyclopædia Britannica]] |quote=... communism is a more radical leftist ideology.}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Radical left |url=https://www.dictionary.com/browse/radical-left |access-date=2022-07-16 |website=[[Dictionary.com]] |quote=Radical left is a term that refers collectively to people who hold left-wing political views that are considered extreme, such as supporting or working to establish communism, Marxism, Maoism, socialism, anarchism, or other forms of anticapitalism. The radical left is sometimes called the far left.}}</ref> Za razliko od skrajno desne politike, za katero med poznavalci obstaja splošno soglasje o tem, kaj pomeni in kam jo uvrščati (npr. različne študije v akademskih priročnikih), je skrajno levo politiko težko opredeliti, zlasti glede tega, kje na političnem spektru se nahaja, razen splošnega soglasja, da je levo od standardne politične levice, in ker številna njena stališča niso skrajna<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=126 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]|quote=The far left is becoming the principal challenge to mainstream social democratic parties, in large part because its main parties are no longer extreme, but present themselves as defending the values and policies that social democrats have allegedly abandoned.}}</ref> ali ker se "skrajno levo" in trdo levo obravnavata kot pejorativa, ki pomenita, da sta marginalna.<ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=1724 |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V zvezi s komunizmom ter komunističnimi strankami in gibanji nekateri raziskovalci skrajno levico zožujejo na njihovo levico, drugi pa jo vključujejo tako, da jo razširjajo na levico glavnih socialističnih, socialdemokratskih in laburističnih strank.<ref>{{navedi knjigo |last=Cosseron |first=Serge |year=2007 |url=https://books.google.com/books?id=EgQFAQAAIAAJ |title=Dictionnaire de l'extrême gauche |trans-title=Dictionary of the far left |edition=paperback |language=fr |location=Paris|page=20|publisher=Larousse |isbn=978-2-035-82620-6 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]]}}</ref> Na splošno se strinjajo, da znotraj skrajno leve politike obstajajo različne podskupine, kot sta radikalna levica in skrajna levica.<ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |title=Contemporary Far Left Parties in Europe: From Marxism to the Mainstream? |url=https://library.fes.de/pdf-files/ipg/ipg-2009-1/10_a_march_us.pdf |journal=IPG |volume=1 |date=2009 |page=129 |via=[[Friedrich Ebert Foundation]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=March |first=Luke |year=2012 |url=https://books.google.com/books?id=xF3FBQAAQBA |title=Radical Left Parties in Europe |edition=E-book |location=London |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-136-57897-7 |access-date=19 November 2021 |via=[[Google Books]] }}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |last=March |first=Luke |date=September 2012 |url=https://www.researchgate.net/publication/271926910 |title=Problems and Perspectives of Contemporary European Radical Left Parties: Chasing a Lost World or Still a World to Win? |journal=International Critical Thought |location=London|publisher=[[Routledge]] |volume=2 |issue=3 |pages=314–339 |doi=10.1080/21598282.2012.706777 |s2cid=154948426|issn=2159-8312}}</ref>|group=note}} V preteklosti so se razvile raznovrstne [[Seznam komunističnih ideologij|različice komunizma]], med drugim [[anarho-komunizem]], [[marksistična šola]] in [[verski komunizem]]. Komunizem vključuje različne [[Šola (znanost)|šole]], ki na splošno vključujejo [[marksizem]], [[leninizem]] in libertarni komunizem, pa tudi [[Ideologija#Politične ideologije|politične ideologije]], združene okoli obeh. Vsem tem različnim ideologijam je skupna analiza, da sedanji družbeni red izhaja iz [[Kapitalizem|kapitalizma]], njegovega [[Gospodarski sistem|gospodarskega sistema]] in [[Proizvajalni način|načina proizvodnje]], da v tem sistemu obstajata dva glavna družbena razreda, med katerima je odnos izkoriščevalski in da je ta položaj mogoče rešiti le z [[Družbena revolucija|družbeno revolucijo]].<ref name="Marx & Engels 1848">{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|series=Marx/Engels Selected Works|volume=1|pages=98–137}}</ref>{{refn|Zgodnejše oblike komunizma ([[utopični socializem]] in nekatere prejšnje oblike [[verski komunizem|verskega komunizma]]) so podpirale brezrazredno družbo in skupno lastništvo, vendar niso nujno zagovarjale revolucionarne politike ali znanstvene analize; to je storil marksistični komunizem, ki je opredelil glavni tok sodobnega komunizma in vplival na vse sodobne oblike komunizma. Takšni komunizmi, zlasti nove verske ali utopične oblike komunizma, lahko delijo marksistično analizo, hkrati pa dajejo prednost evolucijski politiki, [[lokalizem|lokalizmu]] ali [[reformizem|reformizmu]]. V 20. stoletju je bil komunizem pogosto povezan z [[revolucionarni socializem|revolucionarnim socializmom]].{{sfnm|1a1=Newman|1y=2005|2a1=Morgan|2y=2015}}|group=nb}} Ta dva razreda sta [[proletariat]] ([[delavski razred]]), ki predstavlja večino prebivalstva v družbi, ki mora, če želi preživeti, svoje delo prodajati, ter [[buržoazija]] ([[Kapitalist|kapitalistični]] razred), majhna manjšina, ki ima v zasebni lasti proizvodna sredstva, s pomočjo katerih zaposluje delavski razred z namenom pridobitve dobička. Po tej analizi bi [[komunistična revolucija]] na oblast postavila delavski razred in s tem vzpostavila skupno lastnino, ki je glavni element preoblikovanja družbe v [[komunistični način proizvodnje]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Engels|first1=Friedrich|author-link1=Friedrich Engels|last2=Marx|first2=Karl|author-link2=Karl Marx|date=1969|orig-date=1848|chapter-url=https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/ch02.htm|chapter=Bourgeois and Proletarians|title=[[The Communist Manifesto]]|translator-first=Samuel|translator-last=Moore|translator-link=Samuel Moore (translator of Das Kapital)|location=Moscow|publisher=[[Progress Publishers]]|access-date=1 March 2022|via=[[Marxists Internet Archive]]|quote=In this sense, the theory of the Communists may be summed up in the single sentence: Abolition of private property.}}</ref> Komunizem v svoji sodobni obliki je zrasel iz evropskega socialističnega gibanja v 19. stoletju, ki je kapitalizem krivil za bedo mestnih tovarniških delavcev.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> V 20. stoletju so v nekaterih delih sveta na oblast prišle navidezno komunistične vlade, ki so zagovarjale [[marksizem-leninizem]] in njegove različice.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=Stephen|date=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|location=Oxford, England|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=3}}</ref> Sprva se je to z [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] zgodilo leta 1917, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa še v delih Vzhodne Evrope, Azije in v nekaterih drugih regijah.<ref>{{cite encyclopedia|editor-last=Darity|editor-first=William A. Jr.|date=2008|title=Communism|encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social Sciences]]|edition=2.|volume=2|location=New York City, New York|publisher=[[Macmillan Publishers|Macmillan Reference USA]]|pages=35–36|isbn=9780028661179}}</ref> Skupaj s [[Socialna demokracija|socialno demokracijo]] je komunizem v začetku dvajsetih let 20. stoletja postal prevladujoča politična usmeritev v mednarodnem [[Socialistično gibanje|socialističnem gibanju]].{{sfn|Newman|2005|p=5|ps=: "Chapter 1 looks at the foundations of the doctrine by examining the contribution made by various traditions of socialism in the period between the early 19th century and the aftermath of the First World War. The two forms that emerged as dominant by the early 1920s were social democracy and communism."}} Večino 20. stoletja je približno tretjina svetovnega prebivalstva živela pod komunističnimi vladami.<ref name="Ball & Dagger 2019" /> Za te vlade, ki so bile s strani drugih levičarjev in socialistov kritizirane, je bila značilna [[Enostrankarski sistem|enopartijska vladavina]] komunistične stranke, zavračanje zasebne lastnine in kapitalizma, državni nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi in [[Množični mediji|množičnimi mediji]], [[Državni ateizem|omejevanje]] [[Verska svoboda|verske svobode]] ter zatiranje opozicije in nasprotovanja. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je več prej komunističnih vlad zavrnilo ali popolnoma odpravilo komunistično vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}}<ref>{{navedi splet|date=|title=Communism|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090129124930/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572241/Communism.html|archive-date=29 January 2009|access-date=15 June 2023|website=[[Encarta]]}}</ref><ref name="Dunn2">{{navedi knjigo|last=Dunn|first=Dennis|title=A History of Orthodox, Islamic, and Western Christian Political Values|date=2016|publisher=[[Palgrave-Macmillan]]|isbn=978-3319325668|location=Basingstoke|pages=126–131}}</ref> Pozneje je ostalo le majhno število nominalno komunističnih vlad, in sicer [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]],<ref>{{navedi splet|last1=Frenkiel|first1=Émilie|last2=Shaoguang|first2=Wang|author2-link=Wang Shaoguang|date=15 July 2009|title=Political change and democracy in China|website=Laviedesidees.fr|url=https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170909060743/https://laviedesidees.fr/IMG/pdf/20090715_entretienwang.pdf|archive-date=9 September 2017|access-date=13 January 2023}}</ref> [[Kuba]], [[Laos]], [[Severna Koreja]]{{refn|While it refers to its leading ideology as ''[[Juche]]'', which is portrayed as a development of Marxism–Leninism, the status of North Korea remains disputed. Marxism–Leninism was superseded by ''Juche'' in the 1970s and was made official in 1992 and 2009, when constitutional references to Marxism–Leninism were dropped and replaced with ''Juche''.<ref>{{cite journal |last=Dae-Kyu |first=Yoon |year=2003 |url=http://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1934&context=ilj |title=The Constitution of North Korea: Its Changes and Implications |journal=Fordham International Law Journal |volume=27 |issue=4 |pages=1289–1305 |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210224144030/https://ir.lawnet.fordham.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=&httpsredir=1&article=1934&context=ilj |archive-date=24 February 2021 |url-status=live}}</ref> In 2009, the constitution was quietly amended so that it removed all Marxist–Leninist references present in the first draft, and also dropped all references to communism.<ref>{{navedi novice|last=Park |first=Seong-Woo |date=23 September 2009 |url=https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |script-title=ko:북 개정 헌법 '선군사상' 첫 명기 |title=Bug gaejeong heonbeob 'seongunsasang' cheos myeong-gi |trans-title=First stipulation of the 'Seongun Thought' of the North Korean Constitution |agency=Radio Free Asia |language=ko |access-date=10 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517045408/https://www.rfa.org/korean/in_focus/first_millitary-09232009120017.html |archive-date=17 May 2021 |url-status=live}}</ref> ''Juche'' has been described by Michael Seth as a version of [[Korean ultranationalism]],<ref>{{navedi knjigo |last=Seth |first=Michael J. |year=2019 |url=https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |title=A Concise History of Modern Korea: From the Late Nineteenth Century to the Present |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |page=159 |isbn=9781538129050 |access-date=11 September 2020 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206043439/https://books.google.com/books?id=GPm9DwAAQBAJ&q=%22juche%22+%22ultranationalism%22&pg=PA159 |url-status=live}}</ref> which eventually developed after losing its original Marxist–Leninist elements.<ref>{{navedi novice|last1=Fisher |first1=Max |date=6 January 2016 |url=https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |title=The single most important fact for understanding North Korea |website=Vox |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306090942/https://www.vox.com/2016/1/6/10724334/north-korea-history |archive-date=6 March 2021 |url-status=live}}</ref> According to ''North Korea: A Country Study'' by Robert L. Worden, Marxism–Leninism was abandoned immediately after the start of [[de-Stalinization]] in the Soviet Union and has been totally replaced by ''Juche'' since at least 1974.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Worden |editor-first=Robert L. |year=2008 |url=http://cdn.loc.gov/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |title=North Korea: A Country Study |edition=5th |location=Washington, D. C. |publisher=[[Library of Congress]] |page=206 |isbn=978-0-8444-1188-0 |access-date=11 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210725073828/https://tile.loc.gov/storage-services/master/frd/frdcstdy/no/northkoreacountr00word/northkoreacountr00word.pdf |archive-date=25 July 2021 |url-status=live}}</ref> Daniel Schwekendiek wrote that what made North Korean Marxism–Leninism distinct from that of China and the Soviet Union was that it incorporated national feelings and macro-historical elements in the socialist ideology, opting for its "own style of socialism". The major Korean elements are the emphasis on traditional [[Confucianism]] and the memory of the traumatic experience of [[Korea under Japanese rule]], as well as a focus on autobiographical features of [[Kim Il Sung]] as a guerrilla hero.<ref>{{navedi knjigo |last=Schwekendiek |first=Daniel |date=2011 |title=A Socioeconomic History of North Korea |url=https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw |location=Jefferson |publisher=[[McFarland & Company]] |pages=[https://archive.org/details/socioeconomichis0000schw/page/31 31] |isbn=978-0786463442}}</ref>|group=note|name=NKorea}} in [[Vietnam]].{{sfn|Lansford|2007|pp=9–24, 36–44}} Z izjemo Severne Koreje so vse te države začele dopuščati večjo gospodarsko konkurenco, hkrati pa ohranile enostrankarsko vladavino.{{r|Ball & Dagger 2019}} Medtem ko je Sovjetska zveza kot prva nominalno komunistična država na svetu povzročila, da se je komunizem pogosto povezoval s [[Sovjetski gospodarski model|sovjetskim gospodarskim modelom]], številni raziskovalci trdijo, da je model v praksi deloval kot oblika [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]].<ref name="Chomsky, Howard, Fitzgibbons">{{harvp|Chomsky|1986}}; {{harvp|Howard|King|2001}}; {{harvp|Fitzgibbons|2002}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Wolff|first=Richard D.|author-link=Richard D. Wolff|date=27 June 2015|title=Socialism Means Abolishing the Distinction Between Bosses and Employees|url=http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|access-date=29 January 2020|website=[[Truthout]]|archive-date=11 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180311070639/http://www.truth-out.org/news/item/31567-socialism-means-abolishing-the-distinction-between-bosses-and-employees|url-status=dead}}</ref> Javni spomin na komunistične države 20. stoletja je opisan kot bojišče med [[Anti-antikomunizem|anti-antikomunizmom]] in [[antikomunizmom]].{{sfn|Ghodsee|Sehon|Dresser|2018}} Številni avtorji so pisali o množičnih pobojih v komunističnih režimih in stopnjah umrljivosti,{{refn|Večina raziskovalcev piše o posameznih dogodkih in ocenjuje število smrtnih žrtev kot pri vsakem drugem zgodovinskem dogodku; nekateri dogodki so razvrščeni glede na določeno obdobje komunistične države, kot je stalinistična represija,<ref name="Wheatcroft 2000">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=1999 |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1999-03_51_2/page/315 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=315–345 |doi=10.1080/09668139999056 |issn=0966-8136 |jstor=153614}}</ref><ref>{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=2000 |title=The Scale and Nature of Stalinist Repression and Its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2000-09_52_6/page/1143 |journal=Europe-Asia Studies |volume=52 |issue=6 |pages=1143–1159 |doi=10.1080/09668130050143860 |issn=0966-8136 |jstor=153593 |pmid=19326595 |s2cid=205667754}}</ref> namesto da bi bili povezani z vsemi komunističnimi državami, ki so do leta 1985 zajele tretjino svetovnega prebivalstva.{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}}<br /><br />Zgodovinarji, kot sta [[Robert Conquest]] in [[J. Arch Getty]], so pisali in se osredotočali predvsem na obdobje Stalina; pisali so o ljudeh, ki so umrli v gulagih ali zaradi stalinistične represije, in obravnavali ocene o teh posebnih dogodkih kot del razprave o presežni umrljivosti v Sovjetski zvezi Josipa Stalina, ne da bi jih povezali s komunizmom kot celoto. Razprave so bile živahne, tudi o vprašanju genocida v holodomoru,<ref name="Getty 7–8">{{cite magazine|last=Getty |first=J. Arch |author-link=J. Arch Getty |date=22 January 1987 |url=http://www.lrb.co.uk/v09/n02/j-arch-getty/starving-the-ukraine |title=Starving the Ukraine |magazine=The London Review of Books |volume=9 |issue=2 |pages=7–8 |access-date=13 August 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Marples |first1=David R. |author-link1=David R. Marples |title=Ethnic Issues in the Famine of 1932–1933 in Ukraine |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2009-05_61_3/page/505 |journal=Europe-Asia Studies |date=May 2009 |volume=61 |issue=3 |pages=505–518 |doi=10.1080/09668130902753325 |jstor=27752256 |s2cid=67783643}}</ref> vendar so razpad Sovjetske zveze, padec komunizma in objava državnih arhivov razpravo nekoliko umirili.<ref name="Davies & Harris 2005, pp. 3–5">{{navedi knjigo|last1=Davies |first1=Sarah |last2=Harris |first2=James |year=2005 |chapter=Joseph Stalin: Power and Ideas|title=Stalin: A New History |location=Cambridge |publisher=[[Cambridge University Press]] |pages=3–5 |isbn=978-1-139-44663-1}}</ref> Nekateri zgodovinarji, med njimi Michael Ellman, so podvomili o "sami kategoriji 'žrtve stalinizma'" kot "zadevi politične presoje", saj množične smrti zaradi lakote niso "izključno stalinistično zlo" in so bile v 19. in 20. stoletju razširjene po vsem svetu.<ref>{{cite journal |last=Ellman |first=Michael |author-link=Michael Ellman |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=54 |issue=7 |pages=1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161 |access-date=2022-10-28 |archive-date=2019-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |url-status=dead }}</ref> Obstaja zelo malo literature, ki bi primerjala presežne smrtne žrtve pod "velikim trojčkom": Stalinovo Sovjetsko zvezo, Mao Cetungovo Kitajsko in Pol Potovo Kambodžo, in tista, ki obstaja, v glavnem našteva dogodke, ne pojasnjuje pa njihovih ideoloških razlogov. Tak primer je knjiga Crimes Against Humanity Under Communist Regimes - Research Review Klas-Görana Karlssona in Michaela Schoenhalsa, pregledna študija, ki povzema, kaj so o tem povedali drugi, in omenja nekatere avtorje, ki so izvor pobojev videli v spisih Karla Marxa; geografski obseg je "veliki trojček", avtorja pa trdita, da so bili poboji izvedeni kot del neuravnotežene modernizacijske politike hitre industrializacije, in se sprašujeta, "kaj je zaznamovalo začetek neuravnoteženega ruskega procesa modernizacije, ki je imel tako strašne posledice?"<ref name="Karllson & Schoenhals 2008"/><br /><br />Pomembni znanstveni izjemi sta zgodovinar Stéphane Courtois in politolog Rudolph Rummel, ki sta poskušala povezati vse komunistične države; vendar je Rummelova analiza potekala v okviru njegovega predlaganega koncepta democida, ki vključuje vse neposredne in posredne smrti zaradi vladanja, in se ni omejil na komunistične države, ki jih je uvrstil v okvir totalitarizma skupaj z drugimi tipi režimov. Rummelove ocene so na skrajnem robu spektra, bile so kritizirane in natančno preučene, večina znanstvenikov pa jih zavrača. Courtoisovi poskusi, kot v uvodu v Črno knjigo komunizma, ki so jih nekateri kritični opazovalci označili za grobo protikomunistično in antisemitsko delo, so sporni; številni recenzenti knjige, med njimi tudi znanstveniki, so kritizirali takšne poskuse metanja vseh komunističnih držav in različnih socioloških gibanj v isti koš v okviru več kot 94 milijonov komunističnih žrtev.<ref name="Harff 1996"/><ref name="Hiroaki 2001"/><ref name="Paczkowski 2001"/><ref name="Weiner 2002"/><ref name="Dulić 2004"/><ref name="Harff 2017"/> Recenzenti so tudi ločili uvod od knjige, ki je bila bolje sprejeta in je vsebovala le nekaj poglavij o študijah posameznih držav, brez medkulturnih primerjav ali razprav o množičnih pobojih; zgodovinar Andrzej Paczkowski je zapisal, da je le Courtois primerjal komunizem in nacizem, medtem ko so drugi deli knjige "v bistvu ozko usmerjene monografije, ki si ne domišljajo, da ponujajo splošne razlage", in navedel, da knjiga ni "o komunizmu kot ideologiji ali celo o komunizmu kot državotvornem pojavu. "<ref name="Paczkowski 2001, pp. 32–33"/> Pozitivnejše kritike so bile večinoma pravične ali upravičene, politolog Stanley Hoffmann je dejal, da bi bil "Courtois veliko bolj učinkovit, če bi pokazal več zadržanosti",<ref>{{cite journal|last=Hoffman |first=Stanley |author-link=Stanley Hoffmann |date=Spring 1998 |title=Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression (The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression) by Stéphane Courtois. |journal=Foreign Policy |volume=110 (Special Edition: Frontiers of Knowledge) |pages=166–169 |doi=10.2307/1149284 |jstor=1149284}}</ref> Paczkowski pa, da je imela knjiga dva pozitivna učinka, med drugim je spodbudila razpravo o izvajanju totalitarnih ideologij in je "izčrpna bilanca o enem vidiku svetovnega pojava komunizma".<ref name="Paczkowski 2001"/><br /><br /> Primer sovjetskih in komunističnih študij je knjiga Stevena Rosefielda Rdeči holokavst, ki je sporna zaradi trivializacije holokavsta; kljub temu se je Rosefielde v svojem delu osredotočil predvsem na "velike tri" (Stalinovo obdobje, Maovo obdobje in vladavino Rdečih Kmerov v Kambodži) ter Kim Il-sungovo Severno Korejo in Ho Ši Minov Vietnam. Rosefieldeova glavna poanta je, da je komunizem na splošno, čeprav se osredotoča predvsem na stalinizem, manj genociden, kar je ključna razlika od nacizma, ni pa povezal vseh komunističnih držav ali komunizma kot ideologije. Rosefielde je zapisal, da so "pogoji za rdeči holokavst izhajali iz Stalinovih, Kimovih, Maovih, Hojevih in Pol Potovih s terorjem posipanih gospodarskih sistemov, in ne iz Marxove utopične vizije ali drugih pragmatičnih komunističnih tranzicijskih mehanizmov. Teror je bil med drugim izbran zaradi upravičenih strahov o dolgoročni sposobnosti preživetja vodstva brez terorja in ideoloških tveganj tržnega komunizma. "<ref name=Rosefielde_2010>{{navedi knjigo|last=Rosefielde |first=Steven |author-link=Steven Rosefielde |year=2010 |url=https://books.google.com/books?id=7_eMAgAAQBAJ |title=Red Holocaust |location=London |publisher=[[Routledge]] |page=xvi |isbn=978-0-415-77757-5}}</ref>|group=nb}} kot je na primer [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josipa Stalina]],{{refn|Nekateri avtorji, kot je [[Stéphane Courtois]] v [[Črna knjiga komunizma|Črni knjigi komunizma]], so trdili, da je komunizem ubil več ljudi kot nacizem in je bil zato hujši; več strokovnjakov je ta pogled kritiziralo.<ref>{{cite journal|volume=53 |issue=1 |pages=5–19 |last=Suny |first=Ronald Grigor |author-link=Ronald Grigor Suny |title=Russian Terror/ism and Revisionist Historiography |journal=Australian Journal of Politics & History |date=2007 |doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00439.x |quote=... [leaves out] most of the 40-60,000,000 lives lost in the Second World War, for which arguably Hitler and not Stalin was principally responsible. |postscript=. Quote at p. 13.}}</ref> Po dvajsetih letih zgodovinskih raziskav v vzhodnoevropskih arhivih so se potrdile nižje ocene "revizionistične šole" zgodovinarjev,<ref>{{cite journal|last1=Getty |first1=J. Arch |author-link1=J. Arch Getty |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |author-link3=Viktor Zemskov |date=October 1993 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-War Years: A First Approach on the Basis of Archival Evidence |journal=[[American Historical Review]] |volume=98 |issue=4 |pages= 1017–1049|doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> čeprav popularni tisk še vedno uporablja višje ocene z resnimi napakami.<ref name="Wheatcroft 1999">{{cite journal|last=Wheatcroft |first=Stephen G. |author-link=Stephen G. Wheatcroft |date=March 1999 |url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf |title=Victims of Stalinism and the Soviet Secret Police: The Comparability and Reliability of the Archival Data. Not the Last Word |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=51 |issue=2 |pages=340–342 |doi=10.1080/09668139999056 |jstor=153614 |access-date=17 August 2021 |via=Soviet Studies}}</ref> Zgodovinarji, kot je Timothy D. Snyder, trdijo, da je samoumevno, da je Stalin ubil več civilistov kot Hitler; večina znanstvenikov meni, da je bila presežna smrtnost pod Stalinom približno 6 milijonov, kar se poveča na 9 milijonov, če upoštevamo ocenjene smrti, ki so bile posledica politike. Ta ocena je manjša od števila ubitih s strani nacistov, ki so ubili več civilistov kot Sovjeti.<ref name="Snyder">{{cite magazine|last=Snyder |first=Timothy |author-link=Timothy D. Snyder |date=27 January 2011 |url=http://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse |title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse? |magazine=The New York Review of Books |access-date=17 August 2021}} See also [https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n404 p. 384] of Snyder's ''[[Bloodlands]]''.</ref>|group=nb}} ki ob razpravljanju o komunizmu in dediščini komunističnih držav ostajajo kontroverzne, polarizirane in sporne tematike v akademskih krogih, zgodovinopisju in politiki.{{r|Ghodsee 2014}}{{r|Neumayer 2018}} {{toc limit|3}} == Etimologija in terminologija == ''Komunizem'' smo v slovenščino prevzeli iz [[Nemščina|nemške]] besede ''Kommunismus'', kar je v 19. stoletju skovana beseda iz [[Latinščina|latinskih]] korenov ''communis'' in pripone ''isme''.<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287786/komunizem?|title=Komunizem|accessdate=31. oktober 2022|website=Etimološki slovar|publisher=ISJFR ZRC SAZU}}</ref><ref name="Harper 2020">{{navedi splet|last=Harper|first=Douglas|date=2020|url=https://www.etymonline.com/word/communist|title=Communist|website=[[Online Etymology Dictionary]]|access-date=15 August 2021}}</ref> Semantično lahko ''communis'' prevedemo v »od skupnosti ali za skupnost«, medtem ko je ''isme'' pripona, ki označuje abstrakcijo v stanje, pogoj, dejanje ali [[Doktrina|doktrino]]. ''Komunizem'' je mogoče razlagati kot »stanje v/za skupnost(i)«; ta semantična sestava je privedla do številnih uporab besede v njenem razvoju. Preden se je beseda začela povezovati s sodobnejšim pojmovanjem gospodarske in politične organizacije, se je uporabljala za označevanje različnih družbenih razmer. ''Komunizem'' se je nato začel povezovati predvsem z [[Marksizem|marksizmom]], bolj specifično s ''[[Komunistični manifest|Komunističnim manifestom]]'', ki je predlagal posebno vrsto komunizma.<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref name="Morris">{{navedi splet|last=Morris|first=Emily|date=8 March 2021|url=https://www.ucl.ac.uk/culture-online/ask-expert/your-questions-answered/does-communism-work-if-so-why-not|title=Does communism work? If so, why not|website=Culture Online|publisher=[[University College London]]|access-date=13 August 2021}}</ref> Ena od prvih uporab te besede v sodobnem pomenu je pismo, ki ga je [[Victor d'Hupay]] poslal [[Restif de la Bretonne|Restifu de la Bretonnu]] okoli leta 1785 v katerem se opisuje kot ''auteur communiste'' (»komunistični avtor«).<ref>{{cite journal|last=Grandjonc|first=Jacques|author-link=:de:Jacques Grandjonc|year=1983|title=Quelques dates à propos des termes communiste et communisme|trans-title=Some dates on the terms communist and communism|journal=Mots|language=fr|volume=7|issue=1|pages=143–148|doi=10.3406/mots.1983.1122}}</ref> Leta 1793 je Restif prvič uporabil ''communisme'' za opis družbene ureditve, ki temelji na [[Egalitarizem|egalitarizmu]] in skupni lastnini.<ref name="Hodges">{{navedi knjigo|first=Donald C.|last=Hodges|author-link=Donald C. Hodges|title=Sandino's Communism: Spiritual Politics for the Twenty-First Century|url=https://books.google.com/books?id=Pu7zAgAAQBAJ&pg=PA36|date=1 February 2014|publisher=[[University of Texas Press]]|isbn=978-0-292-71564-6|pages=7}}</ref> Restif je ta izraz pogosto uporabljal v svojih delih in je bil prvi, ki je komunizem opisal kot [[Oblika vladavine|obliko vladavine]].<ref>{{navedi splet|url=http://commoningtimes.org/texts/nancy-communism-the-word.pdf|title=Communism, the Word|last=Nancy|first=Jean-Luc|author-link=Jean-Luc Nancy|publisher=Commoning Times|year=1992|access-date=11 July 2019}}</ref> Za prvo uporabo besede v angleščini je zaslužen [[John Goodwyn Barmby]], ki je to storil okoli leta 1840.<ref name="Harper 2020" /> === Komunizem in socializem === [[Slika:Hammer_and_Sickle_and_Star.svg|sličica|226x226_pik|[[Srp in kladivo]] sta pogosto del [[Komunistični simbolizem|komunističnih simbolov]]. To je primer vzorca srpa in kladiva ter [[Rdeča zvezda|rdeče zvezde]] z [[Zastava Sovjetske zveze|zastave Sovjetske zveze]].]] Od štiridesetih let 19. stoletja se ''komunizem'' običajno razlikuje od ''[[Socializem|socializma]]''. Sodobna opredelitev in uporaba slednje se je uveljavila v šestdesetih letih 19. stoletja in je prevladala nad alternativnimi izrazi ''asociativizem'' ([[fourierizem]]), ''[[Zadruga|kooperativa]]'' in ''[[Mutualizem (gospodarska teorija)|mutualizem]]'', ki so se prej uporabljali kot sopomenke.<ref name="Williams 1985, p. 289">{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]|chapter=Socialism|oclc=1035920683|quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism.|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}}</ref> Zgodnja razlika med ''komunizmom'' in ''socializmom'' je, da je bil cilj socializma le socializacija [[Proizvodnja (ekonomija)|proizvodnje]], medtem ko je bil cilj komunizma socializacija proizvodnje in [[Potrošnja|potrošnje]] (v obliki skupnega dostopa do [[Končno blago|končnega blaga]]).<ref name="Steele p.432" /> To razliko lahko opazimo v Marxovem komunizmu, kjer razdelitev izdelkov temelji na načelu »[[Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje|vsakemu toliko, kolikor potrebuje]]« v nasprotju s socialističnim načelom »[[vsakemu toliko, kolikor zmore]]«.<ref>{{navedi knjigo|last1=Gregory|first1=Paul R.|last2=Stuart|first2=Robert C.|date=2003|title=Comparing Economic Systems in the Twenty-First|url=https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg|edition=7|publisher=South-Western College Pub.|pages=[https://archive.org/details/comparingeconomi0000greg/page/118 118]|isbn=0-618-26181-8|quote=Under socialism, each individual would be expected to contribute according to capability, and rewards would be distributed in proportion to that contribution. Subsequently, under communism, the basis of reward would be need.}}</ref> Socializem je opisan kot filozofija, ki si prizadeva za distributivno pravičnost, komunizem pa kot podvrsta socializma, ki daje prednost ekonomski enakosti kot obliki distributivne pravičnosti.<ref>{{navedi knjigo|last=Ely|first=Richard T.|author-link=Richard T. Ely|title=French and German socialism in modern times|url=https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog|date=1883|publisher=[[Harper & Brothers]]|location=New York|pages=[https://archive.org/details/frenchandgerman00elygoog/page/n41 29]–30|language=en|oclc=456632|quote=The central idea of communism is economic equality. It is desired by communists that all ranks and differences in society should disappear, and one man be as good as another... The distinctive idea of socialism is distributive justice. It goes back of the processes of modern life to the fact that he who does not work, lives on the labor of others. It aims to distribute economic goods according to the services rendered by the recipients... Every communist is a socialist, and something more. Not every socialist is a communist.}}</ref> Do leta 1888 so marksisti uporabljali besedo ''socializem'' namesto ''komunizem'', ki je veljala za staromodno sopomenko za prvi pojem. ''Socializem'' se je začel označevati kot ločena stopnja med kapitalizmom in komunizmom šele z [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] leta 1917, ki jo je uvedel [[Vladimir Lenin]] kot sredstvo za obrambo [[Boljševiki|boljševiškega]] prevzema oblasti pred tradicionalno marksistično kritiko, ki je trdila, da ruske [[proizvodne sile]] niso dovolj razvite za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–45">{{harvp|Steele|1992|pp=44–45}}: "By 1888, the term 'socialism' was in general use among Marxists, who had dropped 'communism', now considered an old fashioned term meaning the same as 'socialism'. ... At the turn of the century, Marxists called themselves socialists. ... The definition of socialism and communism as successive stages was introduced into Marxist theory by Lenin in 1917 ..., the new distinction was helpful to Lenin in defending his party against the traditional Marxist criticism that Russia was too backward for a socialist revolution."</ref> Razlikovanje med besedama ''komunist'' in ''socialist'' kot opisa političnih ideologij se je pojavilo leta 1918, ko se je [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]] preimenovala v [[Vseruska komunistična partija|Vserusko komunistično partijo]], pri čemer so je začela beseda ''komunist'' posebej nanašati na socialiste, ki so podpirali politiko in teorije boljševizma, [[Leninizem|leninizma]] in kasneje v 20. letih 20. stoletja [[Marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]],<ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|page=9|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism-Leninism.}}</ref> čeprav so se [[Komunistična partija|komunistične partije]] še naprej označevale kot socialisti, ki se zavzemajo za socializem.<ref name="Williams 1985, p. 289" /> Tako ''komunizem'' kot ''socializem'' sta se sčasoma uskladila s kulturnim odnosom privržencev in nasprotnikov do [[Vera|religije]]. V evropskem krščanstvu je ''komunizem'' veljal za [[Ateizem|ateistični]] način življenja. V protestantski Angliji je bila beseda ''komunizem'' preveč [[Fonetika|fonetično]] podobna rimskokatoliškemu ''[[Obhajilo|obredu obhajila]]'' (''communion rite''), zato so se angleški ateisti raje označili za socialiste.<ref>{{navedi knjigo|last=Williams|first=Raymond|author-link=Raymond Williams|title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society|edition=revised|location=New York|publisher=[[Oxford University Press]]|year=1985|orig-date=1976|isbn=978-0-1952-0469-8|chapter=Socialism|chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289|url-access=registration|url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich}}</ref> [[Friedrich Engels]] je dejal, da je bil leta 1848, ko je bil prvič objavljen ''[[Komunistični manifest]]'',<ref>{{navedi knjigo|author-link=Friedrich Engels|last=Engels|first=Friedrich|orig-date=1888|date=2002|title=Preface to the 1888 English Edition of the Communist Manifesto|publisher=[[Penguin Books|Penguin]]|pages=202}}</ref> socializem na celini ugleden, komunizem pa ne; [[Owenizem|owenovci]] v Angliji in fourieristi v Franciji so veljali za ugledne socialiste, medtem ko so se delavska gibanja, ki so »razglašala nujnost popolne družbene spremembe«, označila za komunistična. V tej zadnji veji socializma sta komunistično delo ustvarila [[Étienne Cabet]] v Franciji in [[Wilhelm Weitling]] v Nemčiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Todorova|first=Maria|author-link=Maria Todorova|year=2020|title=The Lost World of Socialists at Europe's Margins: Imagining Utopia, 1870s–1920s|edition=hardcover|location=London|publisher=[[Bloomsbury Academic]]|isbn=9781350150331}}</ref> Medtem ko so [[liberalni demokrati]] na [[revolucije leta 1848]] gledali kot na [[Demokratična revolucija|demokratično revolucijo]], ki je dolgoročno zagotovila [[Svoboda, enakost, bratstvo|svobodo, enakost in bratstvo]], so marksisti obsodili leto 1848 kot izdajo idealov delavskega razreda s strani [[Buržoazija|buržoazije]], ki je bila brezbrižna do legitimnih zahtev [[Proletariat|proletariata]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gildea|first=Robert|author-link=Robert Gildea|year=2000|chapter=1848 in European Collective Memory|editor-last1=Evans|editor-first1=Robert John Weston|editor-link1=R. J. W. Evans|editor-last2=Strandmann|editor-first2=Hartmut Pogge|editor-link2=Hartmut Pogge von Strandmann|title=The Revolutions in Europe, 1848–1849: From Reform to Reaction|edition=hardcover|location=Oxford|publisher=[[Oxford University Press]]|pages=207–235|isbn=9780198208402}}</ref> Po podatkih ''Oxfordskega priročnika o Karlu Marxu'' (''The Oxford Handbook of Karl Marx'') »je Marx za postkapitalistično družbo uporabljal številne izraze—pozitivni humanizem, socializem, komunizem, kraljestvo svobodne individualnosti, svobodno združenje proizvajalcev itd. Te izraze je uporabljal povsem izmenično. Pojma 'socializem' in 'komunizem' kot različni zgodovinski stopnji sta mu tuja in sta v leksikon marksizma vstopila šele po njegovi smrti.«<ref name="Hudis et al. 2018">{{navedi knjigo|editor1-last=Hudis|editor1-first=Peter|editor2-last=Vidal|editor2-first=Matt|editor2-link=Matt Vidal|editor3-last=Smith|editor3-first=Tony|editor4-last=Rotta|editor4-first=Tomás|editor5-last=Prew|editor5-first=Paul|date=10 September 2018|url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545|title=The Oxford Handbook of Karl Marx|chapter-url=https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001/oxfordhb-9780190695545-e-50|chapter=Marx's Concept of Socialism|last=Hudis|first=Peter|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0-19-069554-5|doi=10.1093/oxfordhb/9780190695545.001.0001}}</ref> [[Enciklopedija Britannica|''Enciklopedija Britannica'']] navaja: »O tem, kako natančno se komunizem razlikuje od socializma, se razpravlja že dolgo, vendar razlikovanje v veliki meri temelji na tem, da komunisti sledijo revolucionarnemu socializmu Karla Marxa.«<ref name="Ball & Dagger 20192" /> === Povezana uporaba in komunistične države === V Združenih državah Amerike se ''komunizem'', podobno kot ''socializem'', pogosto uporablja kot slabšalni izraz, predvsem v zvezi z [[Avtoritarni socializem|avtoritarnim socializmom]] in [[Komunistična država|komunističnimi državami]]. Po nastanku [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot prve nominalno komunistične države na svetu se je izraz začel pogosto povezovati z [[Marksizem-leninizem|marksizmom-leninizmom]] in [[Sovjetski model gospodarskega načrtovanja|sovjetskim modelom gospodarskega načrtovanja]].<ref name="Ball & Dagger 20192" /><ref>{{navedi knjigo|last=Busky|first=Donald F.|title=Democratic Socialism: A Global Survey|publisher=[[Greenwood Publishing Group|Praeger]]|location=Santa Barbara, California|date=2000|isbn=978-0-275-96886-1|pages=6–8|quote=In a modern sense of the word, communism refers to the ideology of Marxism–Leninism. ... [T]he adjective democratic is added by democratic socialists to attempt to distinguish themselves from Communists who also call themselves socialists. All but communists, or more accurately, Marxist–Leninists, believe that modern-day communism is highly undemocratic and totalitarian in practice, and democratic socialists wish to emphasise by their name that they disagree strongly with the Marxist–Leninist brand of socialism.}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|title=Communism|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|edition=6th|year=2007}}</ref> Po mnenju Rachel Walker je ''marksizem-leninizem'' prazen pojem, ki je odvisen od pristopa in podlage vladajočih komunističnih strank ter je dinamičen in odprt za redefinicije, pri čemer je v pomenu hkrati stalen in nestalen.<ref>{{cite journal|last=Walker|first=Rachel|date=April 1989|title=Marxism–Leninism as Discourse: The Politics of the Empty Signifier and the Double Bind|journal=[[British Journal of Political Science]]|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=19|issue=2|pages=161–189|doi=10.1017/S0007123400005421|jstor=193712|s2cid=145755330}}</ref> [[Martin Malia]] v svojem eseju »Presojanje nacizma in komunizma« (Judging Nazism and Communism)<ref>{{cite journal|last=Malia|first=Martin|author-link=Martin Malia|date=Fall 2002|title=Judging Nazism and Communism|url=https://archive.org/details/sim_national-interest_fall-2002_69/page/63|journal=The National Interest|publisher=Center for the National Interest|issue=69|pages=63–78|jstor=42895560}}</ref> opredeli kategorijo »generičnega komunizma« kot vsako komunistično strankarsko gibanje, ki ga vodijo [[Intelektualec|intelektualci]]; ta krovni izraz omogoča združevanje tako različnih [[Režim|režimov]], kot sta radikalni sovjetski industrializem in antiurbanizem [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]].<ref name="David-Fox 2004" /> [[Alexander Dallin]] meni, da zamisel o združevanju različnih držav, kot sta npr. [[Afganistan]] in [[Madžarska]], nima ustrezne razlage.<ref name="Dallin 2000" /> Čeprav zahodni zgodovinarji, politologi in mediji uporabljajo izraz ''komunistična država'' za države, v katerih vladajo komunistične stranke, se [[Seznam socialističnih držav|te države]] same ne opisujejo kot komunistične ali trdijo, da so dosegle komunizem, temveč se imenujejo [[Socialistična država|socialistične države]], ki so v procesu izgradnje komunizma.<ref>{{harvp|Wilczynski|2008|p=21}}; {{harvp|Steele|1999|p=45}}: "Among Western journalists the term 'Communist' came to refer exclusively to regimes and movements associated with the Communist International and its offspring: regimes which insisted that they were not communist but socialist, and movements which were barely communist in any sense at all."; {{harvp|Rosser|Barkley|2003|p=14}}; {{harvp|Williams|1983|p=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289]}}</ref> Komunistične države so zase uporabljale naslednje izraze: [[Nacionalna demokracija (marksizem-leninizem)|nacionalno-demokratična]], [[Ljudska demokracija (marksizem-leninizem)|ljudska demokratična]], [[Socialistično usmerjene države|socialistično usmerjena]] ter [[Socialistična država|delavsko-kmečka]] država.<ref>{{navedi knjigo|last1=Nation|first1=R. Craig|title=Black Earth, Red Star: A History of Soviet Security Policy, 1917–1991|date=1992|publisher=[[Cornell University Press]]|isbn=978-0801480072|pages=85–86|url=https://books.google.com/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85|access-date=19 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20190801050439/https://books.google.ie/books?id=WK18-OoR0pIC&pg=PA85#v=onepage&q&f=false|archive-date=1 August 2019|via=[[Google Books]]}}</ref> == Zgodovina == {{main|Zgodovina komunizma}} === Zgodnji komunizem === {{further|Predmarksistični komunizem|Primitivni komunizem|Verski komunizem|Znanstveni socializem|Utopični socializem}}[[Richard Pipes]] meni,<ref name="Pipes">{{navedi knjigo|author-link=Richard Pipes|last=Pipes|first=Richard|date=2001|title=Communism: A History|url=https://archive.org/details/communismhistory00pipe|isbn=978-0-8129-6864-4|pages=[https://archive.org/details/communismhistory00pipe/page/3 3]–5}}</ref> da se je zamisel o [[Brezrazredna družba|brezrazredni]], [[Egalitarizem|egalitarni]] družbi prvič pojavila v [[Antična Grčija|antični Grčiji]], od 20. stoletja pa se razpravlja tudi o [[Starorimska civilizacija|antičnem Rimu]], med drugim o mislecih, kot so [[Aristotel]], [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Demosten]], [[Platon]] in [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]], pri čemer se zlasti o Platonu govori kot o možnem teoretiku komunizma ali socializma<ref>{{navedi knjigo|last=Bostaph|first=Samuel|year=1994|chapter=Communism, Sparta, and Plato|editor-last=Reisman|editor-first=David A.|title=Economic Thought and Political Theory|edition=hardcover|series=Recent Economic Thought Series|volume=37|location=Dordrecht|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|pages=1–36|doi=10.1007/978-94-011-1380-9_1|isbn=9780792394334}}</ref> oziroma kot o prvem avtorju, ki je resno razmišljal o komunizmu.<ref>{{cite journal|last=Franklin|first=A. Mildred|date=9 January 1950|title=Communism and Dictatorship in Ancient Greece and Rome|journal=The Classical Weekly|location=Baltimore, Maryland|publisher=[[Johns Hopkins University Press]]|volume=43|issue=6|pages=83–89|doi=10.2307/4342653|jstor=4342653}}</ref> Gibanje [[Mazdak]] iz 5. stoletja v [[Iran|Perziji]] (današnji Iran) je bilo opisano kot ''komunistično'', saj je izpodbijalo ogromne privilegije [[Plemstvo|plemiških razredov]] in [[Klerik|duhovščine]], kritiziralo institucijo [[Zasebno premoženje|zasebnega premoženja]] in si prizadevalo za vzpostavitev egalitarne družbe.<ref>[[Ehsan Yarshater|Yarshater, Ehsan]] (1983). [https://www.the-derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.pdf "Mazdakism"]. [https://web.archive.org/web/20080611075040/http://www.derafsh-kaviyani.com/english/mazdak.html Archived] from the original on 11 June 2008. Retrieved 10 June 2020. ''The Seleucid, Parthian and Sasanian Period''. [[The Cambridge History of Iran]]. '''3'''. Cambridge: Cambridge University Press. pp. 991–1024, especially p. 1019.</ref><ref name="Ermak 2019">{{navedi knjigo|title=Communism: The Great Misunderstanding|last=Ermak|first=Gennady|year=2019|isbn=978-1-7979-5738-8}}</ref> V nekem obdobju so obstajale različne majhne komunistične skupnosti, običajno pod navdihom [[Verska literatura|verske literature]].{{sfn|Lansford|2007|pp=24–25}} V srednjeveški [[Cerkev (organizacija)|krščanski Cerkvi]] so si nekatere [[Meništvo|meniške]] skupnosti in [[Cerkveni red|redovi]] delili zemljo in drugo premoženje. Kot sta povzela Janzen Rod in Max Stanton, so [[huteriti]] verjeli v strogo spoštovanje svetopisemskih načel, cerkveno disciplino in prakticirali neke vrste komunizem. Huteriti so v svojih skupnostih »vzpostavili strog sistem Ordnungov, ki so bili kodeksi pravil in predpisov, ki so urejali vse vidike življenja in zagotavljali enotno perspektivo. Kot gospodarski sistem je bil komunizem privlačen za številne kmete, ki so podpirali socialno revolucijo v srednji Evropi 16. stoletja.«<ref>Janzen, Rod; Stanton, Max (2010). ''The Hutterites in North America'' (illustrated ed.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. [https://books.google.co.jp/books?id=lgUbHUXmrvYC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false p. 17]. {{ISBN|9780801899256}}.</ref> To povezavo je v enem od svojih zgodnjih spisov poudaril Karl Marx, ki je dejal: »tako kot je Kristus posrednik, na katerega človek prenese vso svojo božanskost, vse svoje verske vezi, je država posrednik, na katerega prenese vso svojo brezbožnost, vso svojo človeško svobodo«.<ref>{{navedi knjigo|title=Jesus in History, Legend, Scripture, and Tradition: A World Encyclopedia: A World Encyclopedia|last1=Houlden|first1=Leslie|last2=Minard|first2=Antone|publisher=[[ABC-CLIO]]|year=2015|isbn=9781610698047|location=Santa Barbara|page=357}}</ref> [[Thomas Müntzer]] je med [[Nemška kmečka vojna|nemško kmečko vojno]] vodil veliko [[Anabaptisti|anabaptistično]] komunistično gibanje, ki ga je [[Friedrich Engels]] leta 1850 analiziral v svojem delu ''[[Nemška kmečka vojna]].'' [[Marksizem|Marksistični]] komunistični etos, ki si prizadeva za enotnost, odraža [[Krščanski univerzalizem|krščanski univerzalistični]] nauk, da je človeštvo eno in da obstaja samo en bog, ki ne razlikuje med ljudmi.<ref>{{navedi knjigo|last=Halfin|first=Igal|year=2000|title=From Darkness to Light: Class, Consciousness, and Salvation in Revolutionary Russia|location=Pittsburgh, Pennsylvania|publisher=[[University of Pittsburgh Press]]|page=46|isbn=0822957043}}</ref> [[Slika:Hans_Holbein,_the_Younger_-_Sir_Thomas_More_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|[[Thomas More]], čigar ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' je prikazovala družbo, ki temelji na skupnem lastništvu nepremičnin]] Komunistična misel izhaja tudi iz del angleškega pisatelja [[Thomas More|Thomasa Mora]] iz 16. stoletja.<ref>{{cite journal|last=Surtz|first=Edward L.|date=June 1949|title=Thomas More and Communism|journal=PMLA|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=64|issue=3|pages=549–564|doi=10.2307/459753|jstor=459753|s2cid=163924226}}</ref> More je leta 1516 v [[Traktat|traktatu]] ''[[Utopija (knjiga)|Utopija]]'' opisal družbo, ki temelji na [[Skupno lastništvo|skupnem lastništvu]] premoženja, vladarji pa jo upravljajo z uporabo [[Razum|razuma]] in [[Vrlina|vrlin]].<ref>{{cite magazine|last=Nandanwad|first=Nikita|date=13 December 2020|title=Communism, virtue and the ideal commonwealth in Thomas More's Utopia|url=https://retrospectjournal.com/2020/12/13/communism-virtue-and-the-ideal-commonwealth-in-thomas-mores-utopia/|magazine=Retrospect Journal|location=Edinburgh|publisher=[[Edinburgh University]]|access-date=18 August 2021}}</ref> Marksistični komunistični teoretik [[Karl Kautsky]], ki je marksistični komunizem v zahodni Evropi populariziral bolj kot katerikoli drug mislec razen Engelsa, je objavil delo ''Thomas More in njegova Utopija'' o Mooru, katerega ideje bi po mnenju Kautskega lahko šteli za »prapodobo modernega socializma«. Med [[Oktobrska revolucija|boljševiško revolucijo]] v Rusiji je [[Vladimir Lenin]] predlagal, da se Mooru poleg drugih pomembnih zahodnih mislecev postavi spomenik.<ref name="Papke 2016">{{cite journal|last=Papke|first=David|year=2016|title=The Communisitic Inclinations of Sir Thomas More|url=https://scholarlycommons.pacific.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1006&context=utopia500|journal=Utopia500|issue=7|access-date=18 August 2021|via=Scholarly Commons}}</ref> V 17. stoletju se je komunistična misel ponovno pojavila v Angliji, kjer je [[Puritanci|puritanska]] verska skupina, znana pod imenom [[Diggers]] (Kopači), zagovarjala ukinitev zasebne lastnine zemlje. [[Eduard Bernstein]] je leta 1895 v knjigi ''Cromwell in komunizem'' zapisal,{{sfn|Bernstein|1895}} da je več skupin med [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] (zlasti Diggers) zagovarjalo jasne komunistične, [[Agrarizem|agrarne]] ideale in da je bil odnos [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] do teh skupin v najboljšem primeru ambivalenten in pogosto sovražen.<ref>{{cite journal|last=Elmen|first=Paul|date=September 1954|title=The Theological Basis of Digger Communism|url=https://archive.org/details/sim_church-history_1954-09_23_3/page/207|journal=Church History|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=23|issue=3|pages=207–218|doi=10.2307/3161310|jstor=3161310|s2cid=161700029}}</ref><ref>{{cite journal|last=Juretic|first=George|date=April–June 1974|title=Digger no Millenarian: The Revolutionizing of Gerrard Winstanley|journal=[[Journal of the History of Ideas]]|location=Philadelfia, Pennsylvania|publisher=[[University of Pennsylvania Press]]|volume=36|issue=2|pages=263–280|doi=10.2307/2708927|jstor=2708927}}</ref> Kritika ideje zasebne lastnine se je nadaljevala v obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju z misleci, kot so [[Abbé de Mably]], [[Jean Meslier]], [[Étienne-Gabriel Morelly]] in [[Jean-Jacques Rousseau]] v Franciji.<ref>{{navedi knjigo|last=Hammerton|first=J. A.|title=Illustrated Encyclopaedia of World History Volume Eight|url=https://books.google.com/books?id=S4h68smTPGYC&pg=PA4979|publisher=Mittal Publications|pages=4979|id=GGKEY:96Y16ZBCJ04}}</ref> Med pretresi [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] se je komunizem kot politična doktrina pojavil pod okriljem [[Gracchus Babeuf|Gracchusa Babeufa]], [[Restif de la Bretonne|Restifa de la Bretonne]] in [[Sylvain Maréchal|Sylvaina Maréchala]], ki jih lahko po mnenju [[James H. Billington|Jamesa H. Billingtona]] štejemo za začetnike sodobnega komunizma.<ref name="Billington">{{navedi knjigo|last=Billington|first=James H.|year=2011|title=Fire in the Minds of Men: Origins of the Revolutionary Faith|url=https://books.google.com/books?id=saTynFUNPD8C|publisher=Transaction Publishers|page=71|isbn=978-1-4128-1401-0|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> V začetku 19. stoletja so različni socialni reformatorji ustanavljali skupnosti, ki so temeljile na skupnem lastništvu. Za razliko od mnogih prejšnjih komunističnih skupnosti so verski poudarek zamenjali z racionalno in dobrodelno podlago.<ref name="britannica">"Communism" (2006). ''Encyclopædia Britannica''. ''Encyclopædia Britannica Online''.</ref> Omembe vredne sta tudi [[Robert Owen]], ki je leta 1825 ustanovil [[New Harmony, Indiana|New Harmony v Indiani]], in [[Charles Fourier]], čigar privrženci so organizirali druge naselbine v Združenih državah Amerike, kot je [[Brook Farm]] leta 1841.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> V svoji sodobni obliki je komunizem zrasel iz [[Socialistično gibanje|socialističnega gibanja]] v Evropi v 19. stoletju. Z napredovanjem [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so socialistični kritiki krivili kapitalizem za bedo [[Proletariat|proletariata]]—novega razreda mestnih tovarniških delavcev, ki so delali v pogosto nevarnih razmerah. Med temi kritiki sta bila predvsem Karl Marx in njegov sodelavec Friedrich Engels. Leta 1848 sta Marx in Engels ponudila novo definicijo komunizma in izraz popularizirala v svojem slavnem pamfletu ''[[Komunistični manifest]]''.<ref name="Ball & Dagger 20193" /> === Revolucionarni val 1917–1923 === {{further|Revolucije v letih 1917–1923}}[[Oktobrska revolucija]] v Rusiji je leta 1917 ustvarila pogoje za vzpon [[Boljševiki|boljševikov]] [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] na državno oblast, kar je bilo prvič, da je ta položaj dosegla katera koli odkrito komunistična stranka. Revolucija je oblast prenesla na [[Vseruski kongres sovjetov]], v katerem so imeli večino boljševiki.<ref>[[Jerry F. Hough|Hough, Jerry F.]]; [[Merle Fainsod|Fainsod, Merle]] (1979) [1953]. ''How the Soviet Union is Governed''. Cambridge and London: Harvard University Press. p. 81. {{ISBN|9780674410305}}.</ref><ref>Dowlah, Alex F.; Elliott, John E. (1997). ''The Life and Times of Soviet Socialism''. Praeger. p. 18. {{ISBN|9780275956295}}.</ref><ref>[[David R. Marples|Marples, David R.]] (2010). ''Russia in the Twentieth Century: The Quest for Stability''. Routledge. p. 38. {{ISBN|9781408228227}}.</ref> Dogodek je v marksističnem gibanju sprožil veliko praktičnih in teoretičnih razprav, saj je Marx trdil, da bosta socializem in komunizem zgrajena na temeljih, ki jih je postavil najnaprednejši kapitalistični razvoj; [[carska Rusija]] pa je bila tedaj ena najrevnejših držav v Evropi z ogromnim, večinoma nepismenim kmečkim prebivalstvom in manjšino industrijskih delavcev. Marx je svaril pred poskusi, »da bi mojo zgodovinsko skico geneze kapitalizma v Zahodni Evropi spremenili v zgodovinsko-filozofsko teorijo o ''marche générale'' (dobesedno ''generalnem pohodu''), ki ga usoda naloži vsakemu ljudstvu ne glede na zgodovinske okoliščine, v katerih se znajde«,<ref>{{cite journal|last=Wittfogel|first=Karl A.|date=July 1960|title=The Marxist View of Russian Society and Revolution|url=https://archive.org/details/sim_world-politics_1960-07_12_4/page/487|journal=[[World Politics]]|location=Cambridge|publisher=[[Cambridge University Press]]|volume=12|issue=4|pages=487–508|doi=10.2307/2009334|jstor=2009334|quote=Quote at p. 493.|s2cid=155515389}}</ref> in dejal, da bi lahko Rusija z [[Obščina|''Obščino'']] preskočila fazo vladavine buržoazije.<ref>[[Marc Edelman|Edelman, Marc]] (1984). [https://go.gale.com/ps/i.do?id=GALE%7CA3537723&sid=googleScholar&v=2.1&it=r&linkaccess=abs&issn=00270520&p=AONE&sw=w&userGroupName=anon%7E484b4f63 "Late Marx and the Russian Road: Marx and the 'Peripheries of Capitalism'"]. ''[[Monthly Review]]''. '''36''' (December): 1–55. Retrieved 1 August 2021 – via Gale.</ref>{{refn|Medtem ko so se boljševiki opirali na upanje na uspeh vala proletarskih revolucij 1917–1923 v Zahodni Evropi, preden so se po njihovem neuspehu osredotočili na politiko socializma v eni državi, Marxovega pogleda na zrcalo niso delili samooklicani ruski marksisti, ki so bili mehanični deterministi, temveč Narodnjaki<ref>{{navedi knjigo|last=Faulkner |first=Neil |year=2017 |url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/45628/625271.pdf |title=A People's History of the Russian Revolution |edition=hardback |location=London |publisher=[[Pluto Press]] |pages=34, 177 |isbn=9780745399041 |access-date=18 August 2021 |via=OAPEN}}</ref> in Socialistična revolucionarna stranka,<ref>{{navedi knjigo|last=White |first=Elizabeth |year=2010 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Socialist_Alternative_to_Bolshevik_R/lA_JBQAAQBAJ |title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39 |edition=1. hardback |location=London |publisher=[[Routledge]] |page= |isbn=9780415435840 |access-date=18 August 2021 |via=[[Google Books]] |quote=''Narodniki'' had opposed the often mechanistic determinism of Russian Marxism with the belief that non-economic factors such as the human will act as the motor of history. The SRs believed that the creative work of ordinary people through unions and cooperatives and the local government organs of a democratic state could bring about social transformation. ... They, along with free soviets, the cooperatives and the ''mir'' could have formed the popular basis for a devolved and democratic rule across the Russian state.}}</ref> ena od naslednic Narodnjakov, poleg ljudskih socialistov in Trudovikov.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.marxists.org/glossary/orgs/n/a.htm |title=Narodniks |encyclopedia=Encyclopedia of Marxism |publisher=[[Marxists Internet Archive]] |access-date=18 August 2021}}</ref>|group=nb}} [[Menjševiki]] (manjšina) so nasprotovali Leninovemu načrtu [[Boljševiki|boljševikov]] (večina) za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]], preden se kapitalistični način proizvodnje bolj ne razvije. Uspešen vzpon boljševikov na oblast je temeljil na geslih, kot so »Kruha, miru, zemlje!«, ki so izkoristila množično željo javnosti po končanju ruske vpletenosti v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], zahtevo kmetov po [[Zemljiška reforma|zemljiški reformi]] in podporo [[Sovjeti (svet)|sovjetom]].<ref>[[Komunizem#Hol09|Holmes 2009]], p. 18.</ref> Do novembra 1917 je bila [[ruska začasna vlada]] široko diskreditirana, saj se ni umaknila iz prve svetovne vojne, izvedla zemljiške reforme ali sklicala [[Ruska ustavodajna skupščina|ruske ustavodajne skupščine]] za pripravo ustave, zaradi česar so Sovjeti ''[[de facto]]'' prevzeli nadzor nad državo. Boljševiki so z oktobrsko revolucijo oblast predali [[Drugi vseruski kongres Sovjetov delavskih in vojaških poslancev|drugemu vseruskemu kongresu Sovjetov delavskih in vojaških poslancev]]; po nekaj tednih razprav so [[Levi socialisti-revolucionarji]] od novembra 1917 do julija 1918 z boljševiki oblikovali [[Koalicijska vlada|koalicijsko vlado]], desna frakcija [[Socialistična revolucionarna stranka|Socialistične revolucionarne stranke]] pa je bojkotirala Sovjete in obsodila oktobrsko revolucijo kot nezakonit [[državni udar]]. Na [[Volitve v rusko ustavodajno skupščino leta 1917|volitvah v rusko ustavodajno skupščino leta 1917]] so socialistične stranke prejele več kot 70 % glasov. Boljševiki so bili jasni zmagovalci v mestnih središčih in dobili približno dve tretjini glasov vojakov na zahodni fronti, skupno 23,3 % glasov; Socialistični revolucionarji so zasedli prvo mesto zaradi podpore podeželskega kmečkega prebivalstva, ki je večinoma volilo samo eno vprašanje, in sicer zemljiško reformo, ter prejeli 37,6 % glasov; tretje mesto je zasedel Ukrajinski socialistični blok z 12,7 % glasov; na razočarano četrto mesto pa so se uvrstili Menjševiki z le 3,0 % glasov.<ref name=":3">{{cite journal|last=Dando|first=William A.|date=June 1966|title=A Map of the Election to the Russian Constituent Assembly of 1917|journal=[[Slavic Review]]|volume=25|issue=2|pages=314–319|doi=10.2307/2492782|issn=0037-6779|jstor=2492782|s2cid=156132823}}</ref> Večino sedežev Socialistične revolucionarne stranke je dobila desna frakcija. Zaradi zastarelih volilnih seznamov, ki niso priznavali strankarskega razkola, in konfliktov skupščine s Kongresom Sovjetov je boljševiško-levičarska socialistično-revolucionarna vlada januarja 1918 predlagala razpustitev ustavodajne skupščine. Osnutek odloka o razpustitvi ustavodajne skupščine je izdal [[Centralni izvršni odbor Kongresa Sovjetov]], odbor, v katerem je prevladoval Lenin, ki je prej podpiral večstrankarske svobodne volitve. Po boljševističnem porazu je Lenin začel skupščino označevati kot »zavajajočo obliko buržoazno-demokratičnega parlamentarizma«.<ref name=":3" /> To je privedlo do razvoja [[Avantgardizem|avantgardizma]], v katerem je hierarhična partijska elita nadzorovala družbo,<ref>{{navedi knjigo|last=White|first=Elizabeth|year=2010|url=https://books.google.com/books?id=tFMuCgAAQBAJ|title=The Socialist Alternative to Bolshevik Russia: The Socialist Revolutionary Party, 1921–39|edition=1. hardback|location=London|publisher=[[Routledge]]|isbn=9780415435840|access-date=18 August 2021|via=[[Google Books]]}}</ref> kar je povzročilo razkol med [[Anarhizem in marksizem|anarhizmom in marksizmom]] ter prevlado [[Leninizem|leninskega]] komunizma, ki je večino 20. stoletja izključeval konkurenčne socialistične tokove.<ref>{{cite journal|last=Franks|first=Benjamin|date=May 2012|title=Between Anarchism and Marxism: The Beginnings and Ends of the Schism|journal=[[Journal of Political Ideologies]]|volume=17|issue=2|pages=202–227|doi=10.1080/13569317.2012.676867|issn=1356-9317|s2cid=145419232}}</ref> Drugi komunisti in marksisti, zlasti [[Socialna demokracija|socialdemokrati]], ki so se zavzemali za razvoj [[Liberalna demokracija|liberalne demokracije]] kot predpogoja za [[socializem]], so bili do Boljševikov od začetka kritični, saj so menili, da je Rusija preveč zaostala za [[Socialistična revolucija|socialistično revolucijo]].<ref name="Steele, pp.44–452" /> [[Odborni komunizem]] in [[levi komunizem]], ki sta se zgledovala po [[Nemška revolucija 1918–1919|novembrski revoluciji]] v Nemčiji in [[Proletarska revolucija|proletarskem revolucionarnem]] valu, sta nastala kot odziv na dogajanje v Rusiji in sta kritična do samooklicanih ustavno socialističnih držav. Nekatere levičarske stranke, na primer [[Socialistična stranka Velike Britanije]], so se hvalile, da so boljševike in posledično tiste komunistične države, ki so sledile sovjetskemu boljševiškemu modelu razvoja ali se po njem zgledovale, konec leta 1917 označile za vzpostavitev [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], kot so ga v 20. stoletju opisali številni akademiki, ekonomisti in drugi znanstveniki,<ref name="Chomsky 198622" /><ref name="State Capitalism in the Soviet Union, 2001">{{cite journal|last1=Howard|first1=M. C.|last2=King|first2=J. E.|date=2001|title=State Capitalism' in the Soviet Union|url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|journal=History of Economics Review|volume=34|issue=1|pages=110–126|doi=10.1080/10370196.2001.11733360|s2cid=42809979|access-date=2022-10-28|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728140836/https://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Fitzgibbons 200222" /> ali [[Plansko gospodarstvo|planskega gospodarstva]].<ref name="The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy, 1985">{{cite journal|last=Wilhelm|first=John Howard|year=1985|title=The Soviet Union Has an Administered, Not a Planned, Economy|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1985-01_37_1/page/118|journal=[[Europe-Asia Studies|Soviet Studies]]|volume=37|issue=1|pages=118–30|doi=10.1080/09668138508411571}}</ref><ref name="Gregory 2004">{{navedi knjigo|last=Gregory|first=Paul Roderick|url=https://www.hoover.org/press-releases/political-economy-stalinism|title=The Political Economy of Stalinism|publisher=[[Cambridge University Press]]|year=2004|isbn=978-0-511-61585-6|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511615856|quote='Although Stalin was the system's prime architect, the system was managed by thousands of 'Stalins' in a nested dictatorship,' Gregory writes. 'This study pinpoints the reasons for the failure of the system—poor planning, unreliable supplies, the preferential treatment of indigenous enterprises, the lack of knowledge of planners, etc.—but also focuses on the basic principal agent conflict between planners and producers, which created a sixty-year reform stalemate.'|postscript=. Quote is from Hoover Institution's press release about the book|access-date=12 August 2021|via=[[Hoover Institution]]}}</ref><ref name="Ellman 2007">{{navedi knjigo|last=Ellman|first=Michael|title=Transition and Beyond: Essays in Honour of Mario Nuti|url=https://archive.org/details/isbn_9780230546974|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|year=2007|isbn=978-0-230-54697-4|editor1-last=Estrin|editor1-first=Saul|location=London|page=[https://archive.org/details/isbn_9780230546974/page/22 22]|chapter=The Rise and Fall of Socialist Planning|quote=In the USSR in the late 1980s the system was normally referred to as the 'administrative-command' economy. What was fundamental to this system was not the plan but the role of administrative hierarchies at all levels of decision making; the absence of control over decision making by the population ... .|author-link=Michael Ellman|editor2-last=Kołodko|editor2-first=Grzegorz W.|editor3-last=Uvalić|editor3-first=Milica}}</ref> Preden je sovjetska razvojna pot postala znana kot ''socializem'', ki spominja na [[Dvostopenjska teorija|dvostopenjsko teorijo]], komunisti med [[Socialistični način proizvodnje|socialističnim načinom proizvodnje]] in komunizmom niso delali večje razlike;<ref name="Hudis et al. 20182" /> ta je skladna z zgodnjimi koncepti socializma in je pripomogla k njihovemu oblikovanju, v katerih [[zakon vrednosti]] ne usmerja več gospodarske dejavnosti. Denarna razmerja v obliki [[Menjalna vrednost|menjalne vrednosti]], [[Dobiček|dobička]], [[obresti]] in [[Mezdno delo|mezdnega dela]] ne bi delovala in se uporabljala v marksističnem socializmu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bockman|first=Johanna|title=Markets in the name of Socialism: The Left-Wing origins of Neoliberalism|publisher=[[Stanford University Press]]|year=2011|isbn=978-0-8047-7566-3|page=20|quote=According to nineteenth-century socialist views, socialism would function without capitalist economic categories – such as money, prices, interest, profits and rent – and thus would function according to laws other than those described by current economic science. While some socialists recognized the need for money and prices at least during the transition from capitalism to socialism, socialists more commonly believed that the socialist economy would soon administratively mobilize the economy in physical units without the use of prices or money.}}</ref> Medtem ko je [[Josif Stalin]] izjavil, da [[zakon vrednosti]] še vedno velja za socializem in da je Sovjetska zveza po tej novi opredelitvi socialistična, čemur so sledili tudi drugi komunistični voditelji, mnogi drugi komunisti ohranjajo prvotno opredelitev in trdijo, da komunistične države nikoli niso vzpostavile socializma v tem smislu. Lenin je svojo politiko opisal kot državni kapitalizem, vendar jo je razumel kot potrebno za razvoj socializma, ki po mnenju levičarskih kritikov ni bil nikoli vzpostavljen, medtem ko nekateri [[Marksizem-leninizem|marksisti-leninisti]] trdijo, da je bil vzpostavljen šele v Stalinovi in Maovi dobi, nato pa sta postali kapitalistični državi, ki so jim vladali ''[[Revizionizem|revizionisti]]''; drugi trdijo, da je bila maoistična Kitajska vedno državnokapitalistična, in zagovarjajo [[Komunistična Albanija|komunistično Albanijo]] kot edino socialistično državo po stalinovi Sovjetski zvezi,<ref>Bland, Bill (1995) [1980]. [https://revolutionarydemocracy.org/archive/BlandRestoration.pdf "The Restoration of Capitalism in the Soviet Union"]. ''Revolutionary Democracy Journal''. Retrieved 16 February 2020.</ref><ref>Bland, Bill (1997). [http://ml-review.ca/aml/China/historymaotable.html ''Class Struggles in China''] (revised ed.). London. Retrieved 16 February 2020.</ref> ki naj bi socializem prvič dosegla s [[Sovjetska ustava (1936)|sovjetsko ustavo]] iz leta 1936.<ref>{{navedi knjigo|last=Smith|first=S. A.|year=2014|title=The Oxford Handbook of the History of Communism|publisher=[[Oxford University Press]]|page=126|isbn=9780191667527|quote=The 1936 Constitution described the Soviet Union for the first time as a 'socialist society', rhetorically fulfilling the aim of building socialism in one country, as Stalin had promised.}}</ref> === Komunistične države === ==== Sovjetska zveza ==== {{further|Komunistična država|Sovjetska zveza}}[[Vojni komunizem]] je bil prvi sistem, ki so ga zaradi številnih izzivov boljševiki sprejeli med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{r|Peters 1998}} Kljub temu da ima v imenu besedo ''komunizem'', ni imel nič skupnega s komunizmom, saj so bili delavci strogo disciplinirani, [[Stavka|stavke]] so bile prepovedane, delo je bilo obvezno, nadzor je bil vojaški in opisan kot preprost [[Avtoritarnost|avtoritarni]] nadzor boljševikov za ohranjanje moči in nadzora v sovjetskih regijah, ne pa kot kakšna koherentna politična [[ideologija]].<ref>{{cite journal|last=Himmer|first=Robert|year=1994|title=The Transition from War Communism to the New Economic Policy: An Analysis of Stalin's Views|url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1994-10_53_4/page/515|journal=[[The Russian Review]]|volume=53|issue=4|pages=515–529|doi=10.2307/130963|jstor=130963}}</ref> Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922. Pred splošno prepovedjo leta 1921 je bilo v komunistični partiji več frakcij, med njimi zlasti [[Leva opozicija]], [[Desna opozicija]] in [[Delavska opozicija]], ki so razpravljale o razvojni poti. Leva in Delavska opozicija sta bili bolj kritični do državno-kapitalističnega razvoja, zlasti Delavska je bila kritična do [[Birokracija|birokratizacije]] in razvoja od zgoraj, medtem ko je Desna opozicija bolj podpirala državno-kapitalistični razvoj in zagovarjala [[Nova ekonomska politika|novo ekonomsko politiko]].<ref name="Peters 1998">{{cite journal|last=Peters|first=John E.|year=1998|title=Book Reviews: The Life and Times of Soviet Socialism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-issues_1998-12_32_4/page/1203|journal=[[Journal of Economic Issues]]|volume=32|issue=4|pages=1203–1206|doi=10.1080/00213624.1998.11506129}}</ref> Po Leninovem [[Demokratični centralizem|demokratičnem centralizmu]] so bile leninistične stranke organizirane na hierarhični osnovi, s široko bazo aktivnih celic članov. Sestavljali so jih le elitni [[Kader (politika)|kadri]], ki so jih višji člani partije potrdili kot zanesljive in popolnoma podrejene [[Partijska disciplina|partijski disciplini]].<ref name="World War II 2001">{{navedi knjigo|first=Norman|last=Davies|author-link=Norman Davies|chapter=Communism|title=The Oxford Companion to World War II|editor1-first=I. C. B.|editor1-last=Dear|editor2-first=M. R. D.|editor2-last=Foot|editor2-link=M. R. D. Foot|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2001}}</ref> [[Trockizem]] je prehitel leve komuniste kot glavni disidentski komunistični tok, medtem ko so bolj [[Libertarni komunizem|libertarni komunizmi]], ki segajo v čas [[Libertarni marksizem|libertarnega marksističnega]] toka svetovnega komunizma, ostali pomembni disidentski komunizmi zunaj Sovjetske zveze. [[Velika čistka]] v letih 1936–1938 je bil poskus [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], da bi uničil morebitno opozicijo znotraj [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. Na [[Moskovski procesi|moskovskih procesih]] so po obtožbi in priznanju krivde zarote proti Sovjetski zvezi bili umrčeni številni stari boljševiki, ki so med [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] ali pozneje v Leninovi sovjetski vladi igrali vidno vlogo, med njimi [[Lev Kamenjev]], [[Grigorij Zinovjev]], [[Aleksej Rikov]] in [[Nikolaj Buharin]].<ref>{{navedi knjigo|last=Sedov|first=Lev|date=1980|url=http://www.marxists.org/history/etol/writers/sedov/works/red/index.htm|title=The Red Book on the Moscow Trial: Documents|location=New York|publisher=New Park Publications|isbn=0-86151-015-1|via=[[Marxists Internet Archive]]}}</ref>{{r|World War II 2001}} Zaradi opustošenja [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil izveden obsežen program obnove, ki je vključeval obnovo industrijskih obratov, stanovanj in prometa ter demobilizacijo in migracijo milijonov vojakov in civilistov. Sredi teh pretresov je Sovjetska zveza pozimi 1946–1947 doživela najhujšo naravno lakoto v 20. stoletju.<ref name="Gorlizki">{{navedi knjigo|last=Gorlizki|first=Yoram|title=Cold peace: Stalin and the Soviet ruling circle, 1945-1953|url=https://archive.org/details/coldpeacestalins0000gorl|date=2004|publisher=[[Oxford University Press]]|others=O. V. Khlevni︠u︡k|isbn=978-0-19-534735-7|location=Oxford|oclc=57589785}}</ref> Resnega nasprotovanja Stalinu ni bilo, saj je tajna policija morebitne osumljence še naprej pošiljala v [[Gulag|gulage]]. Odnosi z Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo so se spremenili iz prijateljskih v sovražne, saj sta državi obsodili Stalinov politični nadzor nad Vzhodno Evropo in [[Berlinska blokada|berlinsko blokado]]. Leta 1947 se je začela [[hladna vojna]]. Stalin je verjel, da je kapitalizem votla lupina, ki bo razpadla pod večjim nevojaškim pritiskom, ki so ga izvajali prek posrednikov v državah, kot je Italija. Zelo je podcenjeval gospodarsko moč Zahoda in namesto zmagoslavja doživel izoblikovanje zahodnih zavezništvev, katerih namen je bil trajno ustaviti ali zadržati sovjetsko ekspanzijo. V začetku leta 1950 je Stalin odobril invazijo [[Severna Koreja|Severne Koreje]] na [[Južna Koreja|Južno Korejo]], saj je pričakoval kratko vojno. Bil je osupel, ko so Američani vstopili v vojno ter severnokorejsko vojsko pregnali skoraj vse do sovjetske meje. Stalin je podprl vstop [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] v korejsko vojno, ki je Američane pregnala nazaj na predvojne meje, vendar je njena prisotnost močno zaostrila razmere. Združene države so se odločile, da bodo mobilizirale svoje gospodarstvo za dolgotrajno tekmovanje s Sovjeti, izdelale [[Vodikova bomba|vodikovo bombo]] in okrepile zvezo [[NATO]], ki je takrat pokrivala [[Zahodna Evropa|Zahodno Evropo]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|title=The Cold War: A New History|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd|date=2006|publisher=[[Penguin Books]]|author-link=John Lewis Gaddis}}</ref> Gorlizki in Khlevniuk menita, da je bil Stalinov dosledni in glavni cilj po letu 1945 utrditi status velesile in ob vse večji telesni oslabelosti ohraniti svojo popolno oblast. Stalin je ustvaril sistem vodenja, ki je odražal zgodovinski carski slog paternalizma in represije, a je bil hkrati tudi precej sodoben. Na vrhu je osebna zvestoba Stalinu štela vse. Stalin je ustanovil tudi vplivne odbore, na višje položaje povzdignil mlajše strokovnjake in začel z velikimi institucionalnimi inovacijami. Stalinovi poslanci so v času preganjanja gojili neformalne norme in medsebojne dogovore, ki so bili temelj za kolektivno vladavino po njegovi smrti.{{r|Gorlizki}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov na Stalina gleda pretežno negativno kot na [[Množični morilec|množičnega morilca]], precejšnje število Rusov in Gruzijcev pa ga ima za velikega državnika in graditelja države.<ref>{{navedi knjigo|last=McDermott|first=Kevin|date=2006|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War|url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde|location=Basingstoke and New York|publisher=[[Palgrave Macmillan]]|page=[https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde/page/1 1]|isbn=978-0-333-71122-4}}</ref> ==== Kitajska ==== Po [[Kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]] je leta 1949 [[Mao Cetung]] skupaj s [[Komunistična partija Kitajske|komunistično partijo Kitajske]] prišel, [[nacionalistična vlada]] pod vodstvom [[Kuomintang|Kuomintanga]] pa je pobegnila na otok [[Tajvan (otok)|Tajvan]]. V letih 1950–1953 je Kitajska v [[Korejska vojna|korejski vojni]] sodelovala v obsežni, neuradni vojni z Združenimi državami Amerike, Južno Korejo in silami Združenih narodov. Čeprav se je vojna končala s pat položajem, je Mao dobil priložnost, da na Kitajskem prepozna in očisti elemente, ki so se zdeli naklonjeni kapitalizmu. Sprva je tesno sodeloval s Stalinom, ki je poslal tehnične strokovnjake, da bi pomagali pri procesu industrializacije po sovjetskem modelu iz tridesetih let dvajsetega stoletja.{{sfn|Brown|2009|pp=179–193}} Po Stalinovi smrti leta 1953 so se odnosi z Moskvo poslabšali—Mao je menil, da so Stalinovi nasledniki izdali komunistični ideal. Sovjetskega voditelja [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] je obtožil, da je vodja »revizionistične klike«, ki se je obrnila proti marksizmu in leninizmu ter zdaj pripravlja teren za restavracijo kapitalizma.<ref>{{navedi knjigo|last=Gittings|first=John|url=https://books.google.com/books?id=259WHxBah2wC&pg=PA40|title=The Changing Face of China: From Mao to Market|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2006|isbn=9780191622373|page=40|author-link=John Gittings}}</ref> Do leta 1960 sta se državi znašli na meji sovražnosti. Obe sta začeli sklepati zavezništva s komunističnimi podporniki po vsem svetu, s čimer sta svetovno gibanje razdelili na dva sovražna tabora.<ref>{{navedi knjigo|last=Luthi|first=Lorenz M.|url=https://books.google.com/books?id=dl4TRDxqexMC&pg=PA94|title=The Sino-Soviet Split: Cold War in the Communist World|publisher=[[Princeton University Press]]|year=2010|isbn=978-1400837625}}</ref> Mao Cetung in njegov glavni sodelavec [[Deng Šjaoping]] sta zavrnila sovjetski model hitre urbanizacije, zato sta v letih 1957–1961 sprožila t. i. [[veliki skok naprej]], da bi čez noč industrializirala Kitajsko in za osnovo namesto velikih mest uporabila kmečke vasi.{{sfn|Brown|2009|pp=316–332}} Zasebno lastništvo zemlje se je končalo, kmetje pa so delali na velikih kolektivnih kmetijah, ki so zdaj morale zagnati težko industrijo, kot so jeklarne. Obrati so bili zaradi pomanjkanja tehničnih strokovnjakov, upravljavcev, prevoza ali potrebnih objektov zgrajeni na oddaljenih lokacijah. Industrializacija je bila neuspešna, glavna posledica pa je bil nepričakovan močan upad kmetijske proizvodnje, ki je povzročil množično lakoto in milijone smrtnih žrtev. V letih velikega skoka naprej je dejansko prišlo do gospodarskega nazadovanja, saj so bila leta 1958 do 1961 edina leta med letoma 1953 in 1983, ko je kitajsko gospodarstvo beležilo negativno rast. Politični ekonomist [[Dwight Perkins]] trdi: »Ogromne količine naložb so povzročile le skromno povečanje proizvodnje ali pa te sploh ni bilo. ... Skratka, veliki skok je bil zelo draga katastrofa.«<ref>{{navedi knjigo|last=Perkins|first=Dwight Heald|url=https://books.google.com/books?id=cVywAAAAIAAJ|title=China's economic policy and performance during the Cultural Revolution and its aftermath|publisher=[[Harvard Institute for International Development]]|year=1984|page=12|author-link=Dwight H. Perkins (economist)}}</ref> Deng, ki je bil zadolžen za reševanje gospodarstva, je sprejel pragmatično politiko, kateri pa idealistični Mao ni podpiral. Mao se je za nekaj let omaknil v ozadje, a se kmalu v središče dogajanja vrnil s [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] (1966–1976) v kateri se je znebil Denga in njegovih zaveznikov.<ref>{{navedi knjigo|last=Vogel|first=Ezra F.|title=[[Deng Xiaoping and the Transformation of China]]|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2011|pages=[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA40 40]–[https://books.google.com/books?id=3IaR-FxlA6AC&pg=PA42 42]|author-link=Ezra Vogel}}</ref> Kulturna revolucija je bil pretres, ki je bil med letoma 1966 in 1976 usmerjen proti intelektualcem in partijskim voditeljem. Maov cilj je bil očistiti komunizem prokapitalistov in tradicionalistov z vsiljevanjem [[Maoizem|maoistične]] ortodoksije znotraj [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]]. Gibanje je politično ohromilo Kitajsko ter jo za več let gospodarsko, kulturno in intelektualno oslabilo. Na milijone ljudi so obtožili, ponižali, jim odvzeli oblast, jih zaprli, ubili ali pa najpogosteje poslali na delo kot kmetijske delavce. Mao je vztrajal, da je treba tiste, ki jih je označil za [[Revizionizem|revizioniste]], odstraniti z nasilnim [[Razredni boj|razrednim bojem]]. Najpomembnejša borca sta bila vojaški maršal [[Lin Bjao]] in Maova žena [[Džang Čing|Džjang Čing]]. Kitajska mladina se je na Maov poziv odzvala z ustanavljanjem skupin [[Rdeča garda|rdeče garde]] po vsej državi. Gibanje se je razširilo na vojsko, mestne delavce in samo vodstvo komunistične partije. Povzročilo je obsežne frakcijske spopade na vseh področjih življenja. V najvišjem vodstvu je prišlo do množičnega čiščenja visokih uradnikov, ki so bili obtoženi, da so se odločili za »[[Kapitalistična pot|kapitalistično pot]]«, predvsem [[Lju Šaoči]] in [[Deng Šjaoping]]. V istem obdobju se je Maov [[kult osebnosti]] razširil do izjemnih razsežnosti. Po Maovi smrti leta 1976 so bili preživeli rehabilitirani in mnogi so se vrnili na oblast.{{sfn|Brown|2009}}{{page needed|date=June 2022}} Maova vlada je bila zaradi lakote, preganjanja, zaporniškega dela in množičnih usmrtitev odgovorna za po ocenah od 40 do 80 milijonov smrtnih žrtev.<ref>{{navedi splet|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=5 February 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=5 February 2018|access-date=18 July 2020|website=The New York Review of Books}}</ref><ref name=":6">{{navedi knjigo|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0061661167|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{cite journal|last=Schram|first=Stuart|author-link=Stuart R. Schram|date=March 2007|title=Mao: The Unknown Story|journal=[[The China Quarterly]]|issue=189|pages=205|doi=10.1017/s030574100600107x|s2cid=154814055}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=[[Taylor & Francis]]|year=2005|isbn=978-0415339230|pages=96|via=[[Google Books]]}}</ref> Poleg tega pa je Mao pogosto slavljen za to, da je Kitajsko iz polkolonije spremenil v vodilno svetovno velesilo, ki je močno napredovala na področju pismenosti, pravic žensk, osnovnega zdravstvenega varstva, osnovnega izobraževanja in pričakovane življenjske dobe.<ref name="Bottelier">{{navedi knjigo|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|publisher=[[Routledge]]|year=2018|isbn=978-1351393812|pages=131|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.|via=[[Google Books]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|url=https://archive.org/details/maorealstory0000pant|title=Mao: The Real Story|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|publisher=[[Simon & Schuster]]|isbn=978-1451654486|location=|page=[https://archive.org/details/maorealstory0000pant/page/574 574]}}</ref><ref name="Galtung">{{navedi knjigo|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|title=49 Myths about China|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|isbn=978-1442236226|page=189}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> == Teoretični sistem == [[Slika:Communism.svg|sličica|248x248_pik|Seznam držav s komunizmom sredi 20. stoletja, vključno s kasneje razpadlimi.]] Kot [[teorija|teoretični]] sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, [[denar]]ja in [[družbeni razred|družbenih razredov]]. Vse bi bilo torej družbena last. Komunizem potemtakem pomeni tudi spremembo v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi [[človek|ljudje]] pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano v komunizmu človeška [[potreba]] po [[napredek|napredku]] zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena s porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz [[kapitalizem|kapitalističnega]] kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih ali neindustrializiranih državah. Komunizem delimo na dve fazi: [[socializem]], ki je neke vrste nižja oblika komunizma, in višjo fazo - komunizem. Socializem naj bi izšel iz kapitalizma in je nekakšna prehodna faza, ki še vedno vsebuje sledi stare, kapitalistične ureditve, medtem ko komunizem nastopi na lastni osnovi. Po Karlu Marxu se družba ne more preobraziti iz kapitalizma v komunizem takoj. Zahteva vmesno obdobje, ki ga Karl Marx imenuje diktatura proletariata. Komunistična družba, ki jo napoveduje Karl Marx in ki naj bi izšla iz kapitalizma, se v praksi še ni uresničila in obstaja zgolj v teoriji. Težave pri implementaciji teoretičnega koncepta so se pokazale pri praktično vseh prevzemih oblasti s strani političnih sil, ki so same sebe imenovale za komunistične. Komunizem naj bi bil osnovan na visoki produktivnosti dela, planskem in družbenem nadzoru. Ukinjeni naj bi bili družbeni razredi in razlike med njimi, država, politične stranke in politične funkcije naj ne bi več obstajali. Izginile naj bi razlike med mestom in vasjo, med intelektualnim in fizičnim delom naj ne bi bilo nasprotij. Ko delo postane ne samo sredstvo za življenje, marveč življenjska potreba, šele tedaj naj bi bilo mogoče reči, kot je povedal [[Karl Marx|Marx]]: »''Od vsakega toliko, kolikor zmore in vsakemu toliko, kolikor potrebuje.''« To je morda najbolj znano geslo komunistične družbe. Družbeni sistem temelji predvsem na teoretičnih predpostavkah, ki so jih zastavili [[Karl Marx]], [[Friedrich Engels]] in [[Vladimir Iljič Lenin]]. Marx se je zavedal, da obstajajo različne oblike komunizma, toda tista, ki jo je imel v mislih kot zadnji stadij zgodovinskega razvoja, podrazumeva temeljni preobrat človeške narave: človek se pomiri sam s seboj, z družbo in z naravo. Druge, primitivnejše oblike komunizma, ki so obstajale v zgodovini, so se zadovoljile z ukinitvijo zasebne lastnine, da bi nastala družbena lastnina. Toda tak komunizem so označili za ''posplošeni kapitalizem'', češ da njegov cilj ni bit človeka, marveč to, da človek nekaj poseduje. Komunizem je ostro nasprotje [[tržna družba|tržne družbe]], saj z ukinjanjem zasebnega lastništva ukine posedovalniški odnos človeka do narave in drugih ljudi. Narava se bo humanizirala, človek naturaliziral. Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej popolna odsotnost prisile in svobodna proizvodnja.{{citation needed}}. == Politični okvir == {{Glej tudi|Množični poboji v komunizmu|Zločini proti človeštvu v komunizmu}} Politična opredelitev komunizma je bolj sporna kot njegova teoretična podlaga. Za komuniste so se v zgodovini deklarirali tudi politični voditelji, stranke in gibanja, ki to niso bila, so si pa na tak način lahko pridobila naklonjenost [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. [[Hladna vojna]] je povzročila nered pri razumevanju, kaj je komunizem in kaj se opredeljuje kot komunistično. Glavni dolgoročni motiv [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] je bil nastanek komunizma. Tako je Sovjetska zveza postala prva država, ki je svojo družbeno ureditev vsaj teoretično utemeljila na Marxovih, Engelsovih in Leninovih teoretičnih dognanjih oz. napovedih. Ni nepomembno, da so to državo takoj po nastanku oz. koncu prve svetovne vojne vojaško napadle številne države, prejšnje zaveznice iz [[Antanta|Antante]]: [[Poljska]] s francosko pomočjo z njenega ozemlja, [[Velika Britanija]] z [[Črno morje|Črnega morja]] in severa, desantne enote [[Združene države Amerike|ZDA]] so se izkrcale pri [[Murmansk|Murmansku]], [[Arhangelska oblast|Arhangelsku]] in pri [[Vladivostok]]<nowiki/>u, [[Japonska|Japonci]] pri [[Vladivostok|Vladivostoku]], politično in vojaško so podprli belo gardo in v obrambo pred komunizmom pomagali pri vzponu [[Fašizem|fašizma]] ter [[Nacizem|nacizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Fašizem za butalce|url=https://www.worldcat.org/oclc/1051726299|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|date=2018|location=Koper|isbn=978-961-6681-58-2|oclc=1051726299|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> To je Sovjetsko Zvezo pahnilo v mednarodno osamo vse do začetka druge svetovne vojne, kar je izkoristil [[Josif Stalin]], da je lahko [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] obliko komunizma kot diktature delavcev in kmetov preusmeril v popolno diktaturo partijskega vodstva. Prave zaveznike je pridobila šele v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so komunistične politične stranke prevzele oblast v mnogih vzhodnoevropskih državah. Drugi val zavezništev pa je sledil v obdobju po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti ]] in [[dekolonizacija|dekolonizacije]], ko so številne osvobojene države rešitev svoje zaostalosti našle v komunistični teoriji in sovjetskem vzoru. Tako je bilo v drugi polovici 70. let 20. stoletja skupaj več kot 20 držav v vzhodni Evropi, Aziji in Afriki, pa tudi Latinski Ameriki (Kuba), katerih politični sistemi so sledili modelu "realnega socializma", sprva vzpostavljenega v Sovjetski zvezi in nato njeni neposredni soseščini. Prav tako ni nepomembno, da Rusija oziroma iz nje izšla Sovjetska zveza ni bila država, za katero bi marksistična misel sodila, da je primerna za nastanek socializma oziroma komunizma, saj je bila dokaj zaostala. Klasiki marksizma so postavili sledeča merila za socialistično graditev: * Socializem je pričakovati kot možnost tedaj, ko kapitalizem izčrpa svoje zgodovinske možnosti. To pomeni, da mora razvita buržoazna družba doseči neko zrelost, predvsem pa je nujna gospodarska razvitost. * Delavski razred mora biti močan in njegovo jedro v industrijskem proletariatu. Iz njegovih vrst naj bi bilo revolucionarno vodstvo in sploh naj bi iz njega prihajale temeljne pobude družbene preobrazbe. * Ta razred mora imeti razvito zavest in biti mora primerno organiziran. * V nekem smislu je socialistična revolucija disrupcija, razdor, prekinitev in ukinitev buržoaznega reda, po drugi strani pa je tudi nadaljevanje in preseganje tega reda. Socializem naj bi bil dedič vseh pozitivnih vrednot prejšnjega reda, še posebej na področju osebnih svoboščin. Prav gotovo pa naj bi novi sistem vključeval že uveljavljene kulturne vrednote. Neposredni odmev na oktobrsko revolucijo je nastanek [[Kominterna|Kominterne]] (Komunistične internacionale), ki je nastala v Moskvi [[4. marec|4. marca]] [[1919]]. Njen velik poudarek je bil na mednarodni proletarski solidarnosti, kar je bila spodbuda številnim demonstracijam in dviga zavesti delavskega razreda. V Evropi je moč govoriti o revolucionarnem valu, ki je bil najmočnejši v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. Prav Nemčija je bila ključna za uspeh svetovne revolucije, ki so jo mnogi pričakovali. Toda tamkaj je bila močnejša [[socialdemokracija]], ki je pristajala na reformistične ideje. Le [[Spartakovci]], levo revolucionarno krilo nemške socialdemokratske stranke, so imeli potencial postati revolucionarna [[avantgarda]]. Vodila sta jih [[Karl Liebknecht]] in [[Rosa Luxemburg]]. Toda Spartakovci so bili premalo odločni, da bi lahko izpeljali revolucijo. [[Bavarska sovjetska republika]], ki jo je kratek čas vodil [[Kurt Eisner]], ni bila komunistični projekt in je bila v osnovi nemarksistična, neodvisna od Rusije in inspirirana z drugačnim, nerealnim idealizmom. Na Madžarskem se je v tistem času oblikovala [[Madžarska republika sovjetov]], ki ima z rusko revolucijo več stičnih točk. Pomembna osebnost madžarskega prevrata je bil [[Béla Kun]], vodja tamkajšnje komunistične partije. Sovjetska republika je bila proglašena [[21. marec|21. marca]] [[1919]]. Pritisk [[antante]] je bil izjemno velik in tako je republika ob tuji intervenciji (zlasti so bile brutalne in odločilne romunske čete) padla že avgusta tistega leta. Sledila je stabilizacija Sovjetske zveze, po izbruhu druge svetovne vojne pa so se razmere precej spremenile. Zaradi odpora proti [[nacizem|nacizmu]] in [[fašizem|fašizmu]] so komunistična gibanja in stranke pridobila podporo širše javnosti, zato so imeli ponekod zares močno podporo in so legitimno prevzele oblast. Toda s [[politologija|politološkega]] vidika je novonastale politične sisteme, ki so zrasli v vzhodni Evropi (kasneje pa tudi drugod), nepravilno imenovati za komunistične, kar so nenazadnje priznavali tudi sami njihovi politični teoretiki in so zato tem sistemom nadeli oznako [[realsocializem|realsocialistični]], češ da so to sistemi, ki so v danih razmerah edino mogoči, toda še vedno na poti h komunizmu. Morda bi lahko na grobo dejali, da je komunizem kot politično gibanje postal bolj radikalna (ostra) veja širšega [[socializem|socialističnega]] gibanja. Komunistično gibanje se od ostalih vej socializma loči po želji, da bi v končnem obdobju razvoja do popolnosti odpravil vse oblike [[tržna družba|tržne družbe]], po odločitvi nekaterih komunistov, da za dosego padca kapitalizma uporabijo tudi [[revolucija|revolucionarne]] metode z nasiljem ter osredotočenjem na mednarodni [[delavski razred]] kot ključni dejavnik te revolucije. [[stranka|Stranke]], ki so se označevale za komunistične in so uspele v boju za oblast v [[država|državi]], so pogosto privedle v [[avtoritarizem|avtoritarno]] oziroma [[Totalitarizem|totalitarno]] [[Vladavina|vladavino]] z omejevanjem človekovih pravic in svoboščin ter preganjanjem drugače mislečih oz. "razrednih sovražnikov", "sovražnikov ljudstva", disidentov ipd. Tem elementom komunističnega gibanja nasprotujejo [[anarhokomunizem|anarhokomunisti]], [[trockizem|trockisti]] in drugi. == Komunizem in religija == {{Glej tudi|Marksizem in religija|Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi }} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|256x256_pik|5. decembra 1932 so v [[Moskva|Moskvi]] na [[Josif Stalin|Stalinov]] ukaz z eksplozivi porušili katedralo Kristusa Odrešenika.]] Države s komunistično partijo na oblasti, so prepovedovale vpletanje cerkvenih organizacij v politiko ter javno življenje. Komunizem je na podlagi materialistične filozofije prepričeval ljudi, da je religija "opij ljudstva", verski aktivizem izven sakralnih objektov, pa je bil prepovedan, zaradi česar so imeli goreči privrženci cerkva lahko tudi hude težave.<ref name="Jugoslavija in religija" /> <ref>[http://www.orthodoxphotos.com/readings/law/christianity.shtml Krščanstvo in komunizem]</ref> Čeprav sta že [[Karl Marx|Marx]] in [[Friedrich Engels|Engels]] v [[Komunistični manifest|komunističnem manifestu]] navedla, da religija v komunistični družbi ne bo preveč dobrodošla, je komunistično preganjanje religije prvi začel izvajati [[Vladimir Lenin|Lenin]], takoj po oktobrski revoluciji. Ta je v svoji knjigi Socializem in Religija dejal: "Religija je ena od oblik duhovnega zatiranja, ki povsod močno obremenjuje množice ljudi, ki so preobremenjeni s svojim nenehnim delom za druge, s pomanjkanjem in osamljenostjo."<ref>{{navedi knjigo|title=Lenin Collected Works|publisher=Progress Publishers|url=https://www.marxists.org/archive/lenin/works/1905/dec/03.htm|chapter=Socialism and Religion|first=V.I.|last=Lenin|year=1965|location=Moscow|volume=10|pages=83–87|orig-year=1905|via=www.marxists.org}}</ref> Čeprav se je preganjanje in zatiranje religije izvajalo v vseh komunističnih državah, pa se je to najbolj izvedlo v Albaniji pod vodstvom [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]], kjer so komunisti porušili in uničili več kot polovico cerkva, mošej, kapel, samostanov in drugih verskih objektov.<ref name="Constitution of Albania">{{navedi splet|url=http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100307100131/http://www.km.gov.al/skedaret/1231927768-Constitution%20of%20the%20Republic%20of%20Albania.pdf|archive-date=7 March 2010|title=Constitution of Albania|access-date=29 December 2012}}</ref> V času Jugoslavije je bila uradno sicer razglašena, vendar je bila religija torelirana v samo zasebni sferi. Npr. Božič in Velika Noč nista bila dneva dela prosta dneva, javno obeleževanje verskih praznikov pa je bilo preganjano.{{cn}} [[Jugoslovani]], ki niso bili člani komunistične partije, so imeli omejene poklicne možnosti, zato so se mnogi, ki niso podpirali komunističnih idej in vizij, kljub vsemu vpisali v partijo.{{cn}} Ko so se po vojni stare zamere začele pozabljati in se je družba začela demokratizirati, se je tudi odnos oblasti do cerkve in verujočih začel spreminjati. [[Jože Smole]] je kot predsednik slovenske [[SZDL]] in eden vidnejših komunistov leta 1986 voščil vsem vernikom vesel božič, zaradi česar se ga je prijel vzdevek ''Božiček.'' === Komunizem in Rimsko-katoliška cerkev === [[Katoliška Cerkev]] je v svoji zgodovini večkrat uradno odločno zavrnila komunizem kot idejo, ki lahko pripomore k odpravi socialnih krivic v svetu. Takšna zavrnitev je vsebovana v [[enciklika|encikliki]] [[papež]]a [[Leon XIII.|Leona XIII.]] ''[[Rerum Novarum]]'' iz leta [[1891]] in v enciklikah papeža [[Pij XI.|Pija XI.]] ''[[Quadragesimo Anno]]'' iz leta [[1931]] ter ''[[Divini Redemptoris]]'' iz leta [[1937]]. == Komunizem danes == V teoretično-filozofskem smislu je komunizem živ v zamislih [[marksizem|marksizma]], ki še vedno ponuja možen pogled na zgodovino in zgodovinski razvoj človeštva. Pogled se z vse pogostejšimi in globljimi krizami ter z degradacijo in ogrožanjem ravnovesja narave, v zadnjem času zopet popularizira. Gl. [[Slavoj Žižek]] in [[Alain Badiou]] sta organizirala izjemno odmevno konferenco na to temo. Socialistične države, kjer so na oblasti komunistične stranke ali stranke, ki so izšle iz svetovnega komunističnega sistema 20. stoletja z ustavno zagotovljenim monopolom oblasti, so: * [[Ljudska republika Kitajska]] * [[Kuba]] * [[Laos]] * [[Severna Koreja]] * [[Vietnam]] Od teh sta le še Severna Koreja in Kuba v bistvu ohranili tudi družbenoekonomski sistem, ki še ni podvržen zakonitostim kapitalizma. == Mednarodna obsodba komunizma == [[Evropski parlament]] je z resolucijo<ref>[http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P6-TA-2009-0213+0+DOC+XML+V0//SL Resolucija parlamenta EU: Evropska zavest in totalitarizem, 2. april 2009]</ref> med [[Totalitarizem|totalitarne]] režime, uvrstil tudi komunistične diktature. Resolucija skupaj omenja totalitarne in nedemokratične komunistične režime, [[nacizem]] in dolgotrajne [[Fašizem|fašistične]] diktature v Grčiji, Španiji ter na Portugalskem. V slovenskem kontekstu med žrtve totalitarnega režima sodijo poleg žrtev [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih izvensodnih pobojev]] tudi žrtve političnih procesov, in druge osebe, ki so desetletja po revoluciji doživljali krivice, zapostavljanje in izključevanje zato, ker idejno, nazorsko in politično niso bili ustrezali nazorom Komunistične partije.<ref>[http://www.dolenjskilist.si/2009/08/24/18085/novice/obcine/Granda_Totalitarizem_je_tudi_komunizem/ Dolenjski List]</ref><ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/2FF5B3BE45377726C125761E0043D6E8?OpenDocument Družina: Komunizem še čaka na obsodbo]</ref>. Med žrtve totalitarnega komunizma uvrščamo tudi zapornike [[Goli otok|Golega otoka]], ki so bili v večini primerov člani [[KPJ]], in so bili izvensodno poslani na »prevzgojo« v času akutnega [[Informbiro|informbirojskega spora]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |title=Dr. Jože Pirjevec: Tito se je kesal zaradi Golega otoka, na katerem so končali "tovariši", Intervju, Dnevnik, 27.08.2011 |accessdate=2018-01-16 |archive-date=2015-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150401190252/http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042468288 |url-status=dead }}</ref>, kot tudi osebe, preganjanje na osnovi neupravičeno strogih zakonov o [[politični prekršek|političnih prekrških]]. Več evropskih poslancev je vložilo pobudo za izenačitev komunističnih simbolov z nacističnimi in fašističnimi<ref>[http://www.rferl.org/content/Article/1057260.html EU: Predlog enačitve simbolov]</ref>, vendar pobuda ni bila sprejeta zaradi razhajanj mnenj o tem. == Glej tudi == * [[Zgodovina komunizma]] * [[Kritike komunizma]] * [[socializem]] * [[totalitarizem]] *[[levi komunizem]] == Sklici == === Navedbe === {{sklici|colwidth=30em}} === Opombe === {{sklici|group=note}} {{sklici|group=nb}} === Citati === {{sklici|group=lower-alpha}} == Bibliografija == {{refbegin}} {{columns-list|colwidth=30em|<!-- Column start. --> * {{navedi knjigo |last=Bernstein |first=Eduard |author-link=Eduard Bernstein |year=1895 |url=http://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/works/1895/cromwell |title=Kommunistische und demokratisch-sozialistische Strömungen während der englischen Revolution |trans-title=Cromwell and Communism: Socialism and Democracy in the Great English Revolution |language=de |publisher=J. H. W. Dietz |oclc=36367345 |access-date=1 August 2021 |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{navedi knjigo |last1=Bevins |first1=Vincent |title=[[The Jakarta Method|The Jakarta Method: Washington's Anticommunist Crusade and the Mass Murder Program that Shaped Our World]] |date=2020b |publisher=[[PublicAffairs]] |isbn=978-1541742406 |page=240 |quote=... we do not live in a world directly constructed by Stalin's purges or mass starvation under Pol Pot. Those states are gone. Even Mao's Great Leap Forward was quickly abandoned and rejected by the Chinese Communist Party, though the party is still very much around. We do, however, live in a world built partly by US-backed Cold War violence. ... Washington's anticommunist crusade, with Indonesia as the apex of its murderous violence against civilians, deeply shaped the world we live in now ... . |author-link=Vincent Bevins}} * {{navedi knjigo |last=Bradley |first=Mark Philip |chapter=Human Rights and Communism |title=The Cambridge History of Communism |volume=3: Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor3-last=Selden|editor3-first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=eBs0DwAAQBAJ |publisher=[[Cambridge University Press]] |year=2017 |isbn=978-1-108-50935-0}} * {{navedi knjigo |last=Brown |first=Archie |author-link=Archie Brown (historian) |date=2009 |title=The Rise and Fall of Communism |url=https://archive.org/details/risefallofcommun0000brow_n7l4 |publisher=Bodley Head |isbn=978-022407-879-5}} * {{navedi knjigo |last=Calhoun |first=Craig J. |author-link=Craig Calhoun |year=2002 |title=Classical Sociological Theory |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Oxford |isbn=978-0-631-21348-2 |url=https://books.google.com/books?id=6mq-H3EcUx8C}} * {{cite journal |last=Chomsky |first=Noam |author-link=Noam Chomsky |date=Spring–Summer 1986 |title=The Soviet Union Versus Socialism |url=https://chomsky.info/1986____/ |journal=[[Our Generation (journal)|Our Generation]] |access-date=10 June 2020 |via=Chomsky.info}} * {{cite journal |last=Dulić |first=Tomislav |date=January 2004 |title=Tito's Slaughterhouse: A Critical Analysis of Rummel's Work on Democide |journal=[[Journal of Peace Research]] |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=41 |number=1 |pages=85–102 |doi=10.1177/0022343304040051 |jstor=4149657 |s2cid=145120734}} * {{cite journal |last1=Engel-Di Mauro |first1=Salvatore |last2=Engel-Di Mauro |first2=Deborah |last3=Faber |first3=Danny |last4=Labban |first4=Mazen |last5=De Kadt |first5=Maarten |last6=Watson |first6=Judith |last7=Armiero |first7=Marco |last8=Brownhill |first8=Leigh |last9=Forkasiewicz |first9=Adi |last10=Vettese |first10=Troy |display-authors=1 |date=4 May 2021 |title=Anti-Communism and the Hundreds of Millions of Victims of Capitalism |journal=[[Capitalism Nature Socialism]] |volume=32 |issue=1 |pages=1–17 |doi=10.1080/10455752.2021.1875603 |doi-access=free}} * {{navedi knjigo |last=Engels |first=Friedrich |author-link=Friedrich Engels |date=1970 |orig-date=1880 |chapter-url=http://www.marxists.org/archive/marx/works/1880/soc-utop/ch03.htm |chapter=Historical Materialism |title=[[Socialism: Utopian and Scientific]] |translator-link=Edward Aveling |translator-last=Aveling |translator-first=Edward |series=[[Marx/Engels Selected Works]] |volume=3 |location=Moscow |publisher=Progress Publishers |via=[[Marxists Internet Archive]]}} * {{cite journal |last=Farred |first=Grant |author-link=Grant Farred |year=2000 |title=Endgame Identity? Mapping the New Left Roots of Identity Politics |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-2000_31_4/page/627 |journal=[[New Literary History]] |volume=31 |issue=4 |pages=627–648 |jstor=20057628 |doi=10.1353/nlh.2000.0045 |s2cid=144650061}}</ref> * {{navedi splet |last=Fitzgibbons |first=Daniel J. |date=11 October 2002 |title=USSR strayed from communism, say Economics professors |url=https://www.umass.edu/pubaffs/chronicle/archives/02/10-11/economics.html |access-date=22 September 2021 |website=The Campus Chronicle |publisher=[[University of Massachusetts Amherst]]}} * {{navedi knjigo |last=Geary |first=Daniel |url=https://books.google.com/books?id=Z4yNnGJLHU8C&q=c+wright+mills+%22university+of+maryland%22 |title=Radical Ambition: C. Wright Mills, the Left, and American Social Thought |publisher=[[University of California Press]] |year=2009 |isbn=9780520943445 |via=[[Google Books]]}} * {{navedi knjigo |last1=George |first1=John |title=American Extremists: Militias, Supremacists, Klansmen, Communists, and Others |url=https://archive.org/details/americanextremis0000geor |last2=Wilcox |first2=Laird |publisher=[[Prometheus Books]] |year=1996 |isbn=978-1573920582 |location=Amherst, NY}} * {{cite journal |last1=Gerr |first1=Christopher J. |first2=Yulia |last2=Raskina |first3=Daria |last3=Tsyplakova |date=28 October 2017 |title=Convergence or Divergence? Life Expectancy Patterns in Post-communist Countries, 1959–2010 |journal=[[Social Indicators Research]] |volume=140 |issue=1 |pages=309–332 |doi=10.1007/s11205-017-1764-4 |pmid=30464360 |pmc=6223831}} * {{navedi knjigo |last=Ghodsee |first=Kristen |author-link=Kristen Ghodsee |date=2018 |title=[[Why Women Have Better Sex Under Socialism]] |url= |location= |publisher=[[Vintage Books]] |pages=3–4 |isbn=978-1568588902}} * {{cite magazine |editor1-last=Ghodsee |editor1-first=Kristen |editor1-link=Kristen Ghodsee |editor2-last=Sehon |editor2-first=Scott |editor2-link=Scott Sehon |editor3-last=Dresser |editor3-first=Sam |date=22 March 2018 |title=The merits of taking an anti-anti-communism stance |url=https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |url-status=live |magazine=[[Aeon (digital magazine)|Aeon]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220401001435/https://aeon.co/essays/the-merits-of-taking-an-anti-anti-communism-stance |archive-date=1 April 2022 |access-date=12 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Gitlin |first1=Todd |author1-link=Todd Gitlin |chapter=The Left's Lost Universalism |editor1-last=Melzer |editor1-first=Arthur M. |editor2-last=Weinberger |editor2-first=Jerry |editor3-last=Zinman |editor3-first=M. Richard |title=Politics at the Turn of the Century |pages=3–26 |location=Lanham, MD |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |date=2001}} * {{navedi knjigo |last=Goldhagen |first=Daniel Jonah |date=2009 |title=Worse than war: genocide, eliminationism, and the ongoing assault on humanity |url=https://archive.org/details/worsethanwargeno00gold |publisher=PublicAffairs |isbn=978-1-58648-769-0 |edition=1st |location=New York |oclc=316035698}} * {{cite journal |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=Summer 1996 |title=Review of ''Death by Government'' by R. J. Rummel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_summer-1996_27_1/page/117 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |location=Boston, Massachusetts |publisher=[[MIT Press]] |volume=27 |number=1 |pages=117–119 |doi=10.2307/206491 |jstor=206491}} * {{navedi knjigo |last=Harff |first=Barbara |author-link=Barbara Harff |date=2017 |url=https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-319-54463-2_12.pdf |chapter=The Comparative Analysis of Mass Atrocities and Genocide |editor-last=Gleditsch |editor-first=N. P. |title=R.J. Rummel: An Assessment of His Many Contributions |volume=37 |series=SpringerBriefs on Pioneers in Science and Practice |pages=111–129 |doi=10.1007/978-3-319-54463-2_12 |isbn=9783319544632}} * {{navedi splet |last=Hauck |first=Owen |date=2 February 2016 |url=https://www.piie.com/research/piie-charts/average-life-expectancy-post-communist-countries-progress-varies-25-years-after |title=Average Life Expectancy in Post-Communist Countries – Progress Varies 25 Years after Communism |website=Peterson Institute for International Economics |access-date=4 January 2021}} * {{cite journal |last=Hiroaki |first=Kuromiya |date=2001 |title=Review Article: Communism and Terror. Reviewed Work(s): ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, and Repression'' by Stephane Courtois; Reflections on a Ravaged Century by Robert Conquest |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |volume=36 |number=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Holmes |first=Leslie |year=2009 |title=Communism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/communismverysho0000holm |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-955154-5 |ref=Hol09}} * {{cite journal |last1=Howard |first1=M. C. |last2=King |first2=J. E. |date=2001 |title=State Capitalism' in the Soviet Union |url=http://www.hetsa.org.au/pdf/34-A-08.pdf |journal=[[History of Economics Review]] |volume=34 |issue=1 |pages=110–126 |doi=10.1080/10370196.2001.11733360 |s2cid=42809979}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Johnson |editor-first1=Elliott |title=Historical Dictionary of Marxism |edition=2nd |editor-first2=David |editor-last2=Walker |editor-first3=Daniel |editor-last3=Gray |publisher=[[Rowman & Littlefield]] |location=Lanham; Boulder; New York; London |date=2014 |isbn=978-1-4422-3798-8}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Karlsson |editor-first1=Klas-Göran |editor-last2=Schoenhals |editor-first2=Michael |year=2008 |url=https://www.levandehistoria.se/sites/default/files/material_file/research-review-crimes-against-humanity.pdf |title=Crimes Against Humanity under Communist Regimes – Research Review |location=Stockholm, Sweden |publisher=Forum for Living History |isbn=9789197748728 |access-date=17 November 2021 |via=Forum för levande historia}} * {{navedi knjigo |last=Kaufman |first=Cynthia |url=https://books.google.com/books?id=3nJUwFqRLTwC&q=new+left&pg=PA275 |title=Ideas for Action: Relevant Theory for Radical Change |isbn=978-0-89608-693-7 |year=2003 |publisher=[[South End Press]] |via=[[Google Books]]}} * {{cite journal |last=Kuromiya |first=Hiroaki |date=January 2001 |title=Review Article: Communism and Terror |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2001-01_36_1/page/191 |journal=Journal of Contemporary History |location=Thousand Oaks, California |publisher=[[SAGE Publications]] |volume=36 |issue=1 |pages=191–201 |doi=10.1177/002200940103600110 |jstor=261138 |s2cid=49573923}} * {{navedi knjigo |last=Lansford |first=Tom |year=2007 |title=Communism |publisher=[[Marshall Cavendish]] |isbn=978-0-7614-2628-8}} * {{navedi splet |last=Leon |first=David A. |url=https://blog.oup.com/2011/04/life-expectancy/ |title=Trends in European Life Expectancy: a Salutary View |website=OUPblog |publisher=[[Oxford University Press]] |date=23 April 2013 |access-date=12 March 2021}} * {{navedi knjigo |last=Link |first=Theodore |year=2004 |title=Communism: A Primary Source Analysis |url=https://archive.org/details/communismprimary0000link |publisher=[[Rosen Publishing]] |isbn=978-0-8239-4517-7}} * {{cite journal |last=Mackenbach |first=Johan |url=https://www.researchgate.net/publication/234823288 |title=Political conditions and life expectancy in Europe, 1900–2008 |journal=[[Social Science and Medicine]] |date=December 2012 |volume=82 |pages=134–146 |doi=10.1016/j.socscimed.2012.12.022 |pmid=23337831}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080430768/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080430768 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{cite encyclopedia |last=Morgan |first=W. John |year=2015 |orig-date=2001 |url=https://www.sciencedirect.com/referencework/9780080970875/international-encyclopedia-of-the-social-and-behavioral-sciences |title=Marxism–Leninism: The Ideology of Twentieth-Century Communism |editor-last=Wright |editor-first=James D. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=26 |edition=2nd |publisher=[[Elsevier]] |isbn=9780080970875 |access-date=25 August 2021 |via=[[Science Direct]]}} * {{navedi knjigo |last=Newman |first=Michael |year=2005 |title=Socialism: A Very Short Introduction |url=https://archive.org/details/socialismverysho0000newm |edition=paperback |location=Oxford |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780192804310}} * {{cite magazine |last=Paczkowski |first=Andrzej |author-link=Andrzej Paczkowski |date=2001 |title=The Storm over The Black Book |url=http://archive.wilsonquarterly.com/essays/storm-over-black-book |magazine=[[The Wilson Quarterly]] |volume=25 |number=2 |pages=28–34 |jstor=40260182 |access-date=31 August 2021 |location=Washington, D.C. |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |via=Wilson Quarterly Archives}} * {{navedi knjigo |last1=Patenaude |first1=Bertrand M. |chapter=7 - Trotsky and Trotskyism |editor1-first=Silvio |editor1-last=Pons |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-first=Stephen A. |editor2-last=Quinn-Smith |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2017 |isbn=9781316137024 |doi=10.1017/9781316137024}} * {{navedi knjigo |last=Rabinowitch |first=Alexander |author-link=Alexander Rabinowitch |year=2004 |url=https://8768512fb23263ac9a23-f839e98e865f2de9ab20702733bd4398.ssl.cf2.rackcdn.com/look-inside/LI-9780745399997.pdf |title=The Bolsheviks Come to Power: The Revolution of 1917 in Petrograd |edition=hardback, 2nd |publisher=[[Pluto Press]] |isbn=978-0-7453-9999-7 |access-date=15 August 2021}} * {{navedi knjigo |last1=Rosser |first1=Mariana V. |last2=Barkley |first2=J. Jr. |title=Comparative Economics in a Transforming World Economy |publisher=[[MIT Press]] |date=23 July 2003 |isbn=978-0262182348 |pages=14 |quote=Ironically, the ideological father of communism, Karl Marx, claimed that communism entailed the withering away of the state. The dictatorship of the proletariat was to be a strictly temporary phenomenon. Well aware of this, the Soviet Communists never claimed to have achieved communism, always labeling their own system socialist rather than communist and viewing their system as in transition to communism.}} * {{citation |last=Rummel |first=Rudolph Joseph |author-link=Rudolph Rummel |url=https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM#*|title=How Many did Communist Regimes Murder? |access-date=15 September 2018 |publisher=[[University of Hawaii]] Political Science Department |date=November 1993 |archive-date=27 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180827103150/https://www.hawaii.edu/powerkills/COM.ART.HTM}} * {{cite journal |last=Safaei |first=Jalil |date=31 August 2011 |title=Post-Communist Health Transitions in Central and Eastern Europe |journal=[[Economics Research International]] |volume=2012 |pages=1–10 |doi=10.1155/2012/137412 |doi-access=free}} * {{cite encyclopedia |title=Ci–Cz |encyclopedia=The World Book Encyclopedia |volume=4 |publisher=Scott Fetzer Company |year=2008 |isbn=978-0-7166-0108-1}} * {{navedi knjigo |last=Steele |first=David |author-link=David Ramsay Steele |title=From Marx to Mises: Post-Capitalist Society and the Challenge of Economic Calculation |publisher=[[Open Court Publishing Company]] |year=1992 |isbn=978-0-87548-449-5}} * {{cite journal |last=Weiner |first=Amir |author-link=Amir Weiner |date=2002 |title=Review. Reviewed Work: ''The Black Book of Communism: Crimes, Terror, Repression'' by Stéphane Courtois, Nicolas Werth, Jean-Louis Panné, Andrzej Paczkowski, Karel Bartošek, Jean-Louis Margolin, Jonathan Murphy, Mark Kramer |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_winter-2002_32_3/page/450 |journal=[[Journal of Interdisciplinary History]] |publisher=[[MIT Press]] |volume=32 |number=3 |pages=450–452 |doi=10.1162/002219502753364263 |jstor=3656222 |s2cid=142217169}} * {{navedi knjigo |last=Wilczynski |first=J. |title=The Economics of Socialism after World War Two: 1945–1990 |publisher=Aldine Transaction |date=2008 |isbn=978-0202362281 |pages=21 |quote=Contrary to Western usage, these countries describe themselves as 'Socialist' (not 'Communist'). The second stage (Marx's 'higher phase'), or 'Communism' is to be marked by an age of plenty, distribution according to needs (not work), the absence of money and the market mechanism, the disappearance of the last vestiges of capitalism and the ultimate 'withering away' of the State.}} * {{navedi knjigo |last=Williams |first=Raymond |author-link=Raymond Williams |title=Keywords: A Vocabulary of Culture and Society |edition=revised |publisher=[[Oxford University Press]] |year=1983 |isbn=978-0-19-520469-8 |page=[https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289 289] |chapter=Socialism |quote=The decisive distinction between socialist and communist, as in one sense these terms are now ordinarily used, came with the renaming, in 1918, of the Russian Social-Democratic Labour Party (Bolsheviks) as the All-Russian Communist Party (Bolsheviks). From that time on, a distinction of socialist from communist, often with supporting definitions such as social democrat or democratic socialist, became widely current, although it is significant that all communist parties, in line with earlier usage, continued to describe themselves as socialist and dedicated to socialism. |chapter-url-access=registration |chapter-url=https://archive.org/details/keywordsvocabula00willrich/page/289}} * {{navedi knjigo |last=Wright |first=C. Wright |author-link=C. Wright Mills |title=Letter to the New Left |url=http://www.marxists.org/subject/humanism/mills-c-wright/letter-new-left.htm |via=[[Marxists Internet Archive]] |date=1960}} * {{cite encyclopedia |last=Wormack |first=Brantly |author-link=Brantly Womack |year=2001 |title=Maoism |editor-last1=Baltes |editor-first1=Paul B. |editor-last2=Smelser |editor-first2=Neil J. |encyclopedia=[[International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences]] |volume=20 |pages=9191–9193 |edition=1st |publisher=[[Elsevier]] |doi=10.1016/B0-08-043076-7/01173-6 |isbn=9780080430768}}<!-- Split column end. --> }} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{Library resources box|onlinebooks=yes}} * {{cite encyclopedia |editor1-last=Adami |editor1-first=Stefano |editor2-last=Marrone |editor2-first=G. |date=2006 |title=Communism |encyclopedia=Encyclopedia of Italian Literary Studies |edition=1st |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-57958-390-3}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=1994 |title=A Documentary History of Communism and the World: From Revolution to Collapse |url=https://archive.org/details/documentaryhisto0000unse_r2e7 |publisher=[[University Press of New England]] |isbn=978-0-87451-678-4}} * {{navedi knjigo |last=Daniels |first=Robert Vincent |author-link=Robert Vincent Daniels |date=2007 |title=The Rise and Fall of Communism in Russia |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=978-0-30010-649-7}} * {{navedi knjigo |last=Dean |first=Jodi |author-link=Jodi Dean |date=2012 |title=The Communist Horizon |publisher=[[Verso Books]] |isbn=978-1-84467-954-6}} * {{navedi knjigo |last=Dirlik |first=Arif |date=1989 |title=Origins of Chinese Communism |url=https://archive.org/details/originsofchinese00dirl |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-505454-5}} * {{navedi knjigo |last1=Engels |first1=Friedrich |author1-link=Friedrich Engels |last2=Marx |first2=Karl |author2-link=Karl Marx |title=[[The Communist Manifesto]] |date=1998 |orig-date=1848 |edition=reprint |publisher=Signet Classics |isbn=978-0-451-52710-3}} * {{cite journal |last=Fitzpatrick |first=Sheila |author-link=Sheila Fitzpatrick |date=2007 |title=Revisionism in Soviet History |journal=[[History and Theory]] |volume=46 |number=4 |pages=77–91 |doi=10.1111/j.1468-2303.2007.00429.x |jstor=4502285}}. Historiographical essay that covers the scholarship of the three major schools: totalitarianism, revisionism, and post-revisionism. * {{navedi knjigo |last=Forman |first=James D. |date=1972 |title=Communism: From Marx's Manifesto to 20th-century Reality |url=https://archive.org/details/communismfrommar0000form |publisher=Watts |isbn=978-0-531-02571-0}} * {{cite journal |last1=Fuchs-Schündeln |first1=Nicola |last2=Schündeln |first2=Matthias |date=2020 |title=The Long-Term Effects of Communism in Eastern Europe |journal=[[Journal of Economic Perspectives]] |volume=34 |number=2 |pages=172–191 |doi=10.1257/jep.34.2.172 |s2cid=219053421 |doi-access=free}}. ([https://pubs.aeaweb.org/doi/pdf/ PDF version]) * {{navedi knjigo |last=Furet |first=François |author-link=François Furet |translator-last=Kan |translator-first=D. |date=2000 |title=The Passing of An Illusion: The Idea of Communism In the Twentieth Century |url=https://archive.org/details/passingofillusio0000fran |edition=English |publisher=[[University of Chicago Press]] |isbn=978-0-226-27341-9}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Fürst |editor1-first=Juliane |editor2-last=Pons |editor2-first=Silvio |editor2-link=:it:Silvio Pons |editor3-last=Selden |editor3-first=Mark |editor3-link=Mark Selden |date=2017 |chapter=Endgames? Late Communism in Global Perspective, 1968 to the Present |title=The Cambridge History of Communism |volume=3 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31650-159-7}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Gerlach |editor-first1=Christian |editor-link1=Christian Gerlach |editor-last2=Six |editor-first2=Clemens |date=2020 |title=The Palgrave Handbook of Anti-Communist Persecutions |location= |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-3030549657}} * {{navedi knjigo |last=Gregor |first=A. J. |author-link=A. James Gregor |date=2014 |title=Marxism and the Making of China: A Doctrinal History |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=978-1-137-37949-8}} * {{navedi knjigo |last=Henry |first=Michel |author-link=Michel Henry |translator-last=Davidson |translator-first=Scott |date=2014 |orig-date=1991 |url=https://www.bloomsbury.com/uk/from-communism-to-capitalism-9781472524317 |title=From Communism to Capitalism |publisher=[[Bloomsbury Publishing|Bloomsbury]] |isbn=978-1-472-52431-7}} * {{navedi knjigo |last1=Laybourn |first1=Keith |author1-link=Keith Laybourn |last2=Murphy |first2=Dylan |date=1999 |title=Under the Red Flag: A History of Communism in Britain |url=https://archive.org/details/underredflag00keit |edition=illustrated, hardcover |publisher=[[Sutton Publishing]] |isbn=978-0-75091-485-7}} * {{navedi knjigo |last=Lovell |first=Julia |author-link=Julia Lovell |date=2019 |title=Maoism: A Global History |publisher=Bodley Head |isbn=978-184792-250-2}} * {{navedi knjigo |last=Morgan |first=W. John |date=2003 |title=Communists on Education and Culture 1848–1948 |publisher=[[Palgrave Macmillan]] |isbn=0-333-48586-6}} * {{cite journal |last=Morgan |first=W. John |date=December 2005 |title=Communism, Post-Communism, and Moral Education |journal=[[The Journal of Moral Education]] |volume=34 |number=4 |issn=1465-3877}}. {{ISSN|0305-7240}} (print). * {{navedi knjigo |editor-last1=Naimark |editor-first1=Norman |editor-link1=Norman Naimark |editor-last2=Pons |editor-first2=Silvio |editor-link2=:it:Silvio Pons |date=2017 |chapter=The Socialist Camp and World Power 1941–1960s |title=The Cambridge History of Communism |volume=2 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31645-985-0}} * {{navedi knjigo |last1=Pipes |first1=Richard |author1-link=Richard Pipes |date=2003 |title=Communism: A History |edition=reprint |publisher=Modern Library |isbn=978-0-81296-864-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pons |first1=Silvio |author1-link=:it:Silvio Pons |date=2014 |title=The Global Revolution: A History of International Communism 1917–1991 |edition=English, hardcover |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19965-762-9}} * {{navedi knjigo |editor-last1=Pons |editor-first1=Silvio |editor-link1=:it:Silvio Pons |editor-last2=Service |editor-first2=Robert |editor-link2=Robert Service (historian) |date=2010 |title=A Dictionary of 20th Century Communism |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69113-585-4}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Pons |editor1-first=Silvio |editor1-link=:it:Silvio Pons |editor2-last=Smith |editor2-first=Stephen A. |date=2017 |chapter=World Revolution and Socialism in One Country 1917–1941 |title=The Cambridge History of Communism |volume=1 |publisher=[[Cambridge University Press]] |isbn=978-1-31613-702-4}} * {{navedi knjigo |last1=Pop-Eleches |first1=Grigore |last2=Tucker |first2=Joshua A. |date=2017 |title=Communism's Shadow: Historical Legacies and Contemporary Political Attitudes |url=https://archive.org/details/communismsshadow0000pope |edition=hardcover |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=978-0-69117-558-4}} * {{navedi knjigo |last1=Priestland |first1=David |author1-link=David Priestland |date=2009 |title=The Red Flag: A History of Communism |url=https://archive.org/details/redflaghistoryof0000prie |publisher=[[Grove Press]] |isbn=978-0-80214-512-3}} * {{navedi knjigo |last1=Sabirov |first1=Kharis Fatykhovich |date=1987 |url=https://archive.org/details/whatiscommunism1987 |title=What Is Communism? |edition=English |publisher=[[Progress Publishers]] |isbn=978-0-82853-346-1}} * {{navedi knjigo |last1=Service |first1=Robert |author1-link=Robert Service (historian) |date=2010 |title=Comrades!: A History of World Communism |publisher=[[Harvard University Press]] |isbn=978-0-67404-699-3}} * {{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Yu-ming |date=2019 |title=Changes And Continuities In Chinese Communism: Volume I: Ideology, Politics, and Foreign Policy |edition=hardcover |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-36716-385-3}} * {{navedi knjigo |last1=Zinoviev |first1=Alexandre |author1-link=Alexander Zinoviev |date=1984 |orig-date=1980 |title=The Reality of Communism |url=https://archive.org/details/realityofcommuni00zino |publisher=[[Schocken Books]] |isbn=978-0-80523-901-0}} == Zunanje povezave == {{Sister project links|auto=1|q=Communism|wikt=Communism|s=Communism|v=y|d=Q6186}} * {{cite EB1911|wstitle=Communism|short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.britannica.com/topic/communism "Communism"]. ''Encyclopædia Britannica Online''. Retrieved 18 August 2021. * [http://libcom.org/library/ Libertarian Communist Library] at [[Libcom.org]] contains almost 20,000 articles, books, pamphlets, and journals on libertarian communism. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051211121016/http://libcom.org/library/|date=11 December 2005}}. Retrieved 18 August 2021. One example being [https://libcom.org/library/marx-russian-mir-misconceptions-marxists "Marx on the Russian Mir, and misconceptions by Marxists"]. * {{cite NIE |last=Lindsay |first=Samuel McCune |wstitle=Communism |year=1905 |short=x}} Retrieved 18 August 2021. * [https://www.loc.gov/rr/rarebook/coll/rad.html The Radical Pamphlet Collection] at the [[Library of Congress]] contains materials on the topic of communism. Retrieved 18 August 2021. * {{navedi splet |last=Winstanley |first=Gerrard |year=1649 |url=https://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |title=The True Levellers Standard Advanced, the Diggers' Manifesto |archive-url=https://web.archive.org/web/20110709064100/http://www.rogerlovejoy.co.uk/philosophy/diggers/diggers3.htm |archive-date=9 July 2011 |access-date=18 August 2021 |via=Roger Lovejoy}} See also [https://www.marxists.org/reference/archive/winstanley/1649/levellers-standard.htm "The True Levellers Standard Advanced: Or, The State of Community Opened, and Presented to the Sons of Men"] from [[Kingston University London]]'s Faculty of Business and Social Sciences at [[Marxists Internet Archive]]. Retrieved 18 August 2021. * [https://communistcrimes.org/en Communist Crimes: Facts, research and articles on communist ideology and regimes. Estonian Institute of Historical Memory.] * [https://www.memoriaal.ee/en/ Estonia's Victims of Communism 1940–1991.] {{Politične ideologije}} [[Kategorija:Komunizem|*]] [[Kategorija:Socializem]] [[Kategorija:Politični nazori]] [[Kategorija:Politična kultura]] [[Kategorija:Antifašizem]] [[Kategorija:Družbena ureditev]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gospodarski nazori]] pk1yx6z10tahuchleku2u4zsofwyh1e 0 30617 6655872 6646940 2026-04-04T20:55:13Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6655872 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].''' Legenda: brez zvezdic: redni člani <nowiki>*</nowiki> izredni (pred 1993 dopisni) člani <nowiki>**</nowiki>(zunanji) dopisni člani (izven delovne sestave akademije) <nowiki>***</nowiki>častni člani (ki niso bili obenem redni člani) in (***) redni in častni člani obenem † pokojni člani {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}{{CompactTOC2}} == A == [[Gregor Anderluh]] - [[Lidija Andolšek-Jeras]] † - [[Ivo Andrić]]**† - [[Mihailo Apostolski|Mihajlo Apostolski]]**† - [[Tatjana Avšič-Županc]] == B == [[Tadej Bajd]] - [[Anton Bajec]] † - [[Aleksander Bajt]] † - [[Krešimir Balenović]]**† - [[Wolfganga Johannesa Bandion]]** - [[Derek Harold Richard Barton]]**† - [[Milan Bartoš]]**† - [[Janez Batis]] † - [[Tadej Battelino]]*- [[Milko Bedjanič]] † - [[Friedrich-Karl Beier]]**† - [[Aleksandar Belić]]**† - [[Alojz Benac]]**† - [[František Benhart]]**† - [[Arthur E. Bergles]]**† - [[Oton Berkopec]] † - [[Emerik Bernard]] † - [[France Bernik]] (***) † - [[Janez Bernik]] † - [[France Bevk]] † - [[France Bezlaj]] † - [[Michael Biggins]]'''** -''' [[Robert Blinc]] † - [[Milan Bogdanović]]**† - [[Jelena Vladimirovna Boldireva]]** - [[Jože Bole]] † - [[Matej Bor]] † - [[Nikolaj A. Borisevič]]**† - [[Marja Boršnik]] † - [[Pavel Bosák]]**- [[Ivan Brajdić]]**† - [[Vladislav Brajković]]**† - [[Ivan Bratko (1946)|Ivan Bratko]] - [[Savo Bratos]]**† - [[Rajko Bratož]] - [[Mirko Bratuša]] - [[Matija Bravničar]] † - [[Bogdan Brecelj]] † - [[Mihael Brenčič]]*† - [[Matej Brešar]] - [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]*† - [[Srečko Brodar]] † - [[Josip Broz Tito|Josip Broz-Tito]]***† - [[Miroslav Brzin]] † - [[Ernst Bruckmüller]]** - [[Zoran Bujas]]**† - [[Vaso Butozan]]**† - == C == [[Ruben G. Carbonell]]**- [[Antonio Cardesa]]**- [[Henry Cooper|Henry R. Cooper mlajši]]**- [[Izidor Cankar]] † - [[Emilijan Cevc]] † - [[Reinhart Ceulemans]]**- [[Jyoti Chattopadhyaya]]** - [[Stojan Cigoj]] † - [[Johann Cilenšek]]**† - [[Ruben G. Carbonell]]**- [[James Watson Cronin]]**† - [[Dragotin Cvetko]] † - ==Č== [[Edhem Čamo]]**† - [[Franc Čelešnik]]*† - [[Bojan Čerček]] - [[Avgust Černigoj]]**† - [[Bojan Čop]] † - [[Vasa Čubrilović]]**† == Ć == [[Vlasta Ćosović]] ** == D == [[Mirko Deanović]]**† - [[Milan Dekleva]] - [[Otto Demus]]**† - [[Aleksandar Despić]]**† - [[Charles G. Dempsey]]**† - [[Milan R. Dimitrijević]]**† - [[Martin Dimnik]]**† - [[Jovan Djordjević]]**† - [[Branislav Djurdjev]]**† - [[Ilija Djuričić]]**† - [[Davorin Dolar]] † - [[Metod Dolenc]] † - [[Vinko Dolenc]] † - [[Lojze Dolinar]] † - [[Wolfgang Dreybrodt]]**† - [[Matija Drovenik]] † - [[Boris Drujan]]**† - [[Frieder Dünkel]]**- [[Ejnar Dyggve]]**† == E == [[Markus Egg]]** - [[Norbert Elsner]]**† - [[Igor Emri]] == F == [[Peter Fajfar]] - [[Arnold Feil]]** - [[Dušan Ferluga]] - [[Janez Fettich]] † - [[Alojzij Finžgar]] † - [[Fran Saleški Finžgar]] † - [[Kurt von Fischer]]**† - [[Aleksandar Flaker]]**† - [[Evald Flisar]]* - [[Rudolf Flotzinger]]** - [[Derek C. Ford]]** - [[Franc Forstnerič]] - [[Dereck Clifford Ford]]** - [[Aldo Franchini]]** † - [[Ivo Frangeš]]**† - [[Branko Fučić]]**† - == G == [[Stane Gabrovec]] † - [[Franci Gabrovšek]] - [[Ivan Gams]] † - [[Kajetan Gantar]] † - [[Maksim Gaspari]] † - [[Milovan Gavazzi]]**† - [[Manfred Geiger]]**- [[Leon Geršković]]**† - [[Ferdo Gestrin]] † - [[Otto F. Geyer]]**† - [[Gerhard Giesemann]]**† - [[Paul Gleirscher]]** - [[Velibor Gligorić]]**† - [[Josip Globevnik]] - [[Vinko Globokar]]** - [[Matija Gogala]] - [[Pavel Golia]] † - [[Ljubo Golič]] † - [[Wolfgang L. Gombocz]]** - [[Špela Goričan]]* - [[Jože Goričar]] † - [[Peter Gosar]] † - [[Igor Grabec]] - [[Anton Grad]]*† - [[Alojz Gradnik]] † - [[Bogo Grafenauer]] † - [[Ivan Grafenauer]] † - [[Niko Grafenauer]] - [[Stanko Grafenauer]] † - [[Drago Grdenić]]**† - [[Marc L. Greenberg]]** - [[Irena Grickat-Radulović]]**† - [[Vill Grimič]] ([[Vil Hrymyč]])**† - [[Milan Grošelj]] † - [[Franc Gubenšek]] † - [[Ivan Gušić]]**† - [[Branimir Gušić]]**† - [[Herman Gvardjančič]]* - † - [[Ludvik Gyergyek]] † == H == [[Maja Haderlap]]** - [[Dušan Hadži]] † - [[Jovan Hadži]] † - [[Stanislav Hafner]]**† - [[Erwin Louis Hahn]]**† - [[Nikola Hajdin]]**† - [[Duncan Haldane]]**- [[Tošihiro Hamano]]** - [[Peter Handke]]** - [[Christian Hannick]]** - [[Reinhard Härtel]]** - [[Ljudmil Hauptmann]]**† - [[Harald zur Hausen]]** - [[Philip G. Haydon]]** - [[Krsto Hegedušić]]**† - [[Milan Herak]]**† - [[Andrej Hieng]]*† - [[Janez Höfler]] † - [[Jana Horvat]]* - [[Matija Horvat]] † - [[Lukas Conrad Hottinger]]**† - [[Valentin Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] - [[Miha Humar]]* == I == [[Miodrag Ibrovac]]**† - [[Svetozar Ilešič]] † - [[Ljudevit Ilijanić]]**- [[Anton Ingolič]] † - [[Andrej Inkret]] † - [[Milka Ivić]]**† - [[Pavle Ivić]]**† - == J == [[Božidar Jakac]] † - [[Rihard Jakopič]] † - [[Franc Jakopin]] † - [[Matija Jama]] † - [[Drago Jančar]] - [[Andrej Jemec]] - [[Peter Jenni]]** - [[Roman Jerala]] - [[Marko Jesenšek]] - [[Milan Jesih]] - [[Dimitrije Jovčić]]**† - [[Janko Jurančič]] † - [[Marko Juvan]]* == K == [[Hans-Dietrich Kahl]]** - [[Boris Kalin]] † - [[Zdenko Kalin]] † - [[Vinko Kambič]] † - [[Stevan Karamata]]**† - [[Edvard Kardelj]]***† - [[Ludvik Karničar]]**- [[Alan R. Katritzky]]**† - [[Roman Kenk]]**† - [[Gabrijel Kernel]] † - [[Matjaž Kmecl]] - [[Dušan Kermavner]]*† - [[Taras Kermauner]] † - [[Boštjan Kiauta]] † - [[Boris Kidrič]] † - [[France Kidrič]] † - [[Hans-Dieter Klingemann]]** - [[Mile Klopčič]] † - [[Željko Knez]] - [[France Koblar]] † - [[Vanda Kochansky-Devidé]]**† - [[Franjo Kogoj]]**† - Jürgen Kohler** (r. 1953) - [[Milček Komelj]] - [[Blaže Koneski]]**† - [[Zoran Konstantinović]]**† - [[Georgi Konstantinovski]]** - [[Marjan Kordaš]] - [[Viktor Korošec]] † - [[Božidar Kos]] † - [[Gojmir Anton Kos]] † - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Milko Kos]] † - [[Ciril Kosmač]] † - [[Georg Kossack]]**† - [[Erwin Köstler]]** - [[Marko Kostrenčić]]**† - [[Silvin Košak]]**† - [[Fedja Košir]]*† - [[Alija Košir]] † - [[Lojze Kovačič]] † - [[Kajetan Kovič]] † - [[Juš Kozak]] † - [[Marija Kozar Mukič]]** - [[Marjan Kozina]] † - [[Venčeslav Koželj]] † - [[Hojka Kraigher]] - [[Dimitri Krainc]]** - [[Alojz Kralj]] † - [[Andrej Kranjc]] † - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Miško Kranjec]] † - [[Jože Krašovec]] - [[Metka Krašovec]]*† - [[Stane Krašovec]] † - [[Josef Kratochvíl]]**† - [[Miroslav Kravar]]**† - [[Ivo Krbek]]**† - [[Bratko Kreft]] † - [[Ivan Kreft]] - [[Gojmir Krek|Gojmir Gregor Krek]] † - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] † - [[Leopold Kretzenbacher]]**† - [[Stanko Kristl]] † - [[Peter Križan]]* - [[Gustav Krklec]]**† - [[Miroslav Krleža]]**† - [[Anton Kuhelj]] † - [[Othmar Kühn]]**† - [[Filip Kumbatovič Kalan]] † - [[Ljubov Viktorovna Kurkina]]** - [[Niko Kuret]] † - [[Gorazd Kušej]] † - [[Radoslav Kušej]] † - [[Rudi Kyovsky]] † - == L == [[Abel Lajtha]]**† - [[Janez Lamovec]] - [[Reinhard Lauer]]** - [[Anton Lajovic]] † - [[Emmanuel Laroche]]**† - [[Ivan Lavrač]]*† - [[Božidar Lavrič]] † - [[Janko Lavrin]]**† - [[Lojze Lebič]] - [[Henry Leeming]]**† - [[Jean-Marie Lehn|Jean-Marie (Pierre) Lehn]]**- [[Rado L. Lenček]]**† - [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] † - [[Anne L’Huillier]]** - [[Florjan Lipuš]]** - [[Thomas Luckmann]]**† [[Feliks Lobe]] † - [[Janez Logar]] † - [[Valentin Logar|Valentin (Tine) Logar]] † - [[Zdravko Lorković]]**† - [[Radomir Lukić]]**† - [[Franc Ksaver Lukman]]*† - [[Pavel Lunaček]] † - == M == [[Milan Maceljski]]**† - [[Jože Maček]] - [[Claudio Magris]]** - [[Boris Majer]] † - [[Ljubomir Madžar]]**- [[Desanka Maksimović]]**† - [[Sibe Mardešić]]**† - [[Tonko Maroević]]**† - [[Juraj Martinović]]**† - [[Mateja Matevski]]**† - [[Milko Matičetov]] † - [[Janez Matičič]] † - [[Janez Matjašič]] † - [[Igor Maver]] - [[Anton Mavretič]]**† - [[Ernest Mayer]] † - [[Anne McLaren]]**† - [[Esad Mekuli]]**† - [[Anton Melik]] † - [[Vasilij Melik]] † - [[Janez Menart]] † - [[Jože Mencinger]] † - [[Gian Carlo Menis]]**† - [[Eugene Mylon Merchant]]**† - [[Boris Merhar]] † - [[Pavle Merkù]]**† - [[Roberto Merletti]]**- [[Kiril Micevski]]**† - [[Donald Michie]]**† - [[Dragan Mihailović]]* - [[Mihajlo Lj. Mihajlović]]**† - [[Slavko Mihalić]]**† - [[France Mihelič]] † - [[Milan Mihelič]] † - [[Janez Milčinski]] † - [[Lev Milčinski]] † - [[Josip Milič]] (Joseph Milich-Emili)**† - [[Ivan Minatti]] † - [[Zdravko Mlinar]] - [[Jože Mlinarič]] † - [[Andre Mohorovičić]]**† - [[Vojeslav Molé]]**† - [[Henrietta L. Moore]]**- [[Dušan Moravec]] † - [[Wolf Moskovich]]** - [[Leszek Moszyński]]**† - [[Jožef Muhovič]] - [[Karl-Alexander Müller]]** - [[Hermann Müller-Karpe]]** † - [[Matija Murko]]**† - [[Marjan Mušič]] † - [[Marko Mušič]] - [[Zoran Mušič]]**† - [[Andrija Mutnjaković]]** == N == [[Rajko Nahtigal]] † - [[Masayoshi Nakashima]]** - [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]]* - [[Vladimir A. Negovski]]**† - [[Erwin Neher]]** - [[Velimir Neidhardt]]** - [[Zdenek Nejedly|Zdeněk Nejedlý]]**† - [[Robert Neubauer]] † - [[Rudolf Neuhäuser]]**† - [[Gerhard Neweklowsky]]**- [[Jean Nicod]]**† - [[Fabio Nieder]]** - [[Kazimierz Nitsch]]**† - [[Denis Noble]]** - [[Marko Noč]]* - [[Jean Nougayrol]]**† - [[Boris A. Novak]] - [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] † - [[Grga Novak]]**† - == O == [[Anton Ocvirk]] † - [[Niall O’ Loughlin]]** - [[Wacław Olszak (akademik)|Waclaw Olszak]]**† - [[Valentin Oman]]** - [[Janez Orešnik]] † - [[Karel Oštir]] † - == P == [[Boris Pahor]] † - [[Luko Paljetak]]**† - [[Dimitar Panteleev|Dimităr Panteleev]]**† - [[Elena Paoletti]]**- [[Vladimir Parpura]]** - [[Boris Paternu]] † - [[Tone Pavček]] † - [[Marijan Pavčnik]] - [[Branko Pavičević]]**† - [[Alfonz Pavlin]]*† - [[Todor Pavlov]]**† - [[Janez Peklenik]] † - [[Slobodan Perović]]**- [[Márton Pécsi]]**† - [[Leonid Persianinov]]**† - [[Anton Peterlin]] † - [[Robert Pfaller]]** - [[Alessandro Pignatti|Alessandro (Sandro) Pignatti]]** - [[Raša Pirc]] - [[Jože Pirjevec]] - [[Leonid Pitamic]] † - [[Janez Plavec]]* - [[Jože Plečnik]] † - [[Josip Plemelj]] † - [[Mario Pleničar]] † - [[Janko Pleterski]] † - [[Boris Podrecca]]** - [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] † - [[Heinz-Dieter Pohl]]** - [[Livio Poldini]]**† - [[Janko Polec]] † - [[Andrej Vladimirovič Popov]]**† - [[Dejan Popović]]**† - [[Ivan Potrč]] † - [[Bogdan Povh]]**† - [[Vladimir Prelog]]**† - [[Stojan Pretnar]] † - [[Dušan C. Prevoršek]]**† - [[Otto Prokop]]**† - [[Tomaž Prosen]]* '''-''' [[Erik Prunč]]**† - [[Eugen Pusić]]**† == R == [[Ivan Rakovec]] † - [[Alfred Rammelmeyer]]**† - [[Fran Ramovš]] † - [[Primož Ramovš]] † - [[Zoran Rant]]**† - [[Chintamani Nages Ramachandra Rao|Chintamani Ramachandra Rao]]** - [[Edvard Ravnikar]] † - [[Alojz Rebula]] † - [[Karl Heinz Rechinger]]**† - [[Ivan Regen]]**† - [[Jakob Rigler]]*† - [[Uroš Rojko]]* - [[Hans Rothe]]** - [[Carlo Rubbia]]** ''-'' [[Helmut Rumpler]]**† - [[Veljko Rus]] † - == S == [[Renata Salecl]] - [[Harald Saeverud]]**† - [[Peter Safar]]**† - [[Marijan Salopek]]**† - [[Maks Samec]] † - [[Claude Sammut]]** - [[Pavle Savić]]**† - [[Cesare Scalon]] - [[Peter Scherber]]** - [[James Floyd Scott]] - [[Ferdinand Seidl]]* † - [[Brane Senegačnik]]* - [[Savin Sever]]*† - [[Iris ter Schiphorst]]** - [[Jakov Sirotković]]**† - [[Gregor Serša]]* - [[Roy Thomas Severn]] † - [[Yehuda Shoenfeld]] - [[Zorko Simčič]] - [[Primož Simoniti]] † - [[Uroš Skalerič]] † - [[Boris Sket]] † - [[Janez Sketelj]] - [[Petar Skok]] † - [[Anton Slodnjak]] † - [[Marko Snoj]] - [[Anton Sovré]] † - [[Liliana Spinozzi Monai]] - [[Slavko Splichal]] - [[Erik Valdemar Stållberg]]** - [[Siniša Stanković]]**† - [[Jan Stankowski]]**† - [[Janez Stanonik]] † - [[Marija Stanonik]] - [[Branko Stanovnik]] - [[Nadežda Starikova]]** - [[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stelé]] † - ([[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus]]=)[[Han Steenwijk]]** - [[Pavel Stern]]**† - [[Petar Stevanović]]**† - [[Dimitrije Stefanović]]** - [[Jon Storm-Mathisen]]** - [[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]]** - [[Franc Strle]] - [[Karl Stuhlpfarrer]]**† - [[Gabrijel Stupica]] † - [[Ivo Supičić]]** - [[Gunnar Olaf Svane]]**† - [[Saša Svetina]] - [[János Szentágothai]]**† == Š == [[Jaroslav Šašel]]*† - [[Rudi Šeligo]] † - [[Alenka Šelih]] - [[Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]] - [[Alojz Šercelj]] † - [[Jaroslav Šidak]]**† - [[Lucijan Marija Škerjanc]] † - [[Milan Škerlj]] † - [[Stanko Škerlj]] † - [[Jožica Škofic]]* - [[Janko Šlebinger]]*† - [[Makso Šnuderl]] † - [[Andrija Štampar]]**† - [[Peter Štih]] - [[Lujo Šuklje]] † - == T == [[Michael Talbot]]** - [[Sergio Tavano]]** - [[Alois Tavčar]]**† - [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] † - [[Alan John Percival Taylor]]**† - [[Biba Teržan]] - [[Lucien Tesniére]]**† - [[Miha Tišler]] † - [[Kosta Todorović]]**† - [[Bożena Tokarz]]** - [[Emil Tokarz]]** - [[Nikita Iljič Tolstoj]]**† - [[Rajko Tomović]]**† - [[Miha Tomaževič]] - [[Marko Topič]]* - [[Jože Toporišič]] † - [[Tomaž Toporišič]]* - [[Rudolf Trofenik]]**† - [[Jože Trontelj]] † - [[Anton Trstenjak]] † - [[Drago Tršar]] † - [[Dragica Turnšek]] † == U == [[Zlatko Ugljen]]** - ([[Mirjana Ule|Mirjana Ule Nastran]]*) - [[Felix Unger]]** - [[Jože Udovič]] † - [[Aleš Ušeničnik]] † - == V == [[Sergej Ivanovič Vavilov]]**† - [[Lado Vavpetič]] † - [[France Veber]]*† - [[Aleksej Verkhratsky]]** - [[Ivan Verč]]**- [[Ivan Vidav]] † - [[Josip Vidmar]] (***) † - [[Milan Vidmar]] † - [[Sergij Vilfan]] † - [[John Villadsen]]** - [[Tomo Virk]]* - [[Peter Vodopivec]] - [[Lojze Vodovnik]] † - [[Vale Vouk]]**† - [[Anton Vratuša]] † - [[Igor Vrišer]] † - [[Dimitrije Vučenov]]**† - [[Saša Vuga]] † == W == [[Marija Wakounig]]** - [[John S. Waugh]]**† - [[Joseph H. H. Weiler]]** - [[Anton Wernig]]** - [[Herwig Wolfram]]** - [[Frank Wollman]]**† - [[Karl Matej Woschitz]]** - [[Maks Wraber]]*† - == Z == [[Marijan Zadnikar]] † - [[Franc Zadravec]] † - [[Dane Zajc]] † - [[Vilem Závada]]**† - [[Darja Zaviršek]]* - [[Anton Zeilinger]]** - [[Efim Zelmanov]]/[[Jefim Izakovič Zelmanov]]** - [[Boris Ziherl]] † - [[Ciril Zlobec]] † - [[Robert Zorec]] - [[Zinka Zorko]] † - [[Črtomir Zupančič]] † - [[Mitja Zupančič]] - [[Rihard Zupančič]] † - [[Anica Zupanec Sodnik]]*† - [[Fran Zwitter]] † - == Ž == [[Boštjan Žekš]] - [[Andreja Žele]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Andrej O. Župančič]] † - [[Oton Župančič]] † == Glej tudi== * [[seznam slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] ([[JAZU]]) * [[Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] *[[Seznam tujih slovenistov]] *[[zaslužni profesor]] *[[Zoisova nagrada]] *[[Prešernova nagrada]] == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} [[Kategorija:Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti|*]] dz4v5fzitwh277eqgjtjto2wlvtecwx 0 31105 6655810 5266606 2026-04-04T18:08:09Z Nakladač 194152 Tipkarski škrat 6655810 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Barva |title=Črna |hex=000000|textcolor=white |pic = Slika:Spirit Rover-Mars Night Sky.jpg |caption = [[Vesoljski prostor]] viden z [[Mars]]a (slika NASA Spirit-Rover) |wavelength=&nbsp; |frequency=&nbsp; |r=0|g=0|b=0|rgbspace=[[sRGB]] |cmyk=yes|c=0|m=0|y=0|k=100 † |h=-|s=-|v=0 |source=&nbsp; }} '''Čŕna''' je [[barva]], ki jo je moč določiti z [[vid]]nim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder [[oko|očesa]] ne doseže nobena [[vidni spekter|vidna]] [[svetloba]]. Je nasprotje [[bela|beli]] barvi, vtisu, ki nam ga daje katerakoli kombinacija barv, od katerih vsaka enakomerno vzburi vse tri vrste barvno občutljivih [[vidna čutnica|vidnih čutnic]] - [[čepek (oko)|čepkov]]. [[Pigment]]i, ki vpijajo svetlobo, namesto da bi jo odbili nazaj v oko, »izgledajo črno«. Črn pigment lahko nastane kot kombinacija različnih pigmentov, ki skupno vpijajo vse barve. Če zmešamo tri osnovne pigmente v pravem razmerju, rezultat odbija tako malo svetlobe, da ga lahko imenujemo črn. Torej imamo dva na pogled nasprotna, a v resnici medsebojno dopolnjujoča se opisa črne. Črna je odsotnost vseh barv svetlobe ali pa široka kombinacija različnih barvnih pigmentov. V [[fizika|fiziki]] je črno telo popoln absorber svetlobe, po [[Albert Einstein|Einstein]]ovem pravilu pa je, ko je segreto, tudi najboljši oddajnik. Iz tega sledi, da je najboljše oddajajoče hlajenje, izven sončne svetlobe, z uporabo črne barve, vendar pa je pomembno, da je ta barva črna tudi v [[infrardeče valovanje|infrardečem]] spektru. V osnovni znanosti se daljno [[ultravijolično valovanje]] imenuje »črna svetloba«, saj kljub temu, da je samo po sebi nevidno, temu povzroči [[fluorescenca|fluoresciranje]] pri mnogih mineralih in drugih snoveh. Glejte tudi ''[[Osnovne barve]]'' in ''[[Osnovni pigmenti]]''. == Pomen == V zahodnem svetu se [[pridevnik]] ''črn'' navadno uporablja v '''negativnem''' smislu: * ''Črn dan'' navadno pomeni tragičen ali žalosten dan * [[Črna komedija]] je vrsta [[komedija|komedije]], ki se ukvarja z morbidnimi in resnimi temami * Barva [[žalovanje|žalovanja]] * [[Črna lista]] je spisek nezaželenih oseb ali stvari * [[Črni trg]] je nezakonito, nedovoljeno trgovanje * [[Črna gradnja]] je nezakonita gradnja * Črna mačka pogosto simbolizira nesrečo * [[Črna ovca]] družine je lena, neodgovorna oseba * Črne misli * Črna groza * [[Črna magíja]] je [[magija]], usmerjena v škodo ljudi * [[Črnosrajčniki]] so bili italijanski [[fašizem|fašistični]] vojaki * Črnogleden človek vse v življenju vidi slabše, kot je Črna barva ima lahko tudi '''pozitiven''' pomen: * Pri nekaterih [[pleme]]nih ([[Masaji]]), črno barvo povezujejo s črnimi oblaki, ki prinašajo dež, torej je simbol blaginje * Črna je barva resnosti in avtoritete * Črna [[oblačilo|oblačila]] pogosto nosijo [[duhovnik]]i * Najvišja stopnja pri borilnih veščinah je ''črn pas'' * V financah ''črne številke'' pomenijo, da je denarno stanje pozitivno Lahko pa se uporablja v '''nevtralnem''' smislu: * [[črna luknja]] je v [[astrofiziki]] močna zgostitev mase * v avtomobilističnih dirkah, črna [[zastava]] posameznemu vozniku signalizira, da mora nemudoma zapeljati v bokse * poznamo črno [[rasa|raso]] * črna pogosto simbolizira [[negotovost]], [[skrivnostnost]] in [[neznano]] * črna krogla je v [[biljard]]u končni cilj igre * polirano črno ogledalo se uporablja pri [[prerokovanje|prerokovanju]] * [[nogomet]]ni [[sodnik]]i navadno nosijo črne ''uniforme'' Pogosto govorijo da je črna pomen smrti in žalosti, ampak je siva še bolj! {{spletne barve}} [[Kategorija:Barve]] {{normativna kontrola}} 38o1nf6411y887e2v40g9e2lbzinfyr 0 31564 6655926 6561479 2026-04-05T07:16:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655926 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Hezbolah | native_name = المقاومة الإسلامية في لبنان<br />{{transl|ar|ALA|Al-Muqāwamah Al-Islāmīyah fī Lubnān}}<br/>{{lit|Islamski upor v Libanonu}} | logo = Logo of the Hezbollah.svg | colorcode = {{party color|Hezbollah}} | foundation = {{Start date and age|df=yes|1985}} (uradno) | ideology = {{Unbulleted list|class=nowrap | [[šiitizem]]<ref name="Shiite_jihad"/> | [[džihad]]izem<ref name="Shiite_jihad">{{cite report |author=Philip Smyth |date=February 2015 |title=The Shiite Jihad in Syria and Its Regional Effects |url=http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/pubs/PolicyFocus138_Smyth-2.pdf |publisher=The Washington Institute for Near East Studies |pages=7–8 |access-date=13 March 2015 |archive-date=2 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402150705/http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/pubs/PolicyFocus138_Smyth-2.pdf }}</ref> | [[homeinizem]]<ref name="Shiite_jihad"/> | [[islamski nacionalizem]]<ref name="Dalacoura 2012">{{Cite book |author-last=Dalacoura |author-first=Katerina |year=2012 |chapter=Islamist Terrorism and National Liberation: Hamas and Hizbullah |chapter-url=https://books.google.com/books?id=PlTKrMFyawoC&pg=PA66 |title=Islamist Terrorism and Democracy in the Middle East |location=[[Cambridge]] |publisher=[[Cambridge University Press]] |pages=66–96 |doi=10.1017/CBO9780511977367.004 |isbn=978-0-511-97736-7 |lccn=2010047275 |s2cid=150958046}}</ref><ref>{{Cite book|first=Ekaterina|last=Stepanova|url=http://books.sipri.org/files/RR/SIPRIRR23.pdf|title=Terrorism in Asymmetrical Conflict: Ideological and Structural Aspects|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310143530/http://books.sipri.org/files/RR/SIPRIRR23.pdf|archive-date=2016-03-10|publisher=Oxford University Press|date=2008|page=113}}</ref> | [[protisionizem]]<ref name=Gleis>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=vYBtwkj78BUC&pg=PT63|title=Hezbollah and Hamas: A Comparative Study|author1=Joshua L. Gleis |author2=Benedetta Berti |year=2012|publisher=JHU Press |isbn=978-1-4214-0671-8}}</ref> | [[panislamizem]]<ref name="Dalacoura 2012"/> | [[sektaštvo]]<ref>{{cite web |title=Hezbollah, the Lebanese Sectarian State, and Sectarianism |url=https://www.mei.edu/publications/hezbollah-lebanese-sectarian-state-and-sectarianism |publisher=Middle East Institute |access-date=13 April 2017}}</ref><ref>{{cite web |last1=Bassel F |first1=Salloukh |title=The Sectarian Image Reversed: The Role of Geopolitics in Hezbollah's Domestic Politics |url=https://pomeps.org/the-sectarian-image-reversed-the-role-of-geopolitics-in-hezbollahs-domestic-politics |publisher=Middle East Political Pcience |year=2015}}</ref> | [[populizem]]<ref>{{cite web | url=https://www.iemed.org/publication/hezbollah-and-the-lebanese-popular-movement/ | title=Hezbollah and the Lebanese Popular Movement }}</ref><ref>{{cite journal | url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09592310701674358 | doi=10.1080/09592310701674358 | title=Hezbollah: A Proletarian Party with an Islamic Manifesto – A Sociopolitical Analysis of Islamist Populism in Lebanon and the Middle East |year=2007 | last1=Salamey | first1=Imad | last2=Pearson | first2=Frederic | journal=Small Wars & Insurgencies | volume=18 | issue=3 | pages=416–438 | s2cid=143896155 |issn = 0959-2318 }}</ref> | [[protiimperializem]]<ref>{{cite book |last=Elie Alagha |first=Joseph |title=Hizbullah's Documents: From the 1985 Open Letter to the 2009 Manifesto |year=2011 |publisher=[[Amsterdam University Press]] |isbn=978-90-8555-037-2 |pages=15, 20 |url=https://books.google.com/books?id=b0ntL1fUi8kC&pg=PA15}}<br />{{cite book |last=Shehata |first=Samer |title=Islamist Politics in the Middle East: Movements and Change |year=2012 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-78361-3 |page=176 |url=https://books.google.com/books?id=hhl_E-XAeLYC&pg=PA176}}</ref><ref>{{cite journal |last=Husseinia |first=Rola El |title=Hezbollah and the Axis of Refusal: Hamas, Iran and Syria |url=https://archive.org/details/sim_third-world-quarterly_2010_31_5/page/802 |journal=Third World Quarterly |year=2010 |volume=31 |issue=5 |pages=803–815 |doi=10.1080/01436597.2010.502695|s2cid=219628295 }}</ref> | [[Protizahodni pogledi|proti Zahodu]]<ref name="Dalacoura 2012"/><ref>{{cite book |last=Levitt |first=Matthew |author-link=Matthew Levitt |year=2013 |title=Hezbollah: The Global Footprint of Lebanon's Party of God |page=356 |publisher=Hurst Publishers |url=https://books.google.com/books?id=yTJeAQAAQBAJ&pg=PA356 |quote=Hezbollah's anti-Western militancy began with attacks against Western targets in Lebanon, then expanded to attacks abroad intended to exact revenge for actions threatening its or Iran's interests, or to press foreign governments to release captured operatives. |isbn=978-1-84904-333-5}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=n9QycqW1qogC&pg=PA267 |title=An International History of Terrorism: Western and Non-Western Experiences |page=267 |quote=Based upon these beliefs, Hezbollah became vehemently anti-West and anti-Israel. |isbn=978-0-415-63540-0 |last1=Hanhimäki |first1=Jussi M. |last2=Blumenau |first2=Bernhard |year=2013|publisher=Routledge }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=-MkxxSUSTuEC&pg=PT421 |title=Criminology: Theories, Patterns & Typology |page=396 |quote=Hezbollah is anti-West and anti-Israel and has engaged in a series of terrorist actions including kidnappings, car bombings, and airline hijackings. |isbn=978-1-133-04964-7 |last1=Siegel |first1=Larry J. |year= 2012|publisher=Cengage Learning }}</ref><ref name="bbc-hi-me"/> | [[antisemitizem]]<ref>{{Cite book|last=Julius|first=Anthony|author-link=Anthony Julius|url=https://books.google.com/books?id=BGkSLxDBNTgC&pg=PA529|title=Trials of the Diaspora: A History of Anti-Semitism in England|via=[[Google Books]]|date=2015|publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-929705-4}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Michael|first1=Robert|first2=Philip|last2=Rosen|url=https://books.google.com/books?id=d5927rY-UgoC&pg=PA231|title=Dictionary of Antisemitism from the Earliest Times to the Present|via=Google Books|date=2015|publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-5868-8}}</ref><ref>{{Cite book|last=Perry|first=Mark|url=https://archive.org/details/talkingtoterrori00perr/page/n175|page=158|title=Talking to Terrorists: Why America Must Engage with Its Enemies|date=2015|publisher=Basic Books|isbn=978-0-465-01117-9}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.jpost.com/International/Analysis-Hezbollahs-lethal-anti-Semitism |title=Analysis: Hezbollah's lethal anti-Semitism |work=[[The Jerusalem Post]]|date=12 November 2012 }}</ref> | [[Retorika proti LGBTQ|proti LGBT]]<ref>{{cite web|url=https://www.france24.com/en/live-news/20230729-hezbollah-chief-in-new-attack-on-same-sex-relations-1|title=Hezbollah chief in new attack on same-sex relations|publisher=[[France 24]]|date=29 July 2023}}</ref> }} | headquarters = [[Bejrut]], Libanon | international = [[Osi upora]] | website = {{URL|https://www.moqawama.org.lb}} | country = Libanon | founder = [[Subhi al-Tufajli]]<br> [[Abas al-Musavi]]{{Assassinated}}<br>[[Hasan Nasralah]]{{Assassinated}} | colours = Rumena in zelena | native_name_lang = ar | position = [[Sinkretična politika|sinkretična]]<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=OEceCwAAQBAJ&dq=hezbollah+not+distinctively&pg=PA170 | isbn=978-1-317-26457-6 | title=Revolutions: A Worldwide Introduction to Political and Social Change | year=2015 | publisher=Routledge |page=170}}</ref> | religion = [[Šiitizem]] | national = [[Zavezništvo 8. marec]] | slogan = {{native phrase|ar|فَإِنَّ حِزْبَ ٱللَّهِ هُمُ ٱلْغَالِبُونَ}}<br />"Resnično Božja stranka so tisti, ki bodo zmagoslavni" {{qref|5|56|b=y|s=y}} | flag = Flag of Hezbollah.svg{{!}}200px <!--?: | war = {{ublist|class=nowrap |[[Lebanese Civil War]] |[[2006 Lebanon War]] |[[2008 Lebanon Conflict]] |[[Syrian Civil War]]}}-->| leader1_title = {{nowrap|[[Generalni sekretar Hezbolaha|Generalni sekretar]]}} | leader1_name = [[Naim Qassem]] | wing1_title = [[Poslanska skupina]] | wing1 = [[Zvestoba uporniškemu bloku]]<ref>{{cite web |url=http://www.naharnet.com/stories/en/37247 |title=Fadlallah Hits Back at March 14 over Karam Release, Marouni Slams 'Treason Accusations' |publisher=Naharnet |date=April 18, 2013}}</ref> | wing2_title = Paravojaške skupine | wing2 = [[Džihadski svet]]<br/>[[Libanonske uporniške brigade]] | seats1_title = Sedeži v<br />[[Libanonski parlament|parlamentu]]<ref>{{cite news |url=http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-Elections/2018/May-09/448707-interior-ministry-releases-numbers-of-votes-for-new-mp.ashx |title=Interior Ministry releases numbers of votes for new MPs |newspaper=The Daily Star |date=9 May 2018 |access-date=24 October 2019 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308112628/http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-Elections/2018/May-09/448707-interior-ministry-releases-numbers-of-votes-for-new-mp.ashx }}</ref> | seats1 = {{Composition bar|15|128|hex=#F7DF19|per=1}} }}'''Hezbolah''' ({{lang-ar|حزب الله|Ḥizbu 'llāh}}, {{IPA|ar|ħizbu‿lːaːh|pron}}, {{lit|Božja stranka}}) je [[Libanon|libanonska]] [[Šiitski islam|šiitska islamistična]] politična stranka in militantna skupina.{{sfn|Faridi|2019|p=2}} Njeno paravojaško krilo se imenuje [[Svet džihada]].<ref name="LevittP15">{{multiref2|{{cite book |last=Levitt |first=Matthew |author-link=Matthew Levitt |year=2013 |title=Hezbollah: The Global Footprint of Lebanon's Party of God |page=15 |publisher=Hurst Publishers |url=https://books.google.com/books?id=yTJeAQAAQBAJ&q=jihad+council+hezbollah&pg=PA14 |quote=... the Jihad Council coordinates 'resistance activity'. |isbn=978-1-84904-333-5}}|{{cite news |url=http://www.dailystar.com.lb/News/Lebanon-News/2014/May-15/256484-hezbollah-cutting-costs-as-iranian-aid-dries-up.ashx |title=Hezbollah cutting costs as Iranian aid dries up |first=Antoine |last=Ghattas Saab |work=The Daily Star |quote=...&nbsp;Hezbollah's military wing ... Known as the 'Jihad Council' |date=15 May 2014 |access-date=1 June 2014}} }}</ref> Hezbolah je od leta 1992 do njegovega atentata v [[Napad na sedež Hezbolaha (2024)|letalskem napadu na Bejrut]] septembra 2024 vodil generalni sekretar [[Hasan Nasralah]].<ref>{{cite news|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-822177|title=IDF confirms Hezbollah leader Hassan Nasrallah killed in Beirut attack|publisher=Jerusalem Post|date=September 28, 2024|accessdate=September 28, 2024}}</ref> Hezbolah so ustanovili libanonski verski kleriki, predvsem za boj proti [[Libanonska vojna (1982)|izraelski invaziji na Libanon leta 1982]].<ref name="bbc-hi-me">{{cite news|title=Who Are Hezbollah?|website=[[BBC News]]|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4314423.stm|date=21 May 2008|access-date=15 August 2008}}</ref> Prevzela je model, ki ga je po [[Iranska revolucija|iranski revoluciji]] leta 1979 določil ajatola [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah Homeini]]. Od takrat so se med [[Iran|Iranom]] in Hezbolahom razvile tesne vezi.<ref>[[David Hirst (journalist)|Hirst, David]] (2010) ''Beware of Small States. Lebanon, battleground of the Middle East.'' Faber and Faber. {{ISBN|978-0-571-23741-8}} p. 189</ref> Organizacija je bila ustanovljena s podporo 1500 inštruktorjev [[Islamska revolucionarna garda|Islamske revolucionarne garde]] (IRGC),<ref name="nybooks">{{cite journal|author=Adam Shatz|date=29 April 2004|title=In Search of Hezbollah|url=http://www.nybooks.com/articles/17060|journal=[[The New York Review of Books]]|volume=51|issue=7|archive-url=https://web.archive.org/web/20060822195222/http://www.nybooks.com/articles/17060|archive-date=22 August 2006|access-date=14 August 2006}}</ref> pod svoj okvir pa je združila različne libanonske šiitske skupine v enotno organizacijo.<ref>Dominique Avon, Anaïs-Trissa Khatchadourian, [https://books.google.com/books?id=jOZ3Aqf6BzoC&pg=PT22 ''Hezbollah: A History of the "Party of God",''] [[Harvard University Press]], 2012 {{ISBN|978-0-674-07031-8}} pp. 21ff.</ref><ref>E. Azani, [https://books.google.com/books?id=FSpaCwAAQBAJ&pg=PA59 ''Hezbollah: The Story of the Party of God: From Revolution to Institutionalization''], Springer, 2011 {{isbn|978-0-230-11629-0}} pp. 59–63</ref><ref name="bbc-hi-me" /><ref>Mariam Farida, [https://books.google.com/books?id=5rqmDwAAQBAJ&pg=PT13 ''Religion and Hezbollah: Political Ideology and Legitimacy,''] Routledge, 2019 {{isbn|978-1-000-45857-2}} pp. 1–3.</ref><ref name="The Hizballah Program">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=iVJR9UZnTVAC&pg=PA425|title=Israel in the Middle East|publisher=UPNE|author=Itamar Rabinovich|access-date=18 November 2010|isbn=978-0-87451-962-4|year=2008}}</ref> Hezbolah je svojo ideologijo izoblikovala v manifestu leta 1985, objavljenem med [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]], v katerem so bili opisani ključni cilji skupine: izgon zahodnih vplivov, uničenje [[Izrael|Izraela]], zvestoba [[Vrhovni voditelj Islamske republike Iran|vrhovnemu voditelju Irana]] in vzpostavitev [[Islamistična republika|islamistične vlade]] pod vplivom Irana, pri čemer je bila poudarjena [[samoodločba]] Libanona.<ref name="Council-on-Foreign-Relations" /><ref name="The Hizballah Program2">{{cite book|author=Itamar Rabinovich|url=https://books.google.com/books?id=iVJR9UZnTVAC&pg=PA425|title=Israel in the Middle East|publisher=UPNE|year=2008|isbn=978-0-87451-962-4|access-date=18 November 2010}}</ref> Skupina naj bi bila odgovorna za bombne napade na [[Bombni napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu (1983)|ameriško veleposlaništvo]] ter [[Bombardiranje vojašnic v Bejrutu (1983)|ameriško in francosko vojašnico]] v [[Bejrut|Bejrutu]] leta 1983, pa tudi za poznejše napade, vključno z bombnimi napadi in ugrabitvami.<ref>{{Cite news|last1=Laverty|first1=Rory|last2=Lamothe|first2=Dan|date=2024-09-21|title=For Americans scarred by Beirut bombings, a measure of delayed justice|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/2024/09/21/beirut-bombings-marines-hezbollah/|newspaper=The Washington Post|quote=Hezbollah was founded in 1982, as violence against U.S. troops in Lebanon spiked. In addition to its roles in the major bombings of 1983, the militant group was involved in the bombing of the U.S. Embassy annex in Beirut in 1984 that killed 23 people, the hijacking of TWA Flight 847 in 1985 and the Khobar Towers attack in Saudi Arabia in 1996 that killed 19 U.S. airmen, according to the Office of the Director of National Intelligence.}}</ref><ref>{{Cite news|last=Lopez|first=German|date=2024-09-24|title=Israel's Strikes on Lebanon|url=https://www.nytimes.com/2024/09/24/briefing/israel-hezbollah-lebanon.html|work=The New York Times|quote=Hezbollah first gained international notoriety in 1983, when it blew up the American embassy in Beirut, Lebanon’s capital, and later American and French barracks there.}}</ref> Hezbolah je prav tako sodelovala v [[Konflikt v južnem Libanonu (1985–2000)|konfliktu v južnem Libanonu]] v letih 1985-2000 proti [[Južnolibanonska armada|Južnolibanonski armadi]] in [[Izrael|Izraelu]] ter se proti slednjemu borila tudi med [[Libanonska vojna (2006)|libanonsko vojno leta 2006]]. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Hezbolah novačila prostovoljce za boj v [[Vojska Republike Bosne in Hercegovine|vojski Republike Bosne in Hercegovine]] med [[Bosanska vojna|bosansko vojno]].<ref name="Fisk">{{cite news|url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/after-the-atrocities-committed-against-muslims-in-bosnia-it-is-no-wonder-today-s-jihadis-have-set-9717384.html|title=After the atrocities committed against Muslims in Bosnia, it is no wonder today's jihadis have set out on the path to war in Syria|first=Robert|last=Fisk|work=[[The Independent]]|date=7 September 2014|access-date=25 March 2016|archive-date=17 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180717080303/https://www.independent.co.uk/voices/comment/after-the-atrocities-committed-against-muslims-in-bosnia-it-is-no-wonder-today-s-jihadis-have-set-9717384.html}}</ref>{{sfn|Al-Aloosy|2020|p=163}} Od leta 2012 je Hezbolah vključena v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]], kjer se je pridružila sirski vladi v boju proti [[Sirska opozicija|sirski opoziciji]], katere vstajo je Hezbolah opisala kot »[[Vahabizem|vahabitsko]]-[[Sionizem|sionistično]] zaroto.«<ref>{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=3 January 2014|title=Mystery in Hezbollah Operatives Life and Death|url=https://www.nytimes.com/2014/01/04/world/middleeast/mystery-in-hezbollah-operatives-life-and-death.html|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2014/01/04/world/middleeast/mystery-in-hezbollah-operatives-life-and-death.html|archive-date=2022-01-03|work=[[The New York Times]]}}{{cbignore}}</ref><ref name="barnard">{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=9 July 2013|title=Car Bombing Injures Dozens in Hezbollah Section of Beirut|url=https://www.nytimes.com/2013/07/10/world/middleeast/syria.html|access-date=30 August 2013|newspaper=[[The New York Times]]|quote=Hezbollah has portrayed the Syrian uprising as an Israeli-backed plot to destroy its alliance with Mr. Assad against Israel.}}</ref> Med letoma 2013 in 2015 je organizacija v [[Sirija|Siriji]] in [[Irak|Iraku]] razporedila svojo paravojaško vojsko za boj in usposabljanje lokalnih milic za boj proti [[Islamska država|Islamski državi]].<ref>[[Liz Sly]] and Suzan Haidamous [https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/lebanons-hezbollah-acknowledges-battling-the-islamic-state-in-iraq/2015/02/16/4448b21a-b619-11e4-bc30-a4e75503948a_story.html 'Lebanon's Hezbollah acknowledges battling the Islamic State in Iraq,'] ''[[The Washington Post]]'' 16 February 2015.</ref><ref>Ali Hashem, [http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/11/iran-iraq-shiites-isis.html#Hezbollah arrives in Iraq] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307053852/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/11/iran-iraq-shiites-isis.html#Hezbollah|date=7 March 2016}}. Al Monitor 25 November 2014</ref> Hezbolah je bila opisana kot »država v državi«,<ref>{{cite news|date=13 September 2013|title=Iran-Syria vs. Israel, Round 1: Assessments & Lessons Learned|url=http://www.defenseindustrydaily.com/iransyria-vs-israel-round-1-assessments-lessons-learned-02558/#more-2558|access-date=19 February 2013|newspaper=Defense Industry Daily}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ebrahim|first=Nadeen|date=2024-09-24|title=Hezbollah is not Hamas. Can Israel afford another all-out war?|url=https://edition.cnn.com/2024/09/24/middleeast/israel-second-war-hezbollah-cost-intl/index.html|access-date=2024-09-24|website=CNN}}</ref> ki je zrasla v organizacijo s sedeži v libanonski vladi, [[Al-Nour|radijsko]] in [[Al-Manar|satelitsko televizijsko postajo]], socialnimi storitvami in obsežno vojaško napotitvijo borcev zunaj meja Libanona.<ref name="NYT2014">{{cite news|last=Hubbard|first=Ben|date=20 March 2014|title=Syrian Fighting Gives Hezbollah New but Diffuse Purpose|url=https://www.nytimes.com/2014/05/21/world/middleeast/syrian-fighting-gives-hezbollah-new-but-diffuse-purpose.html|url-access=limited|url-status=live|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2014/05/21/world/middleeast/syrian-fighting-gives-hezbollah-new-but-diffuse-purpose.html|archive-date=2022-01-03|access-date=30 May 2014|work=[[The New York Times]]|quote=...&nbsp;the fighting has also diluted the resources that used to go exclusively to facing Israel, exacerbated sectarian divisions in the region, and alienated large segments of the majority Sunni population who once embraced Hezbollah as a liberation force... Never before have Hezbollah guerrillas fought alongside a formal army, waged war outside Lebanon or initiated broad offensives aimed at seizing territory.}}{{cbignore}}</ref><ref name="deeb-hzb-a-primer">{{cite web|last=Deeb|first=Lara|date=31 July 2006|title=Hizballah: A Primer|url=http://www.merip.org/mero/mero073106|archive-url=https://web.archive.org/web/20111019062730/http://merip.org/mero/mero073106|archive-date=19 October 2011|access-date=31 May 2011|publisher=Middle East Report}}</ref><ref>{{cite news|last=Goldman|first=Adam|date=28 May 2014|title=Hezbollah operative wanted by FBI dies in fighting in Syria|url=https://www.washingtonpost.com/world/national-security/hezbollah-operative-wanted-by-fbi-dies-in-fighting-in-syria/2014/05/28/be2d27fe-e69a-11e3-8f90-73e071f3d637_story.html|access-date=30 May 2014|newspaper=[[The Washington Post]]|quote="...&nbsp;Hasan Nasrallah has called the deployment of his fighters to Syria a 'new phase' for the movement, and it marks the first time the group has sent significant numbers of men outside Lebanon's borders."}}</ref> Od leta 1990 sodeluje v libanonski politiki v procesu, ki se opisuje kot libanonizacija Hezbolaha, pozneje pa je sodelovala tudi v libanonski vladi in se pridružila političnim zavezništvom. Po libanonskih protestih<ref name="Ghattas">{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/6200804.stm|title=Political ferment in Lebanon|first=Kim|last=Ghattas|website=BBC News|date=1 December 2006|access-date=15 August 2008}}</ref> in spopadih<ref name="Haaretz1">{{cite web|last2=Issacharoff|first2=Avi|last1=Stern|first1=Yoav|title=Hezbollah fighters retreat from Beirut after 37 die in clashes|url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/981696.html|work=[[Haaretz]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20080512082543/http://www.haaretz.com/hasen/spages/981696.html|archive-date=12 May 2008|date=10 May 2008|access-date=20 October 2012}}</ref> v letih 2006-2008 je bila leta 2008 oblikovana vlada narodne enotnosti, v kateri so sodelovali Hezbolah in njeni opozicijski zavezniki.<ref name="CFR">{{cite web|date=13 September 2008|title=Hezbollah (a.k.a., Hizbollah, Hizbu'llah)|url=http://www.cfr.org/publication/9155/hezbollah.html?breadcrumb=%2F|archive-url=https://web.archive.org/web/20080913091527/http://www.cfr.org/publication/9155/hezbollah.html?breadcrumb=%2F|archive-date=13 September 2008|access-date=15 September 2008|website=[[Council on Foreign Relations]]}}</ref> Avgusta 2008 je novi libanonski kabinet soglasno potrdil politično izjavo, ki priznava obstoj Hezbolaha kot oborožene organizacije in zagotavlja njeno pravico do »osvoboditve ali povrnitve okupiranih ozemelj« (kot je [[Šeba]]). Hezbolah je del libanonskega [[Zavezništvo 8. marec|zavezništva 8. marec]], ki nasprotuje [[Zavezništvo 14. marec|zavezništvu 14. marec]]. Na libanonskih splošnih volitvah leta 2018 je Hezbolah dobila 12 sedežev, njeno zavezništvo pa je na volitvah zmagalo, saj je dobilo 70 od 128 sedežev v libanonskem parlamentu.<ref name="reuters.com">{{Cite news|last=Perry|first=Tom|date=22 May 2018|title=Factbox: Hezbollah and allies gain sway in Lebanon parliament|url=https://www.reuters.com/article/us-lebanon-election-parliament-factbox-idUSKCN1IN1OJ|work=Reuters}}</ref><ref name="aljazeera.com">{{Cite news|url=https://www.aljazeera.com/news/2018/5/8/hezbollah-amal-and-allies-biggest-winners-in-lebanon-elections|title=Hezbollah and allies biggest winners in Lebanon polls|first=Asma|last=Ajroudi|publisher=Al Jazeera}}</ref> Hezbolah je danes ključni akter v libanonskem političnem sistemu,{{sfn|Faridi|2019|p=2}} njeno politično krilo, stranka [[Zvestoba uporniškemu bloku]], pa ima 15 sedežev v libanonskem parlamentu.<ref>{{Cite web|last=Research|first=Alma|date=2022-05-18|title=The Lebanese Parliament Elections (May 15, 2022) - Initial Results and Implications|url=https://israel-alma.org/2022/05/18/the-lebanese-parliament-elections-may-15-2022-initial-results-and-implications/|access-date=2024-09-30|website=Alma Research and Education Center|language=en-US|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007090729/https://israel-alma.org/2022/05/18/the-lebanese-parliament-elections-may-15-2022-initial-results-and-implications/|url-status=dead}}</ref> Podpora Hezbolaha v Libanonu je omejena, zlasti po tem, ko so organizacijo obtožili odgovornosti za [[Eksplozije v Bejrutu (2020)|eksplozijo v bejrutskem pristanišču leta 2020]] in oviranja prizadevanj za ugotavljanje odgovornosti. Po raziskavi Arabskega barometra iz leta 2024 55 odstotkov Libanoncev skupini »sploh ne zaupa«. Podpora je še vedno skoncentrirana predvsem med šiiti.<ref name=":0">{{Cite news|last=Stroul|first=Dana|date=2024-09-23|title=Israel and Hezbollah Are Escalating Toward Catastrophe|url=https://www.foreignaffairs.com/israel/israel-and-hezbollah-are-escalating-toward-catastrophe|access-date=2024-09-29|work=Foreign Affairs|language=en-US|issn=0015-7120}}</ref> Hezbolah se po izraelskem umiku iz južnega Libanona ni razorožil, kar je v nasprotju z [[Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1701|resolucijo Varnostnega sveta ZN 1701]].<ref>{{cite news|date=17 December 2023|title=Fears grow of all-out Israel-Hezbollah war as fighting escalates|url=https://www.theguardian.com/world/2023/dec/17/fears-grow-of-all-out-israel-hezbollah-war-as-fighting-escalates-lebanon|access-date=27 December 2023|work=[[The Guardian]]}}</ref> Od leta 2006 se je vojaška moč skupine znatno povečala,<ref>{{cite news|date=25 October 2007|title=UN: Hezbollah has increased military strength since 2006 war|url=http://www.haaretz.com/news/un-hezbollah-has-increased-military-strength-since-2006-war-1.231869|access-date=5 September 2013|newspaper=Haaretz}}</ref><ref name="met">{{cite news|last=Frykberg|first=Mel|date=29 August 2008|title=Mideast Powers, Proxies and Paymasters Bluster and Rearm|url=http://injesus.com/message-archives/prophetic/prophecyupdate/prophecy-update-israel-reaches|access-date=31 May 2011|work=[[Middle East Times]]|quote=And if there is one thing that ideologically and diametrically opposed Hezbollah and Israel agree on, it is Hezbollah's growing military strength.|archive-date=2011-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110809125809/http://injesus.com/message-archives/prophetic/prophecyupdate/prophecy-update-israel-reaches|url-status=dead}}</ref> njeno paravojaško krilo je postalo močnejše od [[Libanonska vojska|libanonske vojske]].<ref name="NYT05202013">{{cite news|last=Barnard|first=Anne|date=20 May 2013|title=Hezbollah's Role in Syria War Shakes the Lebanese|url=https://www.nytimes.com/2013/05/21/world/middleeast/syria-developments.html?pagewanted=all&_r=0|access-date=20 June 2013|newspaper=The New York Times|quote=Hezbollah, stronger than the Lebanese Army, has the power to drag the country into war without a government decision, as in 2006, when it set off the war by capturing two Israeli soldiers}}</ref><ref name="washpost2013">{{cite news|last=Morris|first=Loveday|date=12 June 2013|title=For Lebanon's Sunnis, growing rage at Hezbollah over role in Syria|url=https://articles.washingtonpost.com/2013-06-12/world/39922185_1_aleppo-war-soccer-stadium|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105065531/http://articles.washingtonpost.com/2013-06-12/world/39922185_1_aleppo-war-soccer-stadium|archive-date=5 November 2013|access-date=20 June 2013|newspaper=[[The Washington Post]]|quote=...&nbsp;Hezbollah, which has a fighting force generally considered more powerful than the Lebanese army.}}</ref> Več držav je celotno organizacijo ali samo njeno vojaško krilo označilo za [[Seznam terorističnih skupin|teroristično organizacijo]],<ref name="Rudoren-Jodi-2013b">{{Cite news|author1=Kanter, James|author2=Rudoren, Jodi|date=22 July 2013|title=European Union Adds Military Wing of Hezbollah to List of Terrorist Organizations|url=https://www.nytimes.com/2013/07/23/world/middleeast/european-union-adds-hezbollah-wing-to-terror-list.html|access-date=4 September 2013|newspaper=The New York Times}}</ref> vključno z večino zahodnih držav.<ref>{{Cite news|last1=Roche|first1=MaryClare|last2=Robbins|first2=Michael|date=2024-07-12|title=What the Lebanese People Really Think of Hezbollah|url=https://www.foreignaffairs.com/lebanon/what-lebanese-people-really-think-hezbollah|access-date=2024-09-28|work=Foreign Affairs|language=en-US|issn=0015-7120}}</ref> Skupina trenutno prejema vojaško usposabljanje, orožje in finančno podporo iz Irana ter politično podporo iz Sirije,<ref>{{cite magazine|last=Filkins|first=Dexter|date=30 September 2013|title=The Shadow Commander|url=http://www.newyorker.com/reporting/2013/09/30/130930fa_fact_filkins?currentPage=all|magazine=The New Yorker|access-date=4 October 2013|quote=From 2000 to 2006, Iran contributed a hundred million dollars a year to Hezbollah. Its fighters are attractive proxies: unlike the Iranians, they speak Arabic, making them better equipped to operate in Syria and elsewhere in the Arab world.}}</ref> čeprav je sektaška narava sirske vojne škodovala legitimnosti skupine.<ref name="NYT2014" /><ref>{{cite web|title=Hezbollah's Syrian Quagmires|url=http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/opeds/Levitt20140911-PRISM.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006111804/http://www.washingtoninstitute.org/uploads/Documents/opeds/Levitt20140911-PRISM.pdf|archive-date=6 October 2014|access-date=17 September 2014|publisher=The Washington Institute for Near East Policy|quote="By siding with the Assad regime, the regime's Alawite supporters, and Iran, and taking up arms against Sunni rebels, Hezbollah has placed itself at the epicenter of a sectarian conflict that has nothing to do with the group's purported raison d'être: 'resistance' to Israeli occupation."}}</ref><ref>{{cite news|last=Kershner|first=Isabel|date=10 March 2014|title=Israel Watches Warily as Hezbollah Gains Battle Skills in Syria|url=https://www.nytimes.com/2014/03/11/world/middleeast/israel-watches-warily-as-hezbollah-gains-battle-skills-in-syria.html|access-date=30 May 2014|newspaper=[[The New York Times]]|quote="...&nbsp;the Lebanese group's image at home and in the broader Arab world has been severely damaged because it is fighting Sunni rebels in Syria while its legitimacy rested on its role in fighting Israel."}}</ref> Ohranja tesna zavezništva s koalicijo militantnih skupin pod vodstvom Irana v [[Gaza|Gazi]], [[Jemen|Jemnu]], Siriji in Iraku.<ref name="Robinson-2024">{{Cite web|last=Robinson|first=Lou|date=2024-08-24|title=Hezbollah: What weapons does it have? A visual guide|url=https://edition.cnn.com/2024/08/24/middleeast/hezbollah-weapons-visuals-intl-dg/|access-date=2024-09-24|website=CNN}}</ref> Velja za najmočneje oboroženo nedržavno skupino na svetu,<ref name="Robinson-2024" /> njena oborožena moč je bila leta 2016 ocenjena na raven srednje velike vojske.<ref name="haaretz.com">{{cite web|date=August 2016|title=Hezbollah: Not a terror group but a midsized army|url=http://www.haaretz.com/st/c/prod/eng/2016/07/lebanon2/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220408153940/http://www.haaretz.com/st/c/prod/eng/2016/07/lebanon2/|archive-date=April 8, 2022|work=Haaretz}}</ref> Leta 2021 je takratni vodja Hezbolaha Hasan Nasralah dejal, da ima skupina okoli 100.000 borcev.<ref>{{Cite news|url=https://apnews.com/article/middle-east-lebanon-beirut-civil-wars-hassan-nasrallah-a3c10d99cca2ef1c3d58dae135297025|title=Hezbollah leader declares his group has 100,000 fighters|first=Sarah|last=El Deeb|work=Associated Press News|date=18 October 2021|access-date=21 October 2021}}</ref> == Zgodovina == V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pričelo med šiitskimi muslimani v Libanonu živahno religiozno gibanje, ki se je zavzemalo za oživitev temeljnih principov islama. Glavni pobudnik in akter omenjenega dogajanja je bila šiitska duhovščina, izšolana v verski šoli v svetem iraškem mestu [[Najaf]]. Govori, [[pridiga|pridige]] in kulturno dogajanje je bilo omejeno na mošeje, kjer se je šiitsko ljudstvo zbiralo okoli svojih verskih učiteljev. Na politično ter versko organiziranje in [[emancipacija|emancipacijo]] šiitov sta vplivala predvsem [[imam]] [[Musa al-Sadr]] in [[ajatola]] [[Sayed Muhamed Husein Fadlalah]]. Šiitski muslimani so bili v tistem obdobju najrevnejša in najmanj izobražena populacija v Libanonu. Poleg tega je večina (neizobraženega) šiitskega prebivalstva živela v najrevnejših predelih Libanona, kjer niso bili zagotovljeni niti osnovni pogoji za dostojno preživetje. Hkrati s temi razmerami se je pričela spreminjati [[demografija|demografska]] slika Libanona v korist šiitskih muslimanov. Šiitom ni uspelo premostiti velike socialne in [[ekonomija|ekonomske]] zaostalosti v primerjavi z [[suniti|sunitskimi]] muslimani in krščanskim [[maronit]]om. V teh razmerah šiitski duhovščini ni bilo težko vplivati na množice in jim vrniti upanje v boljšo prihodnost. V tistem obdobju je bila edina resna politična in oborožena sila med šiiti milica [[Amal]], ki je v libanonski državljanski vojni nastopala v največji meri z [[defenziva|defenzivno]] taktiko bojevanja, vendar se s splošnimi političnimi zadevami ni ukvarjal (Kramer 1993, 541). Pomemben mejnik pri libanonskih šiitih predstavlja [[Iranska islamska revolucija]], ki je februarja [[1979]] na oblast pripeljala ajatolo [[Homeini]]ja. Iran je postal islamska republika, v kateri je bila vsa oblast v rokah iranskih šiitskih klerikov. Leta [[1982]] je prišlo do izraelske vojaške [[invazija|invazije]] na Libanon. Veliko šiitov se je v sklopu različnih palestinskih skupin in frakcij, ali pa pod poveljstvom sirske vojske, bojevalo zoper izraelsko vojsko. Zaradi teh usodnih dogodkov za šiitsko prebivalstvo v Libanonu, je vse bolj dozorevala zamisel o šiitski organizaciji, ki bi se na temelju iranske različice islama z orožjem ([[islamski jihad]]) uprla izraelski zasedbi libanonskega ozemlja. Predvsem šiitski kleriki so po iranskem zgledu, želeli tudi v Libanonu islamsko republiko s šeriatskim pravom. Islamizacija Libanona in upor zoper sionistične ([[judje|judovske]]) brezverce sta bili zmesi iz katerih je nastal Hezbolah. == Cilji == Po živahnih razpravah znotraj islamskih skupin v Libanonu in aktivnem delovanju iranskih emisarjev na libanonskem ozemlju je bil končno sprejet [[dokument]], na podlagi katerega je bilo izvoljenih devet članov, ki so na ustanovitvenem zasedanju osnovali temelje Hezbolaha. Hezbolah je svoj program in poglede na dogajanje v regiji prvič predstavil v tako imenovanem »Odprtem pismu«, ki ga je [[16. februar]]ja [[1985]] javno prebral strankin uradni glasnik [[Amin al-Sayed]]. Pismo je bilo razdeljeno na štiri poglavja: Identiteta, Boj, Cilji in »Beseda kristjanom«. # ''Identiteta'': Hezbolah je predstavnik gibanja, ki je slavilo zmago v [[Iran]]u in kot tako uboga povelja ajatola|ajatole Homeinija. Hezbolah ni zaprta libanonska stranka ali organizacija, ampak združba povezana z muslimani celega sveta. Ta povezava daje Hezbolahovemu [[vojska|vojaškemu]] aparatu neprecenljivo vrednost, neločljivo povezano s skupnostjo. # ''Boj'': Hezbolah za svojega glavnega sovražnika proglasi »Združene države Amerike in njene zaveznike« ter [[sionizem|sionistično]] [[entiteta|entiteto]], ki je uzurpirala »sveto palestinsko zemljo« ([[Palmer Harik]]). Po mnenju avtorjev pisma je potrebno Izrael dokončno uničiti, islamski odpor pa narediti še močnejši. V nadaljevanju so omenjeni še pokoli nad Palestinci in uničenja šiitskih domov ter [[mošeja|mošej]] v predmestjih Bejruta. Za te zločine krivijo [[maroniti|maronitsko]] [[krščanstvo|krščansko]] milico in takratnega krščanskega predsednika Libanona [[Amin Gemayel|Amina Gemayela]]. Zaradi tega je potrebno Američane in njihove zaveznike pregnati iz Libanona, krščanske milice pa kaznovati za njihove zločine nad muslimani in kristjani. # ''Cilji'': so posvečeni predvsem [[notranja politika|notranji politiki]]. Dopustiti želijo možnost svobodne izbire oblike vladavine, obenem pa zagovarjajo tezo naj vsi izberejo islamsko vlado. Poudarjajo, da nikomur ne vsiljujejo islama in da ne želijo, da bi bil islam Libanonu vsiljen s silo, kakor to počnejo krščanski maroniti. Cilje želijo doseči z legalnimi sredstvi in vzpostaviti tak režim, ki ga bodo sprejeli vsi Libanonci. Najpomembnejši cilj Hezbolaha je popolnoma spremeniti sedanji nepravični režim vladanja v Libanonu. Zagovarjajo korenite [[reforme]] sedanjega režima, vendar ne pojasnjujejo kakšna in kako naj bi bila izvedena ta korenita reforma. Prav tako je za Hezbolah sprejemljivo končanje politične [[hegemonija|hegemonije]] kristjanov in povečanje muslimanskega vpliva v skladu z [[demografija|demografskimi]] spremembami. Hezbolah se je odrekel ''militantnemu'' [[jihad]]u in za svojo taktiko izbral ''politični'' jihad, vsaj kar se tiče socialne politične pravičnosti v državi. Če se je v prvih dveh poglavjih čutil vpliv vrhovnega [[jurist]]a-[[teolog]]a Homeinija, se v drugem delu pisma čuti [[Fadlalah]]ov vpliv, ki je vedno poudarjal pomembnost odnosov s krščansko skupnostjo znotraj Libanona. # ''Besede kristjanom'' so zadnji del pisma, ki je namenjen odnosom z libanonskimi kristjani. Avtorji kritizirajo obnašanje krščanskih milic in njihovo politiko, ki temelji na [[fanatizem|fanatizmu]], privilegijih in zavezništvu s svetovnimi [[imperialist]]i, predvsem z ZDA, [[Francija|Francijo]] in Izraelom. Ločijo med pripadniki krščanskih milic, ki so zagrešili zločine in miroljubnimi kristjani. V nadaljevanju pozovejo kristjane naj enakopravno sodelujejo v vladi skupaj z muslimani, kar kaže na prej omenjeno obliko »korenitih reform« političnega sistema, s tem pa tudi, vsaj začasen, pokop ideje o islamski republiki v Libanonu. S tem se je Hezbolah deklarativno postavil na stran Nacionalnega gibanja (National Movement), ki so ga v osemdesetih letih, sestavljali [[druzi]], [[suniti]], šiiti in levičarske sekularne skupine. Le-ti so nasprotovali obstoječim krščansko-muslimanskim elitam, ki so v tistem času obvladovale libanonski politični prostor in jasno predstavili temelj za kasnejšo transformacijo oziroma ''libanonizacijo'' Hezbolaha. == Rekrutacija == Hezbolah je svoje članstvo črpal predvsem iz skupin libanonskega prebivalstva (Kramer 1993, 543-544). Najbolj se je zanašal na mlajšo šiitsko duhovščino, ki se je, tako kot njeni starejši kolegi, šolala v šiitskih svetih mestih v [[Irak]]u. V [[1970.|70-ih]] letih so se iraški varnostni organi odločili, da iz države izženejo večino šiitskih [[študent]]ov. Tako se je veliko libanonskih šiitov vrnilo na svoje domove. Šiitska duhovniška [[elita]] jih ni sprejela pod svoje okrilje, tako so se pridružili množici razočaranih ter brezpravnih v državi. Ko so leta [[1982]] iranski [[emisar]]ji prišli v dolino [[Bekaa]] razglaševati islamsko revolucijo, so bili prav mladi šiitski kleriki med prvimi, ki so se odzvali njihovemu klicu ter zasedli vodilna mesta v Hezbolahu. Velike šiitske družine iz doline Bekaa, ki so organizirane v [[klan]]e so se znotraj gibanja [[Amal]] počutile zapostavljene saj so vodilni v Amalu izhajali iz južnega dela Libanona. Klani so imeli za glavni vir svojega dohodka trgovanje s prepovedanimi [[Psihoaktivna droga|drogami]], ki je bilo v razcvetu po oslabitvi oziroma propadu osrednje oblasti v Libanonu. Članstvo v Hezbolahu jim je ponujalo legitimiziranje njihovega statusa, kjer so pridobili neproporcionalno veliko mest v vodstvu te organizacije, ki jim je dopustila, da se še naprej ukvarjajo z njihovo dobičkonosno dejavnostjo. Prva dva generalna sekretarja Hezbolaha [[Tufaili]] in [[Musawi]] sta izhajala iz doline Bekaa. Na drugi strani pa so se šiitski bojevniki z vojaškim znanjem in izkušnjami zaradi dejstva, da se izognejo revščini pridružili različnim palestinskim organizacijam v Libanonu in se skupaj z njimi bojevali proti izraelski vojski. Po izgonu Palestincev iz Libanona leta 1982 so izgubili zatočišče, ki jim ga ni dal niti šiitski Amal. Iranski emisarji so takoj spoznali vrednost teh, tedaj brezdelnih borcev, z dragocenimi vojaškimi izkušnjami in so jih brez težav uspeli pritegniti v vrste islamistične organizacije. Prebežniki iz Amala in iranski emisarji so se pri novačenju osredotočili predvsem na vojaški del, kjer so uspeli prepričati, zlasti mlajše poveljnike, ki v Amalu niso imeli možnosti za skorajšnje napredovanje. Za sodelovanje v Hezbolahu jih je pritegnilo predvsem dejstvo, da so jim ponudili višja poveljniška mesta. Množice šiitov, ki niso pripadali nobeni formalni instituciji. Velika večina med njimi so bili revni [[begunec|begunci]] iz juga države, ki so se v velikem številu stekali v južna predmestja Bejruta, kjer so iskali boljše možnosti za preživetje. Nad Amalom in šiitsko duhovniško elito so bili razočarani, ker niso dovolj ščitili šiitskih interesov. Iranski emisarji so jim uspeli priskrbeti hrano, delo, denarna posojila, [[zdravila]] in druge ugodnosti. V zameno so Hezbolahu izkazovali lojalnost. Personifikacija krivic, ki so se jim dogajale je bil visok šiitski klerik Fadlalah, večkrat predstavljen v javnosti tudi kot duhovni [[mentor]] Hezbolaha. Fadlalah izhaja iz južnega Libanona od koder se je preselil v vzhodni Bejrut, nakar je leta [[1976]] kot begunec prebegnil v južno predmestje prestolnice, kjer je vzpostavljal šiitsko [[infrastruktura|infrastrukturo]]. Mošeje, ki jih je tam zgradil in tudi vodil so postale glavno oporišče Hezbolaha v libanonski prestolnici. == Organizacijska struktura == '''Posvetovalni svet''' in generalni sekretar ([[Majlis al-Shura]] ali krajše Shura) je najvišji organ Hezbolaha. Od prvega javnega nastopa Hezbolaha leta 1985 pa vse do leta [[1989]] je bila sestava tega kolektivnega organa prepuščena najvišjim religioznim [[avtoriteta]]m v organizaciji. Število članov v Posvetovalnem svetu je bilo različno v posameznih obdobjih. Prav tako v tem času ni bilo nobenega voditelja ali predsedujočega svetu. V ''Odprtem pismu'' leta 1985 se je pojavila zahteva po ustanovitvi položaja uradnega glasnika organizacije, sčasoma pa se pojavijo tudi potrebe po spremembi organizacijske strukture Hezbolaha. Število članov Posvetovalnega sveta so omejili na devet članov izvoljenih za eno leto. Volilno pravico so imeli le najvišji predstavniki organizacije. Posvetovalni svet je izmed svojih članov izvolil generalnega sekretarja. Za prvega generalnega sekretarja Hezbolaha so 11. novembra [[1989]] izvolil [[šejk]]a [[Subhi Tufaili|Subhija Tufailija]]. === Odbori === Odbori Hezbolaha so podrejeni predvsem Posvetovalnemu svetu. Hezbolah ima pet odborov: Politični odbor, Izvršilni odbor, Parlamentarni odbor, Sodni odbor in Odbor za jihad. Na čelu vsakega odbora je eden izmed članov Posvetovalnega sveta: * ''Politični odbor'' sestavljajo posamezniki odgovorni za politične zadeve, kot tudi člani ''Analitičnega komiteja''. Njihova naloga je zagotavljati Posvetovalnemu svetu politične [[analiza|analize]] in spremljati odnose z različnimi političnimi gibanji in [[stranka]]mi v državi. * ''Izvršilni odbor'' sestavljajo vodje enot (oddelkov), zadolženih za vprašanja [[kultura|kulture]], [[izobraževanje|izobraževanja]], [[sociala|sociale]], [[zaposlovanje|zaposlovanja]] in podobno. Člani so zadolženi tudi za aktivnosti in postopke, ki se tičejo zadev delovanja stranke. Prav tako nadzirajo številne strankine organizacije. * ''Parlamentarni odbor'' sestavljajo Hezbolahovi poslanci v libanonskem [[parlament]]u. Ti so med drugim zadolženi tudi za aktivno delovanje znotraj parlamentarne koalicije Zavezništvo za odpor, katere najpomembnejši člen je prav Hezbolah. Odbor se ukvarja tudi s proučevanjem v parlamentu predlagane zakonodaje, zasleduje potrebe volivcev, kot tudi skrbi za povezavo Hezbolaha z vlado in vladnimi telesi. * ''Sodni odbor'' sestavljajo sodni predstavniki (strokovnjaki) z različnih področij, ki svetujejo Hezbolahovim članom glede sodb, raznih konfliktov ter prekrškov v okviru islamskega [[šeriatsko pravo|šeriatskega prava]]. * ''Odbor za jihad'' sestavljajo osebe zadolžene za aktivnosti odpora, kar vključuje rekrutiranje, usposabljanje, opremljanje, varnostne zadeve in ostale dejavnosti povezane z odporom. Odbor za jihad, zadolžen za islamski odpor in islamsko sveto vojno je neposredno podrejen Posvetovalnemu svetu. Vsak član posameznega odbora je vodja določene enote (oddelka) z določenimi pristojnostmi in odgovornostjo. Strokovnjaki poudarjajo naraščajočo pomembnost Hezbolahovega ''Oddelka za informiranje'', ki nadzira lastno [[televizija|televizijo]], [[radio]] in [[časopis]]. Ta oddelek je podrejen neposredno generalnemu sekretarju, njegov direktor pa je član ''Posvetovalnega sveta''. === Hezbolahove socialne in dobrodelne dejavnosti === Hezbolah prekaša vse druge podobne organizacije in stranke v Libanonu in tudi širše regiji v organiziranju socialnih in [[dobrodelnost|dobrodelnih]] dejavnosti ter drugih javnih služb. S tovrstnimi dejavnostmi se ukvarja zlasti na področjih naseljenih s šiitskimi muslimani. Prav tem »mirnodobnim« dejavnostim gre zasluga za priljubljenost Hezbolaha med širšo muslimansko populacijo, ki se Hezbolahu vrača v obliki podpore njegovim vojaško-[[gverila|gverilskim]] aktivnostim, prav tako pa tudi v obliki volilne podpore na [[volitve|volitvah]]. Čeprav gre največja zasluga za zelo razvejano mrežo teh ustanov iranski finančni pomoči, ki jo prejema Hezbolah, ne moremo zanikati izredno profesionalnih storitev in organiziranosti, ki bi ne bila mogoča brez natančnega načrtovanja in posebne pozornosti namenjene tem dejavnostim. === Organizacija za rekonstrukcijo – Jihad al-Bina === Organizacija za rekonstrukcijo (Jihad al-Bina) je bila ustanovljena manj kot tri leta po ustanovitvi Hezbolaha. Prva naloga, zaupana tej organizaciji, je bila obnova, zaradi izraelskega [[bombardiranje|bombardiranja]] uničenega mesta [[Bir al-Abed]]. Večji del dejavnosti te organizacije obsega obnova stavb in druge infrastrukture uničene zaradi izraelskega bojnega delovanja. Največ stavb potrebnih obnove je bilo v južnem Libanonu, kjer je prihajalo do največjih spopadov in prekomejnega obstreljevanja med izraelsko vojsko in proizraelsko južnolibanonsko milico SLA na eni in pripadniki Hezbolaha na drugi strani. Poleg tega organizacija sodeluje tudi pri obnovi domov v dolini Bekaa in drugih predelih Libanona ter pri [[sanacija|sanaciji]] okolja in infrastrukture ter zaščiti civilnega prebivalstva ob naravnih nesrečah na področji kjer živijo šiiti. V mestih, zlasti v južnih predelih Bejruta, kjer [[komunala|komunalne]] infrastrukture takorekoč ni, organizacija zagotavlja prebivalstvu redno preskrbo z vodo in odvoz smeti. === Zdravstvene, socialne in izobraževalne ustanove === Na zdravstvenem področju je Hezbolah ustanovil Islamsko zdravstveno organizacijo (Islamic Health Organization – IHO), ki upravlja z devetimi zdravstvenimi centri, z devetnajstimi ambulantami, od katerih so tri mobilne. Poudariti je treba, da so vse te zdravstvene ustanove nahajajo v glavnem na ruralnih območjih, kjer ni državnih bolnišnic, zato je njihova vloga toliko večja. IHO upravlja tudi z desetimi centri za civilno obrambo. === Ustanova za ranjence (Institution for the Wounded) === Skrbi za zdravstveno nego in [[psiha|psihično]] zdravljenje borcev in [[civilist]]ov, ki jih je prizadela vojna. Nega vključuje mesečno denarno nakazilo, zdravljenje in [[rehabilitacija|rehabilitacijo]] ter pripravo prizadetih za vključitev v družbo. Ustanova upravlja s štirimi zdravstvenimi, rehabilitacijskimi in rekreacijskimi centri na območjih Bejruta, južnega Libanona in doline Bekaa. === Filantropska in socialna ustanova za mučenike (Philantropic and Social Martyrs' Institution) === Deluje neodvisno na finančni, operativni in upravljalni ravni. Ta ustanova skrbi za družine mučenikov (otroci, zakonci, starši) padlih v boju. Program skrbi zajema socialno skrb, zagotavljanje stanovanj, izobraževanja, oblačil, zdravstvenih storitev, drugih različnih socialnih potreb, ter služb otrokom, ko le-ti končajo [[šolanje]]. Ustanova nudi pomoč tudi družinam vojnih [[zapornik]]ov. === Odbor islamske filantropije (The Islamic Philantropic Committe) === Je prav tako finančno, operativno in upravljalno neodvisna institucija, ki ima na skrbi sirote, reveže, invalide, razseljene in starejše osebe v obliki zagotavljanja finančne pomoči, bivališča, hrane in izobraževanja. Med drugim upravlja s štirimi brezplačnimi šolami in tremi centri za otroke s posebnimi potrebami (Qassem [[2005]], 85). Hezbolah upravlja tudi s svojimi lastnimi osnovnimi in srednjimi šolami v katerih pouk poteka po državnem učnem načrtu, kateremu so dodane ure z religioznimi vsebinami. Poleg še nekaterih dobrodelnih in socialnih dejavnosti je Hezbolah s svojimi ustanovami zelo aktiven tudi na področjih, kjer je glavni vir preživetja [[kmetijstvo]]. Ti predeli naseljeni v veliki meri s šiitskim prebivalstvom se nahajajo v južnem [[Libabnon|Libanonu]] in v dolini Bekaa. Predvsem že omenjena organizacija Jihad al-Bina zagotavlja kmetovalcem potrebne stroje, tehnično pomoč in kmetijske svetovalce. === Hezbolahova vojaško-gverilska organiziranost in teroristična dejavnost === Hezbolah je v javnosti najbolj znan po svoji teroristični in gverilsko-vojaški dejavnosti v [[Libanon]]u in tudi drugod po svetu. Obenem pa je organiziranost njegovih vojaško-gverilskih enot in obveščevalno-varnostnega aparata v javnosti skoraj neznana. V literaturi se pojavljajo različni podatki o organiziranosti in dejavnostih Hezbolaha, ki so dostikrat tudi protislovni in pomanjkljivi. Ta dejavnost nedvomno spada v Hezbolahov Odbor za jihad, ki je neposredno podrejen Posvetovalnemu svetu oziroma generalnemu sekretarju organizacije. Hezbolahovo vodstvo vedno znova poudarja neločljivo povezanost političnega in vojaškega krila organizacije. Zanimivo je, da to povezanost brez zadržkov sprejemata tudi [[Združene države Amerike|ameriška]] in [[Izrael|izraelska vlada]], zato je organizacija kot celota na njunem seznamu terorističnih organizacij. === Islamski odpor (al-Muqawama al-Islamiya) === Vojaško krilo Hezbolaha se imenuje Islamski odpor (Islamic Resistence oziroma arabsko: al-Muqawama al-Islamiya). Omenjena organizacija deluje predvsem na jugu [[Libanon]]a v bližini [[izrael]]ske meje. Nikoli ni bila prav številčna, vendar so njeni pripadniki vojaško zelo izurjeni in dobro oboroženi. Medtem ko nekateri viri navajajo, da Islamski odpor ni imel nikoli več kot 500 gverilcev, pa drugi trdijo, da enote Islamskega odpora sestavlja jedro 300 do 400 borcev in najmanj 1500 oboroženih simpatizerjev. Islamski odpor predstavlja Hezbolahov najpomembnejši del. Veliko kasnejših voditeljev Hezbolaha (generalni sekretarji, člani Posvetovalnega sveta in Hezbolahovih odborov) je prišlo na svoje položaje ravno iz vrst Islamskega odpora. V dolini Bekaa sta organizacijo obvladovala kasnejša generalna sekretarja Tufaili in Musavi. Medtem ko je bil prvi glavna povezava med Hezbolahom in [[Teheran]]om in z [[Iran]]sko revolucionarno gardo, je drugi obvladoval Hezbolahovo varnostno-obveščevalno in vojaško krilo stranke (Islamski odpor). Na področju Bejruta je bil za vojaško in teroristično dejavnost odgovoren Nasralah, ki je vzdrževal stike z [[Iran]]om preko iranskega veleposlaništva v Bejrutu. == Financiranje == Že od ustanovitve Hezbolaha je v javnosti znano, da predstavlja največji del njegovega proračuna finančni prispevek [[Iran]]a. Natančna višina tega prispevka, niti višina Hezbolahovega proračuna ni znana. Ocenjuje se da je višina letnega proračuna Hezbolaha okoli 100 milijonov ameriških dolarjev, katerega večji del prihaja iz [[Iran]]a. Iranski prispevek znaša povprečno 60 milijonov dolarjev letno in je odločilen za Hezbolahove aktivnosti na socialnem in finančnem področju znotraj šiitske skupnosti kar vključuje tudi versko šolstvo, bolnišnice, kmetijsko sodelovanje ter gradbene projekte (Ranstorp 1994, 317). Nobenega dvoma ni, da največji del svojega proračuna porabi Hezbolah za vojaški del organizacije (Islamski odpor, obveščevalno-varnostne strukture), kar vključuje nabavo orožja, plače za borce, zagotavljanje urjenja bojevnikov in podobno. Poleg tega se s tem financirajo tudi tekoči stroški delovanja stranke kot so najemnine, pisarniška oprema, plače za »civilne« uslužbence stranke itd. Finančna podpora iz [[Iran]]a prihaja po dveh glavnih kanalih. Prvi je financiranje iz iranskih vladnih institucij, ki poteka preko Iranske revolucionarne garde, katere pripadniki se nahajajo tudi v [[Libanon]]u in preko iranskega zunanjega ministrstva, predvsem preko iranskih veleposlaništev v Bejrutu in Damasku. Drugi kanal je financiranje s pomočjo iranskih polvladnih institucij. Po islamski revoluciji leta [[1979]] je Iran ustanovil številne dobrodelne ustanove, ki so pod nadzorom iranskega vodstva. Te ustanove imajo svoje izpostave tudi v Libanonu, in služijo »izvozu revolucije«, s tem da nudijo širok spekter finančne in socialne pomoči Hezbolahu in šiitom, ki so tej stranki blizu. Poleg iranskega prispevka si je Hezbolah vse od svojega nastanka prizadeval ustvariti in razviti svoje lastne dodatne vire financiranja. Ti viri so v primerjavi z iransko podporo sicer skromnejši vendar nudijo Hezbolahu določeno samostojnost v delovanju in zmanjšujejo popolno finančno odvisnost od Irana. Omenjeni viri so: * Zbiranje finančnih sredstev doma in v tujini. Hezbolah se ukvarja z zbiranjem finančnih sredstev v [[Libanon]]u kot tudi drugod po svetu; predvsem tam kjer živijo večje muslimanske šiitske skupnosti. S tem Hezbolah zbere nekaj milijonov dolarjev letno. V Libanonu poteka nabiranje sredstev preko Zveze za podporo Islamskemu odporu, ki deluje pod Hezbolahovim pokroviteljstvom. V tujini poteka ta dejavnost preko različnih dobrodelni fundacij in skladov ter preko lokalnih šiitskih centrov v šiitskih skupnostih po svetu. Največji središči zbiranja finančnih sredstev za Hezbolah izven Libanona se nahajata v zahodnoafriški državi [[Slonokoščena obala]] in v južnoameriškem »tromejnem« območju med [[Paragvaj]]em, [[Argentina|Argentino]] in [[Brazilija|Brazilijo]]. Tovrstna dejavnost poteka tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]] in v zahodni [[Evropa|Evropi]]. * Legalna podjetniška dejavnost. Hezbolah pridobiva finančna sredstva tudi s podjetniško dejavnostjo svojih podjetij ali dobrodelnih ustanov, ki delujejo pod njegovim pokroviteljstvom. Prav tako se posamezni operativci Hezbolaha ukvarjajo s podjetniško dejavnostjo, kot so na primer naftne transakcije, trgovanje z nepremičninami in drugimi manjšimi podjetniškimi dejavnostmi. * Nelegalna (kriminalna) dejavnost doma in po svetu. Pripadniki Hezbolaha se ukvarjajo z dvema glavnima vrstama nelegalnih dejavnosti. V prvo spadata tihotapljenje prepovedanih opojnih drog in ponarejanje denarja, ki se izvajajo na področju doline Bekaa. Druga vrsta dejavnosti vključuje tihotapljenje cigaret, kraje avtomobilov in ponarejanje kreditnih kartic. *Pridobivanje sredstev iz državnega libanonskega proračuna. Hezbolah je s svojimi poslanci v libanonskem parlamentu upravičen do določenih sredstev iz državnega proračuna. Poleg tega Hezbolahova poslanska skupina v parlamentu večkrat prepriča libanonsko vlado, da financira tiste projekte iz državnega proračuna, katere sicer financira Hezbolah. V tem primeru gre za projekte na območjih, kjer živi šiitska populacija in kjer ima Hezbolah največjo podporo. == Stopnja grožnje, ki jo skupina predstavlja == Glavni mejnik v Hezbolahovi zgodovini je okoli leta [[1990]], ko Hezbolah dejansko sprejme politično realnost, preneha s svojimi terorističnimi aktivnostmi. Sodeluje na volitvah, vojaško krilo pa preusmeri pozornost na boj zoper [[Izrael]]. Le ta v mnogo manjšem obsegu še vedno poteka vendar z drugačnimi sredstvi. Hezbolah se v novem tisočletju sooča z novimi izzivi, ki so jih prinesle nove okoliščine. Po izraelskem umiku iz [[Libanon]]a leta [[2000]] se je pričelo tudi v libanonski javnosti pojavljati vprašabje razorožitve Hezbolaha, oziroma smisla obstoja njegovega oboroženega krila. Stranka se je pri nasprotovanju temu oprla na veliko naklonjenost domačega javnnega mnenja. Naslednji mejnik predstavlja globalni boj proti terorizmu, ki ga je prinesel [[11. september]] [[2001]]. Pritiski na Hezbolahove glavne mecene, [[Iran]] in [[Sirija|Sirijo]], so se povečali, kar je nenazadnje prineslo tudi umik sirske vojske iz Libanona. Na to je vplivalo seveda tudi ameriško in britansko posredovanje v [[Irak]]u ter posledično padec Huseina. S tem se je v Iraku povečal vpliv šiitskega dejavnika, kar bi lahko vplivalo tudi na izboljšanje položaja šiitov v [[Libanon]]u. ==Opombe== === Opombe pod črto === {{seznam opomb}} ===Navedbe=== {{sklici}} ==Viri== {{refbegin|30em}} * {{Cite book| title = The Changing Ideology of Hezbollah | last1 = Al-Aloosy| first1 = Massaab | year = 2020 | publisher = [[Springer International Publishing]]}} * {{cite journal|title=Why Hezbollah has openly joined the Syrian fight | last1= Blanford | first1=Nicholas | last2 = Salim| first2=Arab | journal=[[The Christian Science Monitor]] | date=23 June 2013 | url=http://www.csmonitor.com/World/Middle-East/2013/0623/Why-Hezbollah-has-openly-joined-the-Syrian-fight | access-date=28 July 2020}} * {{Cite book| title = Hezbollah: A History of the "Party of God" | last1 = Avon | first1 = Dominique | author1-link =Dominique Avon | last2 = Khatchadourian | first2 = Anaïs-Trissa | year = 2012 | publisher = [[Harvard University Press]]| url = https://books.google.com/books?id=jOZ3Aqf6BzoC&pg=PT14 | isbn = 978-0-674-07031-8}} * {{Cite book| title = Hezbollah: Mobilization and Power | last = Daher | first = Aurélie | year = 2019 | publisher = [[Oxford University Press]] | url = https://books.google.com/books?id=qiieDwAAQBAJ&pg=PA1 | isbn = 978-0-190-09263-4}} * {{Cite book| title = Hezbollah, Islamist Politics, and International Society | last = Dionigi | first = Filippo | year =2014 | publisher = [[Springer Publishing|Springer]] | isbn = 978-1-137-40302-5}} * {{Cite book| title = Religion and Hezbollah: Political Ideology and Legitimacy | last = Farida | first = Mariam | year =2019 | publisher = [[Routledge]] | url = https://books.google.com/books?id=5rqmDwAAQBAJ| isbn = 978-1-000-45857-2}} * {{Cite book| title = Hezbollah: A Short History| last = Norton | first = Augustus Richard| author-link =Augustus Richard Norton | year = 2014 | publisher = [[Princeton University Press]]| edition =2|url = https://books.google.com/books?id=hXOYDwAAQBAJ&pg=PR11 | isbn = 978-1-400-85144-7}} * {{Cite book| title = Hezbollah: Socialisation and its Tragic Ironies | last = Saouli | first = Adham | year = 2018 | publisher = [[Edinburgh University Press]]| url = https://books.google.com/books?id=1GiDDwAAQBAJ| isbn = 978-1-474-41954-3}} * {{Cite book| title = Hezbollah: From Islamic Resistance to Government: From Islamic Resistance to Government| last1 = Worrall | first1 = James | last2 = Mabon | first2 = Simon | last3 = Clubb | first3 = Gordon | year = 2015 | publisher = [[ABC-CLIO]] | url = https://books.google.com/books?id=8AfHCgAAQBAJ&pg=PR9 | isbn = 978-1-440-83135-5}} * {{Cite news|title=In Hezbollah stronghold, Lebanese Christians find respect, stability | last=Zirulnick|first=Ariel| work=[[The Christian Science Monitor]]| date=21 December 2012| url=http://www.csmonitor.com/World/Middle-East/2012/1221/In-Hezbollah-stronghold-Lebanese-Christians-find-respect-stability| access-date=28 July 2020}} * {{cite book |last1=Ranstorp |first1=Magnus|year=1997|title=Hizb'Allah in Lebanon: The Politics of the Western Hostage Crisis|url=https://archive.org/details/hizballahinleban00rans |publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-16491-1|author-link=Magnus Ranstorp}} *{{cite journal|journal=[[Mediterranean Politics]] |volume=3 |issue=1 |date=Summer 1998 |pages=103–134 |title=The strategy and tactics of Hizballah's current Lebanonization process|doi=10.1080/13629399808414643 |last1=Ranstorp |first1=Magnus|author-link=Magnus Ranstorp}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == ===Knjige=== * {{cite book|author=Joseph Alagha|year=2006|title=The Shifts in Hizbullah's Ideology: Religious Ideology, Political Ideology|url=https://archive.org/details/shiftsinhizbulla0000alag|publisher=Amsterdam University Press|isbn=978-90-5356-910-8|author-link=Joseph Alagha}} * {{cite book|author=[[Tom Diaz]], [[Barbara Newman]]|year=2005|title=Lightning Out of Lebanon: Hezbollah Terrorists on American Soil|publisher=[[Presidio Press]]|isbn=978-0-345-47568-8|url=https://books.google.com/books?id=EQzV3vuV7eAC}} * {{cite book|author=Ahmad Nizar Hamzeh|year=2004|title=In The Path Of Hizbullah|url=https://archive.org/details/inpathofhizbulla0000hamz|publisher=Syracuse University Press|isbn=978-0-8156-3053-1|author-link=Ahmad Nizar Hamzeh}} * {{cite book|author=Judith Palmer Harik|year=2006|title=Hezbollah: The Changing Face of Terrorism|url=https://archive.org/details/hezbollahchangin0000hari_v5t1|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-84511-024-6|author-link=Judith Palmer Harik}} * {{cite book|author=Hala Jaber|year=1997|title=Hezbollah|publisher=[[Columbia University Press]]|isbn=978-0-231-10834-8|author-link=Hala Jaber|url=https://archive.org/details/hezbollahbornwit00jabe}} * {{cite book|author=Avi Jorisch|year=2004|title=Beacon of Hatred: Inside Hizballahs Al-Manar Television|url=https://archive.org/details/beaconofhatredin0000jori|publisher=Washington Institute for Near East Policy|isbn=978-0-944029-88-6|author-link=Avi Jorisch}} * {{cite book|author=Augustus Richard Norton|year=2000|url=http://www.cfr.org/publication/8612/hizballah_of_lebanon.html|publisher=Council on Foreign Relations|title=Hizballah of Lebanon: Extremist Ideals vs. Mundane Politics|archive-url=https://web.archive.org/web/20060720163202/http://www.cfr.org/publication/8612/hizballah_of_lebanon.html|archive-date=20 July 2006|author-link=Augustus Richard Norton}} * {{cite book |author=Augustus Richard Norton |year=2007 |url=https://archive.org/details/hezbollahshorthi00nort |title=Hezbollah: A Short History |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13124-5 |author-link=Augustus Richard Norton }} * {{cite book |last=Qassem |first=Naim |author-link=Naim Qassem |title=Hizbullah: The Story from Within |publisher=Saqi Books |year=2005 |isbn=978-0-86356-517-5 |url=https://archive.org/details/hizbullahstoryfr00qasi }} * {{cite book|author=Amal Saad-Ghorayeb|year=2001|title=Hizbullah: Politics and Religion|url=https://archive.org/details/hizbullahpolitic0000saad|publisher=[[Pluto Press]]|isbn=978-0-7453-1793-9|author-link=Amal Saad-Ghorayeb}} * {{cite book|author=Jamal Sankari|year=2005|title=Fadlallah: The Making of a Radical Shi'ite Leader|publisher=Saqi Books|isbn=978-0-86356-596-0|author-link=Jamal Sankari}} ===Članki=== * {{cite news |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/8076820.stm |title=Inside Lebanese Hezbollah militia |author=Natalia Antelava |publisher=BBC News|date=2 June 2006 |access-date=24 July 2009}} ==Zunanje povezave== {{Sister project links | wikt=no | commons=Category:Hezbollah | b=no | n=no | q=Hezbollah | s=Hezbollah | v=no | voy=no | species=no | d=no | display=Hezbollah}} === Resolucije ZN o Hezbolahu === * [https://www.un.org/News/Press/docs/2004/sc8181.doc.htm UN Press Release SC/8181]. UN. 2. september 2004. * [https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=11823&Cr=Lebanon&Cr1= Lebanon: Close Security Council vote backs free elections, urges foreign troop pullout]. UN. 2. september 2004. ===Druge povezave=== * [http://www.brandeis.edu/crown/publications/meb/MEB78.pdf Is Hezbollah Confronting a Crisis of Popular Legitimacy?] (PDF) Eric Lob, Crown Center for Middle East Studies, March 2014. * [http://www.washingtoninstitute.org/html/pdf/hezbollah-testimony-05252005.pdf Hezbollah]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201028175805/http://www.washingtoninstitute.org/html/pdf/hezbollah-testimony-05252005.pdf |date=28 October 2020 }}: Financing Terror through Criminal Enterprise, Testimony of Matthew Levitt, Hearing of the Committee on Homeland Security and Governmental Affairs, United States Senate. * [https://web.archive.org/web/20070221003851/http://weekly.ahram.org.eg/2007/832/op92.htm Hizbullah's two republics] by Mohammed Ben Jelloun, ''Al-Ahram'', 15–21 February 2007. * [https://www.pbs.org/frontlineworld/stories/lebanon/thestory.html "Inside Hezbollah"] – short documentary and extensive information from ''Frontline/World'' on PBS * [http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3284023,00.html Hizbullah – the 'Party of God'] – fact file at Ynetnews {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Libanon]] [[Kategorija:Paravojaške skupine]] [[Kategorija:Nacionalistične teroristične skupine]] [[Kategorija:Libanonske politične stranke]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1982]] [[Kategorija:Hezbolah|*]] epcavgwbm4m5as2chord2434kxwr8vc 0 32298 6655856 6646797 2026-04-04T20:22:05Z ~2026-20860-93 257676 Dodal sem harmonikarja. 6655856 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[harmonikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Vital Ahačič]] - [[Matija Arko]] (=[[Matt Hoyer]]) - [[Viki Ašič]] - [[Ansambel Saša Avsenika|Sašo Avsenik]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Darko Atelšek]] - == B == [[Matjaž Balažic]] - [[Luka Barbič]] - [[Marcela Barle]] - [[Rudi Bardorfer]] - [[Gašper Belaj]] - [[Janez Beličič]] - [[Bratko Bibič]] - [[Jože Bohorč]] - [[Tomaž Boškin]] - [[Tjaša Božič]] - [[Marko Brdnik]] - [[Simon Bučar]] - [[Henrik Burkat]] - [[Jože Burnik]] - == C == [[Tristan Cernatič]] - [[Tomaž Cilenšek]] - [[Dominik Cvitanič]] ==Č== [[Siniša Čeh]] - [[Dejan Čelik]] - [[Gregor Čuk]] - [[Nejc Čebokli]] == D == [[Franc Delčnjak]] - [[Miha Debevec (harmonikar)|Miha Debevec]] - [[Urban Debevec]] - [[Janez Dovč]] == Đ == [[Hazemina Đonlić]] - == F == [[Albin Fakin]] (1898-1979) - [[Mirko Ferlan]] - [[Peter Fink]] - [[Domen Finžgar]] ''-'' [[Franc Flere]] - [[Boris Frank]] (1934-1999) - [[Andraž Frece]] - [[Rok Frelih]] (1994) - [[Klavdij Furlan]] - [[Lojze Furlan]] - [[Lara Fortunat]] == G == [[Viljem Gergolet]] - [[Primož Gnidovec]] - [[Robert Goter]] - [[Andrej Gropajc]] - [[Janez Goršič]] - [[Tomaž Guček]] - [[Alojz Grnjak]] - [[Gregor Gramc]] - [[Nejc Grm]] - [[Danaja Grebenc]] == H == [[Igor Habbe]] - [[Marko Hatlak]] - [[Amadej Herzog]] - [[Lojze Hlede]] - [[Tomaž Hribar]] - Jure Hudobreznik == I == [[Aleksander Ipavec]] - [[Toni Iskra]] - [[Drago Ivanuša]] - == J == [[Mitja Jeršič]] - [[Luka Juhart]] -Jaša Portir == K == [[Jože Kampič]] - [[Nejc Kavcl]] - [[Edi Klasinc]] - [[Miro Klinc]] - [[Andraž Kovačič]] - [[Matej Kovačič]] - [[Primož Kranjc]] - [[Dominik Krt]] - [[Bojan Kuder]] - [[Matjaž Končan]] - [[Izidor Kokovnik]] - [[Jože Kreže]] - [[Maks Kumer]] - [[Pavel Kosec]] - [[Brane Klavžar]] - [[Anže Krevh]] - [[Franci Kušar]] - Matej Kušar - [[Dejan Kušer]] - Luka Kolar - Luka Krebs - Klemen Kotnik == L == [[Gašper Lah]] - [[Zvone Lah]] - [[Klemen Leben]] (akordeonist) - [[Žan Legat]] - [[Ludvik Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Luka Leskovec]] - [[Andrej Lorber]] - [[Zoran Lupinc]] == M == [[Andraž Malgaj]] - [[Marko Manin]] - [[Marsell Marinšek]] - [[Vili Marinšek]] - [[Vlado Matkovič]] - [[Franc Mihelič]] - [[Monika Mlinar]] - [[Borut Mori]] - [[Roland Mahnič]] == N == [[Miljutin Negode]] - [[Denis Novato]] - == O == [[Tone Omahna]] - [[Monika Osojnik]] - [[Walter Ostanek]] (Kanada) == P == [[Nejc Pačnik]] - [[Primož Parovel]] - [[Darko Pirc]] - [[Igor Podpečan]] - [[Niko Poles]] - [[Tina Poljanšek]] - [[Vili Petrič]] - [[Mateja Prem Kolar]] - [[Gašper Primožič]] - [[Uroš Primožič]] - == R == [[Ciril Rakuša]] - [[Corrado Rojac]] - [[Tomaž Rožanec]] - [[Cristian Radivo]] - Klemen Rošer - Janez Repnik - Gorazd Rakovec == S == [[Boštjan Sedmak]] - [[Edi Semeja]] - Branko (Brane) Sladič - [[Lojze Slak]] - [[Robert Smolnikar]] - [[Toni Sotošek]] - [[Ernö Sebastian]] - [[Ciril Skebe]] - [[Matija Solce]] - [[Avgust Stanko]] - [[Milan Stante]] (1916-2016) == Š == [[Franci Šarabon]] - [[Franc Šegovc]] (1937-2025) - [[Rok Šinkovec]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Mirko Šlibar]] - [[Matic Štavar]] - [[Zmago Štih]] - [[Rok Švab]] - [[Boris Šegula]] - == T == [[Saša Tabaković]] - [[Jure Tori]] - [[Igor I. Tomažič]] - [[Andrej Toplišek]] - [[Žan Trobas]] == U == [[Teja Udovič Kovačič]] == V == [[Toni Verderber]] - [[Tamara Vandur]] - [[Žan Vodeb]] - Tina Vrhovnik - [[Branko Vrbančič]] == Y == [[Frankie Yankovic]] ([[Ameriški Slovenci|Ameriški Slovenec]]) == Z == [[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] - [[Borut Zagoranski]] - [[Niko Zajc]] - Primož "Ufo" Zajšek - [[Igor Zobin]] - [[Žiga Zore]] - [[Primož Zvir]] - [[Robert Zupan]] - [[Aleks Zelenik]] == Ž == [[Franc Žerdoner]] - [[Franc Žibert]] - [[Luka Žitnik]] - [[Rok Žlindra]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]] {{seznami narodov po poklicu|harmonikarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji|*]] 2ef6rnr7gzxwv6xxhe8sqp15d45w8cq 6655902 6655856 2026-04-04T22:33:15Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20860-93|~2026-20860-93]] ([[User talk:~2026-20860-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-17223-18|~2026-17223-18]] 6646797 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[harmonikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Vital Ahačič]] - [[Matija Arko]] (=[[Matt Hoyer]]) - [[Viki Ašič]] - [[Ansambel Saša Avsenika|Sašo Avsenik]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Darko Atelšek]] - == B == [[Matjaž Balažic]] - [[Luka Barbič]] - [[Marcela Barle]] - [[Rudi Bardorfer]] - [[Gašper Belaj]] - [[Janez Beličič]] - [[Bratko Bibič]] - [[Jože Bohorč]] - [[Tomaž Boškin]] - [[Tjaša Božič]] - [[Marko Brdnik]] - [[Simon Bučar]] - [[Henrik Burkat]] - [[Jože Burnik]] - == C == [[Tristan Cernatič]] - [[Tomaž Cilenšek]] - [[Dominik Cvitanič]] ==Č== [[Siniša Čeh]] - [[Dejan Čelik]] - [[Gregor Čuk]] - [[Nejc Čebokli]] == D == [[Franc Delčnjak]] - [[Miha Debevec (harmonikar)|Miha Debevec]] - [[Urban Debevec]] - [[Janez Dovč]] == Đ == [[Hazemina Đonlić]] - == F == [[Albin Fakin]] (1898-1979) - [[Mirko Ferlan]] - [[Peter Fink]] - [[Domen Finžgar]] ''-'' [[Franc Flere]] - [[Boris Frank]] (1934-1999) - [[Andraž Frece]] - [[Rok Frelih]] (1994) - [[Klavdij Furlan]] - [[Lojze Furlan]] - [[Lara Fortunat]] == G == [[Viljem Gergolet]] - [[Primož Gnidovec]] - [[Robert Goter]] - [[Andrej Gropajc]] - [[Janez Goršič]] - [[Tomaž Guček]] - [[Alojz Grnjak]] - [[Gregor Gramc]] - [[Nejc Grm]] - [[Danaja Grebenc]] == H == [[Igor Habbe]] - [[Marko Hatlak]] - [[Amadej Herzog]] - [[Lojze Hlede]] - [[Tomaž Hribar]] - Jure Hudobreznik == I == [[Aleksander Ipavec]] - [[Toni Iskra]] - [[Drago Ivanuša]] - == J == [[Mitja Jeršič]] - [[Luka Juhart]] - == K == [[Jože Kampič]] - [[Nejc Kavcl]] - [[Edi Klasinc]] - [[Miro Klinc]] - [[Andraž Kovačič]] - [[Matej Kovačič]] - [[Primož Kranjc]] - [[Dominik Krt]] - [[Bojan Kuder]] - [[Matjaž Končan]] - [[Izidor Kokovnik]] - [[Jože Kreže]] - [[Maks Kumer]] - [[Pavel Kosec]] - [[Brane Klavžar]] - [[Anže Krevh]] - [[Franci Kušar]] - Matej Kušar - [[Dejan Kušer]] - Luka Kolar - Luka Krebs - Klemen Kotnik == L == [[Gašper Lah]] - [[Zvone Lah]] - [[Klemen Leben]] (akordeonist) - [[Žan Legat]] - [[Ludvik Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Luka Leskovec]] - [[Andrej Lorber]] - [[Zoran Lupinc]] == M == [[Andraž Malgaj]] - [[Marko Manin]] - [[Marsell Marinšek]] - [[Vili Marinšek]] - [[Vlado Matkovič]] - [[Franc Mihelič]] - [[Monika Mlinar]] - [[Borut Mori]] - [[Roland Mahnič]] == N == [[Miljutin Negode]] - [[Denis Novato]] - == O == [[Tone Omahna]] - [[Monika Osojnik]] - [[Walter Ostanek]] (Kanada) == P == [[Nejc Pačnik]] - [[Primož Parovel]] - [[Darko Pirc]] - [[Igor Podpečan]] - [[Niko Poles]] - [[Tina Poljanšek]] - [[Vili Petrič]] - [[Mateja Prem Kolar]] - [[Gašper Primožič]] - [[Uroš Primožič]] - == R == [[Ciril Rakuša]] - [[Corrado Rojac]] - [[Tomaž Rožanec]] - [[Cristian Radivo]] - Klemen Rošer - Janez Repnik - Gorazd Rakovec == S == [[Boštjan Sedmak]] - [[Edi Semeja]] - Branko (Brane) Sladič - [[Lojze Slak]] - [[Robert Smolnikar]] - [[Toni Sotošek]] - [[Ernö Sebastian]] - [[Ciril Skebe]] - [[Matija Solce]] - [[Avgust Stanko]] - [[Milan Stante]] (1916-2016) == Š == [[Franci Šarabon]] - [[Franc Šegovc]] (1937-2025) - [[Rok Šinkovec]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Mirko Šlibar]] - [[Matic Štavar]] - [[Zmago Štih]] - [[Rok Švab]] - [[Boris Šegula]] - == T == [[Saša Tabaković]] - [[Jure Tori]] - [[Igor I. Tomažič]] - [[Andrej Toplišek]] - [[Žan Trobas]] == U == [[Teja Udovič Kovačič]] == V == [[Toni Verderber]] - [[Tamara Vandur]] - [[Žan Vodeb]] - Tina Vrhovnik - [[Branko Vrbančič]] == Y == [[Frankie Yankovic]] ([[Ameriški Slovenci|Ameriški Slovenec]]) == Z == [[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] - [[Borut Zagoranski]] - [[Niko Zajc]] - Primož "Ufo" Zajšek - [[Igor Zobin]] - [[Žiga Zore]] - [[Primož Zvir]] - [[Robert Zupan]] - [[Aleks Zelenik]] == Ž == [[Franc Žerdoner]] - [[Franc Žibert]] - [[Luka Žitnik]] - [[Rok Žlindra]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]] {{seznami narodov po poklicu|harmonikarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji|*]] hgnk1xplojouygu57pigddcbnidt02w 6656028 6655902 2026-04-05T09:04:49Z Jaša.jj 257698 Dodal sem 6656028 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[harmonikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Vital Ahačič]] - [[Matija Arko]] (=[[Matt Hoyer]]) - [[Viki Ašič]] - [[Ansambel Saša Avsenika|Sašo Avsenik]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Darko Atelšek]] - == B == [[Matjaž Balažic]] - [[Luka Barbič]] - [[Marcela Barle]] - [[Rudi Bardorfer]] - [[Gašper Belaj]] - [[Janez Beličič]] - [[Bratko Bibič]] - [[Jože Bohorč]] - [[Tomaž Boškin]] - [[Tjaša Božič]] - [[Marko Brdnik]] - [[Simon Bučar]] - [[Henrik Burkat]] - [[Jože Burnik]] - == C == [[Tristan Cernatič]] - [[Tomaž Cilenšek]] - [[Dominik Cvitanič]] ==Č== [[Siniša Čeh]] - [[Dejan Čelik]] - [[Gregor Čuk]] - [[Nejc Čebokli]] == D == [[Franc Delčnjak]] - [[Miha Debevec (harmonikar)|Miha Debevec]] - [[Urban Debevec]] - [[Janez Dovč]] == Đ == [[Hazemina Đonlić]] - == F == [[Albin Fakin]] (1898-1979) - [[Mirko Ferlan]] - [[Peter Fink]] - [[Domen Finžgar]] ''-'' [[Franc Flere]] - [[Boris Frank]] (1934-1999) - [[Andraž Frece]] - [[Rok Frelih]] (1994) - [[Klavdij Furlan]] - [[Lojze Furlan]] - [[Lara Fortunat]] == G == [[Viljem Gergolet]] - [[Primož Gnidovec]] - [[Robert Goter]] - [[Andrej Gropajc]] - [[Janez Goršič]] - [[Tomaž Guček]] - [[Alojz Grnjak]] - [[Gregor Gramc]] - [[Nejc Grm]] - [[Danaja Grebenc]] == H == [[Igor Habbe]] - [[Marko Hatlak]] - [[Amadej Herzog]] - [[Lojze Hlede]] - [[Tomaž Hribar]] - Jure Hudobreznik == I == [[Aleksander Ipavec]] - [[Toni Iskra]] - [[Drago Ivanuša]] - == J == [[Mitja Jeršič]] - [[Luka Juhart]] -Jaša Portir == K == [[Jože Kampič]] - [[Nejc Kavcl]] - [[Edi Klasinc]] - [[Miro Klinc]] - [[Andraž Kovačič]] - [[Matej Kovačič]] - [[Primož Kranjc]] - [[Dominik Krt]] - [[Bojan Kuder]] - [[Matjaž Končan]] - [[Izidor Kokovnik]] - [[Jože Kreže]] - [[Maks Kumer]] - [[Pavel Kosec]] - [[Brane Klavžar]] - [[Anže Krevh]] - [[Franci Kušar]] - Matej Kušar - [[Dejan Kušer]] - Luka Kolar - Luka Krebs - Klemen Kotnik == L == [[Gašper Lah]] - [[Zvone Lah]] - [[Klemen Leben]] (akordeonist) - [[Žan Legat]] - [[Ludvik Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Luka Leskovec]] - [[Andrej Lorber]] - [[Zoran Lupinc]] == M == [[Andraž Malgaj]] - [[Marko Manin]] - [[Marsell Marinšek]] - [[Vili Marinšek]] - [[Vlado Matkovič]] - [[Franc Mihelič]] - [[Monika Mlinar]] - [[Borut Mori]] - [[Roland Mahnič]] == N == [[Miljutin Negode]] - [[Denis Novato]] - == O == [[Tone Omahna]] - [[Monika Osojnik]] - [[Walter Ostanek]] (Kanada) == P == [[Nejc Pačnik]] - [[Primož Parovel]] - [[Darko Pirc]] - [[Igor Podpečan]] - [[Niko Poles]] - [[Tina Poljanšek]] - [[Vili Petrič]] - [[Mateja Prem Kolar]] - [[Gašper Primožič]] - [[Uroš Primožič]] - == R == [[Ciril Rakuša]] - [[Corrado Rojac]] - [[Tomaž Rožanec]] - [[Cristian Radivo]] - Klemen Rošer - Janez Repnik - Gorazd Rakovec == S == [[Boštjan Sedmak]] - [[Edi Semeja]] - Branko (Brane) Sladič - [[Lojze Slak]] - [[Robert Smolnikar]] - [[Toni Sotošek]] - [[Ernö Sebastian]] - [[Ciril Skebe]] - [[Matija Solce]] - [[Avgust Stanko]] - [[Milan Stante]] (1916-2016) == Š == [[Franci Šarabon]] - [[Franc Šegovc]] (1937-2025) - [[Rok Šinkovec]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Mirko Šlibar]] - [[Matic Štavar]] - [[Zmago Štih]] - [[Rok Švab]] - [[Boris Šegula]] - == T == [[Saša Tabaković]] - [[Jure Tori]] - [[Igor I. Tomažič]] - [[Andrej Toplišek]] - [[Žan Trobas]] == U == [[Teja Udovič Kovačič]] == V == [[Toni Verderber]] - [[Tamara Vandur]] - [[Žan Vodeb]] - Tina Vrhovnik - [[Branko Vrbančič]] == Y == [[Frankie Yankovic]] ([[Ameriški Slovenci|Ameriški Slovenec]]) == Z == [[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] - [[Borut Zagoranski]] - [[Niko Zajc]] - Primož "Ufo" Zajšek - [[Igor Zobin]] - [[Žiga Zore]] - [[Primož Zvir]] - [[Robert Zupan]] - [[Aleks Zelenik]] == Ž == [[Franc Žerdoner]] - [[Franc Žibert]] - [[Luka Žitnik]] - [[Rok Žlindra]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]] {{seznami narodov po poklicu|harmonikarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji|*]] 2ef6rnr7gzxwv6xxhe8sqp15d45w8cq 6656029 6656028 2026-04-05T09:05:58Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6656028|6656028]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Jaša.jj|Jaša.jj]] ([[User talk:Jaša.jj|pogovor]]) - kdo? 6656029 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[harmonikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Vital Ahačič]] - [[Matija Arko]] (=[[Matt Hoyer]]) - [[Viki Ašič]] - [[Ansambel Saša Avsenika|Sašo Avsenik]] - [[Slavko Avsenik]] - [[Darko Atelšek]] - == B == [[Matjaž Balažic]] - [[Luka Barbič]] - [[Marcela Barle]] - [[Rudi Bardorfer]] - [[Gašper Belaj]] - [[Janez Beličič]] - [[Bratko Bibič]] - [[Jože Bohorč]] - [[Tomaž Boškin]] - [[Tjaša Božič]] - [[Marko Brdnik]] - [[Simon Bučar]] - [[Henrik Burkat]] - [[Jože Burnik]] - == C == [[Tristan Cernatič]] - [[Tomaž Cilenšek]] - [[Dominik Cvitanič]] ==Č== [[Siniša Čeh]] - [[Dejan Čelik]] - [[Gregor Čuk]] - [[Nejc Čebokli]] == D == [[Franc Delčnjak]] - [[Miha Debevec (harmonikar)|Miha Debevec]] - [[Urban Debevec]] - [[Janez Dovč]] == Đ == [[Hazemina Đonlić]] - == F == [[Albin Fakin]] (1898-1979) - [[Mirko Ferlan]] - [[Peter Fink]] - [[Domen Finžgar]] ''-'' [[Franc Flere]] - [[Boris Frank]] (1934-1999) - [[Andraž Frece]] - [[Rok Frelih]] (1994) - [[Klavdij Furlan]] - [[Lojze Furlan]] - [[Lara Fortunat]] == G == [[Viljem Gergolet]] - [[Primož Gnidovec]] - [[Robert Goter]] - [[Andrej Gropajc]] - [[Janez Goršič]] - [[Tomaž Guček]] - [[Alojz Grnjak]] - [[Gregor Gramc]] - [[Nejc Grm]] - [[Danaja Grebenc]] == H == [[Igor Habbe]] - [[Marko Hatlak]] - [[Amadej Herzog]] - [[Lojze Hlede]] - [[Tomaž Hribar]] - Jure Hudobreznik == I == [[Aleksander Ipavec]] - [[Toni Iskra]] - [[Drago Ivanuša]] - == J == [[Mitja Jeršič]] - [[Luka Juhart]] - == K == [[Jože Kampič]] - [[Nejc Kavcl]] - [[Edi Klasinc]] - [[Miro Klinc]] - [[Andraž Kovačič]] - [[Matej Kovačič]] - [[Primož Kranjc]] - [[Dominik Krt]] - [[Bojan Kuder]] - [[Matjaž Končan]] - [[Izidor Kokovnik]] - [[Jože Kreže]] - [[Maks Kumer]] - [[Pavel Kosec]] - [[Brane Klavžar]] - [[Anže Krevh]] - [[Franci Kušar]] - Matej Kušar - [[Dejan Kušer]] - Luka Kolar - Luka Krebs - Klemen Kotnik == L == [[Gašper Lah]] - [[Zvone Lah]] - [[Klemen Leben]] (akordeonist) - [[Žan Legat]] - [[Ludvik Lesjak]] - [[Tine Lesjak]] - [[Luka Leskovec]] - [[Andrej Lorber]] - [[Zoran Lupinc]] == M == [[Andraž Malgaj]] - [[Marko Manin]] - [[Marsell Marinšek]] - [[Vili Marinšek]] - [[Vlado Matkovič]] - [[Franc Mihelič]] - [[Monika Mlinar]] - [[Borut Mori]] - [[Roland Mahnič]] == N == [[Miljutin Negode]] - [[Denis Novato]] - == O == [[Tone Omahna]] - [[Monika Osojnik]] - [[Walter Ostanek]] (Kanada) == P == [[Nejc Pačnik]] - [[Primož Parovel]] - [[Darko Pirc]] - [[Igor Podpečan]] - [[Niko Poles]] - [[Tina Poljanšek]] - [[Vili Petrič]] - [[Mateja Prem Kolar]] - [[Gašper Primožič]] - [[Uroš Primožič]] - == R == [[Ciril Rakuša]] - [[Corrado Rojac]] - [[Tomaž Rožanec]] - [[Cristian Radivo]] - Klemen Rošer - Janez Repnik - Gorazd Rakovec == S == [[Boštjan Sedmak]] - [[Edi Semeja]] - Branko (Brane) Sladič - [[Lojze Slak]] - [[Robert Smolnikar]] - [[Toni Sotošek]] - [[Ernö Sebastian]] - [[Ciril Skebe]] - [[Matija Solce]] - [[Avgust Stanko]] - [[Milan Stante]] (1916-2016) == Š == [[Franci Šarabon]] - [[Franc Šegovc]] (1937-2025) - [[Rok Šinkovec]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] - [[Mirko Šlibar]] - [[Matic Štavar]] - [[Zmago Štih]] - [[Rok Švab]] - [[Boris Šegula]] - == T == [[Saša Tabaković]] - [[Jure Tori]] - [[Igor I. Tomažič]] - [[Andrej Toplišek]] - [[Žan Trobas]] == U == [[Teja Udovič Kovačič]] == V == [[Toni Verderber]] - [[Tamara Vandur]] - [[Žan Vodeb]] - Tina Vrhovnik - [[Branko Vrbančič]] == Y == [[Frankie Yankovic]] ([[Ameriški Slovenci|Ameriški Slovenec]]) == Z == [[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] - [[Borut Zagoranski]] - [[Niko Zajc]] - Primož "Ufo" Zajšek - [[Igor Zobin]] - [[Žiga Zore]] - [[Primož Zvir]] - [[Robert Zupan]] - [[Aleks Zelenik]] == Ž == [[Franc Žerdoner]] - [[Franc Žibert]] - [[Luka Žitnik]] - [[Rok Žlindra]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih izdelovalcev harmonik]] {{seznami narodov po poklicu|harmonikarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji|*]] hgnk1xplojouygu57pigddcbnidt02w 14 32378 6655882 3984477 2026-04-04T21:17:34Z ~2026-20860-93 257676 6655882 wikitext text/x-wiki Jaša Portir [[Kategorija:Slovenski glasbeniki|Harmonikarji]] [[Kategorija:Harmonikarji po narodnosti]] 1sz6el55d355zwf2hxuz6gnxabyu8tb 6655883 6655882 2026-04-04T21:17:53Z ~2026-20860-93 257676 6655883 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Slovenski glasbeniki|Harmonikarji]] [[Kategorija:Harmonikarji po narodnosti]] rgkw3w63dm0i9byzohqjg4yn4vxvxqu 0 35624 6655909 6653879 2026-04-05T02:57:30Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655909 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{Infopolje Oseba}} '''Ivan Oražen''' (tudi '''Janez Oražen'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03904 {{!}} Kostanjevica na Krki {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/kostanjevica-na-krki/03904/?pg=14|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[zdravnik]] in dobrotnik, * [[9. februar]] [[1869]], [[Kostanjevica na Krki]], † [[11. marec]] [[1921]], (Zeleni hrib), [[Ljubljana]]. Oražen velja za pomembno osebnost slovenskega javnega življenja na prelomu 19. in 20. stoletja. Njegovo zdravniško delo ter njegova filantropska zapuščina sta pomembno prispevala k razvoju študentske infrastrukture in podpori izobraževanju v Ljubljani. == Življenje == Oražen se je rodil kot nezakonski otrok 26-letne kmetice Ivane Oražen in sodnika. Kot ''Janez'' je bil krščen 9. februarja v [[župnija Kostanjevica na Krki|župniji Kostanjevica]]''.'' Njegova krstna botra sta bila trgovec Franc Šetinc in županova hči Klementina Sever.<ref name=":0" /> V letih 1875–1880 je obiskoval osnovno šolo v kraju Kostanjevica na Krki, nato se je leta 1881 vpisal na gimnazijo v Ljubljano, ki jo je obiskoval do leta 1888 in jo takrat zapustil zaradi negativne ocene pri matematiki in prirodoslovju. Prepisal se je na novomeško gimnazijo, kjer je leta 1889 maturiral in se vpisal na študij medicine na Dunaj. Tam se je preživljal z instštrukcijami in darovi. Prvi rigoroz je opravil na Dunaju, drugega in tretjega pa v Gradcu. 5. februarja 1900 je diplomiral. V ljubljanski deželni bolnici je opravljal sekundariat. Stanoval je na Zaloški 1, Zaloška 2<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5b21dbd1-1ab9-48ba-8d44-aa620e025c12/enota/2/3839a7db-df3d-4276-b0e9-89272a6026dc?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> in na Dunajski 2. Stika z očetom ni imel, mame pa ni obiskoval zaradi slabih prometnih povezav. V potnem listu je opisan kot lep, zdrav, umirjen, visok in postaven.<ref>{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921): dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda; za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska Fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič Slavec|first2=Franc|last2=Štolfa}}</ref> Imel je kostanjeve lase in brke ter zelenomodre oči. === Poroka === Evgenijo Auer (Ženi) je spoznal že v gimnazijskih letih, ko je k Auerjevim prihajal na kosilo. Auerjevi so bili zelo premožna družina tistega časa, v lasti so imeli posesti na Wolfovi, Dolenjski cesti, Dunajski cesti in na Begunjah na Gorenjskem. Imeli so svojo pivovarno in gostilno Aurejevi dediči. Ženi in Oražen sta se ponovno srečala, ko je bila Ženi stara 25 let, takrat je bila že mlada vdova. 8. marca 1902 se je z Evgenijo poročil, v [[Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje|župniji Ljubljana – Marijino oznanjenje]]. Poročni priči sta bila Jan Duffe in Karol Zakrajšek.<ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04046 {{!}} Ljubljana - Marijino Oznanjenje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-marijino-oznanjenje/04046/?pg=145|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-27}}</ref> Skupaj sta se preselila v prvo nadstropje na Wolfovo 12,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/e47218ad-0646-4ff2-af2d-8345a89f0eb7/enota/2/23b095c6-25e1-48e1-a6cc-b034cc41c899?p=1|website=www.sistory.si|accessdate=2026-02-27}}</ref> kjer je Oražen nato odprl ordinacijo. V hiši je takrat bivala tudi družina Miličinski. Kljub vsemu bogastvu, ki ga je dobil po poroki, je ostal skromen. Ženi je bila zelo slabega zdravja, imela je jetiko, poleg tega pa je bila še strastna kadilka. Kljub prizadevanju in obisku zdravilišč je bila neplodna.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Dr. Ivan Oražen (1869-1921), dobrotnik Medicinske fakultete in slovenskega naroda: za 130-letnico rojstva in 80-letnico Medicinske fakultete|publisher=Medicinska fakulteta|date=1998|location=Ljubljana|isbn=978-961-6264-03-7|first=Zvonka|last=Zupanič-Slavec}}</ref> Umrla je leta 1919 in njena smrt je Oražna globoko pretresla.[[Slika:Oraznov dijaski dom - Ljubljana Wolfova.jpg|thumb|Oražnov dijaški dom leta 2009]] === Politika === Že med študijem je bil aktiven v različnih društvih, bil je predsednik Študentskega akademskega društva Slovenija, v odrasli dobi pa je bil tudi politično aktiven. Med letoma 1906 in 1910 je bil občinski svetnik, leta 1908 pa je bil izvoljen za poslanca v deželnem zboru, kjer si je poslanske klopi delil tudi z [[Ivan Tavčar|Ivanom Tavčarjem]]. Oražen je bil pošten politik, pokončen in nepodkupljiv.<ref name=":1" /> Bil je član Narodne napredne stranke, zato si je želel, da bi Slovenci odločali o političnem življenju doma ter da bi se kot narod uspeli osvoboditi Nemške prevlade nad domovino. Leta 1908 je postal starosta novoustanovljene [[Slovenska sokolska zveza|Slovenske sokolske zveze]] (SSZ), ki je sledilo načelom Narodne napredne stranke. Posamezniki so morali podrejati svoje delo skupnosti, sokolstvo pa je imelo ob gojenju telovadbe pomembno vlogo tudi v družabnem in političnem življenju. == Dobrodelnost == Oražen je bil znan po svoji narodni zavesti in podpori izobraževanju slovenskih študentov. Ker ni imel neposrednih dedičev, je v oporoki skoraj ves del svojega premoženja namenil Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na podlagi njegove zapuščine je bil ustanovljen Dijaški dom Ivana Oražna na Wolfovi ulici 2, ki že dolga desetletja zagotavlja bivanje številnim generacijam slovenskih študentov. Ustanova predstavlja eno pomembnejših trajnih dobrodelnih zapuščin v slovenskem prostoru. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.orazen.net/dr-ivan-orazen/ Ivan Oražen] * [http://www.orazen.net Oražnov dijaški dom] * Zupanič-Slavec, Zvonka. [http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf „Dr. Ivan Oražen (1869-1921)“] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150705144429/http://www.dsms.net/ganglij/Spletna%20stran/Objave%20v%20medijih/Kultura/Skupno/2012/Vo%C5%A1%C4%8Dilo%20prof.%20dr.%20Zvonke%20Zupani%C4%8D%20Slavec%20-%20januar%202012.pdf |date=2015-07-05 }}, ''Med razgl'' 2011; 50: 477-489 {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oražen Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1869]] [[Kategorija:Umrli leta 1921]] [[Kategorija:Slovenski kirurgi]] [[Kategorija:Kostanjevičani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] shn0ic35yd74biff1lbm68vo3tg4r0g 0 42572 6655695 6654655 2026-04-04T12:18:33Z FⒶI-FRI 257655 /* Trije možni pomeni besede anarhija */ 6655695 wikitext text/x-wiki {{anarhizem}} '''Anarhija''' dobesedno pomeni odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Izvirni grški izraz '''ἀναρχίᾱ''' je sestavljen iz osnov ''a(n)'' v pomenu »brez« in ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Anarhija je že v starogrškem času postala sinonim za nered in kaos<ref>McLean Iain (1996): ''The Concise Oxford Dictionary of Politics''. Oxford University Press, Oxford, New York, str. 11.</ref>, v času, ko je [[francoska revolucija]] dosegla svoj vrhunec, pa je ta izraz v pejorativnem pomenu v svojem govoru pred konventom 10. maja 1793 npr. uporabil tudi [[Maximilien Robespierre|Maximillien de Robespierre]]. <ref>Lešnik Avgust (2000): ''Od despotizma k demokraciji: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma''. Modrijan, ljubljana, str. 90.</ref> Pri tej uporabi je izraz anarhija sopomenka za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. V novejšem času se je izraz anarhija pojavil za označevanje [[anarhizem|anarhističnega reda]] in za označevanje odnosov med državami v teoriji mednarodnih odnosov. Izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. == Trije možni pomeni besede anarhija == FⒶI-FRI Besedo anarhija lahko uporabljamo v treh kontekstih: * '''akefalni družbeni red'''- to je splošni družbeni red brez prednosti v socialni hierarhiji. Akefalni družbeni red predstavlja [[anarhizem|anarhistični]] ideal. V takšni anarhiji ne obstaja kaos, ampak je red ustvarjen na drugačnih osnovah kakor pa hierarhični red. Primera takšnega reda v kompleksnejši družbi sta [[samoupravljanje]] in imperativni delegatski sistem pri zastopanju, med tem ko v preprostih družbah obstajajo akefalna plemena, ki ne poznajo vladavine. Primer takšne anarhistične ureditve srečamo npr. pri Samangih iz [[Malaja|Malaje]], kjer ni oblasti, kjer si pripadniki plemena vse delijo med seboj in ne poznajo kraje.<ref>van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Oznako Anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]] v letih, ko je bil [[anarhizem|anarhist]]. Gre za politološko sporen izraz, ki ne zadošča za pravilno poimenovanje takšne družbene ureditve in tudi ne za poimenovanje politične filozofije in družbenih gibanj, ki se usmerjajo k doseganju tega cilja. * '''anarhija''' v mednarodnem pravu pomeni stanje, v katerem ne obstajajo dominantna država, mednarodna pogodba ali kaos. [[Institucionalizem|Institucionalistično]] razumevanje mednarodne skupnosti opozarja na razliko med odnosi znotraj države, ki so utemeljeni na delovanju oblasti, in odnosi med državami, kjer takšne oblasti ni, posledica pa je mednarodna anarhija.<ref>Benko Vladimir (2000): ''Sociologija mednarodnih odnosov''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 128.</ref> * '''[[anomija]]''', kjer gre za družbeni nered/kaos. V pogojih anomije ne obstaja dominantna družbena sila, obenem pa je odsoten tudi vsakršen družbeni red. Nasilje in nadvladovanje posameznikov in posameznih skupinic je pogosto sporadično ter usmerjeno v doseganje trenutnih koristi, zato ne služi ustvarjanju prednosti v socialni hierarhiji. Tipičen primer anomije je ulično nasilje in plenjenje trgovin v času velikih družbenih nemirov ali naravnih nesreč. Anarhija v pomenu nereda se včasih uporablja tudi nepravilno. Kaotično stanje v [[Somalija|Somaliji]] npr. nikakor ni anomična oblika anarhije, ampak je oblika [[despotizem|despotizma]], za katero je značilna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev. Pojem anomija je smiselno razločiti od pojma anarhija. Ideal anarhistov je urejena družba, ki bi delovala na osnovi usklajenosti pogledov na red, kar ilustrira znameniti izrek [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhona]]: ''»Najvišja popolnost družbe je v sozvočju med redom in anarhijo«''<ref>V [[Francoščina|francoskem]] originalu: »La plus haute perfection de la société se trouve dans l'union de l'ordre et de l'anarchie«, Pierre-Joseph Proudhon: ''Qu'est-ce que la propriété ?'' (Kaj je lastnina?) - 1840</ref>. Tu je anarhija mišljena kot odsotnost prisile, nadvlade med ljudmi. To pa je možno le v odsotnosti anomije, v popolni skladnosti med pojmovanji članov družbe o redu in medsebojnih razmerjih. == Viri in opombe == {{sklici}} {{Wikislovar|anarhija|Anarhija}} [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} j1kiv4f1ic4ektdqk6rsmv998gvws5t 6655696 6655695 2026-04-04T12:19:10Z Lp0 on fire 251215 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/FⒶI-FRI|FⒶI-FRI]] ([[Uporabniški pogovor:FⒶI-FRI|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp: testna urejanja 6655696 wikitext text/x-wiki {{anarhizem}} '''Anarhija''' dobesedno pomeni odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Izvirni grški izraz '''ἀναρχίᾱ''' je sestavljen iz osnov ''a(n)'' v pomenu »brez« in ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Anarhija je že v starogrškem času postala sinonim za nered in kaos<ref>McLean Iain (1996): ''The Concise Oxford Dictionary of Politics''. Oxford University Press, Oxford, New York, str. 11.</ref>, v času, ko je [[francoska revolucija]] dosegla svoj vrhunec, pa je ta izraz v pejorativnem pomenu v svojem govoru pred konventom 10. maja 1793 npr. uporabil tudi [[Maximilien Robespierre|Maximillien de Robespierre]]. <ref>Lešnik Avgust (2000): ''Od despotizma k demokraciji: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma''. Modrijan, ljubljana, str. 90.</ref> Pri tej uporabi je izraz anarhija sopomenka za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. V novejšem času se je izraz anarhija pojavil za označevanje [[anarhizem|anarhističnega reda]] in za označevanje odnosov med državami v teoriji mednarodnih odnosov. Izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči. == Trije možni pomeni besede anarhija == Besedo anarhija lahko uporabljamo v treh kontekstih: * '''akefalni družbeni red'''- to je splošni družbeni red brez prednosti v socialni hierarhiji. Akefalni družbeni red predstavlja [[anarhizem|anarhistični]] ideal. V takšni anarhiji ne obstaja kaos, ampak je red ustvarjen na drugačnih osnovah kakor pa hierarhični red. Primera takšnega reda v kompleksnejši družbi sta [[samoupravljanje]] in imperativni delegatski sistem pri zastopanju, med tem ko v preprostih družbah obstajajo akefalna plemena, ki ne poznajo vladavine. Primer takšne anarhistične ureditve srečamo npr. pri Samangih iz [[Malaja|Malaje]], kjer ni oblasti, kjer si pripadniki plemena vse delijo med seboj in ne poznajo kraje.<ref>van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref> Oznako Anarhija je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]] v letih, ko je bil [[anarhizem|anarhist]]. Gre za politološko sporen izraz, ki ne zadošča za pravilno poimenovanje takšne družbene ureditve in tudi ne za poimenovanje politične filozofije in družbenih gibanj, ki se usmerjajo k doseganju tega cilja. * '''anarhija''' v mednarodnem pravu pomeni stanje, v katerem ne obstajajo dominantna država, mednarodna pogodba ali kaos. [[Institucionalizem|Institucionalistično]] razumevanje mednarodne skupnosti opozarja na razliko med odnosi znotraj države, ki so utemeljeni na delovanju oblasti, in odnosi med državami, kjer takšne oblasti ni, posledica pa je mednarodna anarhija.<ref>Benko Vladimir (2000): ''Sociologija mednarodnih odnosov''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 128.</ref> * '''[[anomija]]''', kjer gre za družbeni nered/kaos. V pogojih anomije ne obstaja dominantna družbena sila, obenem pa je odsoten tudi vsakršen družbeni red. Nasilje in nadvladovanje posameznikov in posameznih skupinic je pogosto sporadično ter usmerjeno v doseganje trenutnih koristi, zato ne služi ustvarjanju prednosti v socialni hierarhiji. Tipičen primer anomije je ulično nasilje in plenjenje trgovin v času velikih družbenih nemirov ali naravnih nesreč. Anarhija v pomenu nereda se včasih uporablja tudi nepravilno. Kaotično stanje v [[Somalija|Somaliji]] npr. nikakor ni anomična oblika anarhije, ampak je oblika [[despotizem|despotizma]], za katero je značilna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev. Pojem anomija je smiselno razločiti od pojma anarhija. Ideal anarhistov je urejena družba, ki bi delovala na osnovi usklajenosti pogledov na red, kar ilustrira znameniti izrek [[Pierre-Joseph Proudhon|Proudhona]]: ''»Najvišja popolnost družbe je v sozvočju med redom in anarhijo«''<ref>V [[Francoščina|francoskem]] originalu: »La plus haute perfection de la société se trouve dans l'union de l'ordre et de l'anarchie«, Pierre-Joseph Proudhon: ''Qu'est-ce que la propriété ?'' (Kaj je lastnina?) - 1840</ref>. Tu je anarhija mišljena kot odsotnost prisile, nadvlade med ljudmi. To pa je možno le v odsotnosti anomije, v popolni skladnosti med pojmovanji članov družbe o redu in medsebojnih razmerjih. == Viri in opombe == {{sklici}} {{Wikislovar|anarhija|Anarhija}} [[Kategorija:Anarhizem]] [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} osqyh8n1s2n0l0pi86doeruyd0yekrr 0 62947 6656023 5746233 2026-04-05T09:03:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Ostriži]] na [[Pravi ostriži]]: družina Pravi ostriži|Percidae 5746233 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Ostriži | image = Girella fimbriata (no common name).jpg | image_width = 240px | image_caption = ''[[Girella fimbriata]]'' | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Ostrižnjaki|Perciformes]] (ostrižnjaki) | subordo = '''Percoidei''' | subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|Naddružine]] | subdivision = [[Percoidea]]<br /> </br>[[Cirrhitoidea]]<br /> </br>[[Cepoloidea]] }} '''Ostriži''' ([[latinščina|latinsko]] '''Percoidei''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki avtohtono poseljujejo le severno poloblo, naseljujejo pa vode [[Evropa|Evrope]], severne [[Azija|Azije]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Predstavniki te družine imajo podolgovato, bočno rahlo stisnjeno [[telo]], relativno veliko [[glava|glavo]] z velikimi [[usta|usti]], v katerih je več vrst [[zob]], kar izkazuje roparsko naravo ribe. Ribe te družine imajo na hrbtu dve plavuti, ki sta jasno ločeni, plavutnice v drugi pa so razcepljene. Telo pokrivajo ostre [[luske]]. Ponekod po svetu ta družina (predvsem njeni morski predstavniki) predstavlja velik delež gospodarskega ulova rib. {{Kategorija v Zbirki|Percoidei}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] 47qh393nkl90z5wt3c4np3lqtcwk6xi 6656036 6656023 2026-04-05T09:12:25Z Pinky sl 2932 družina Percidae, posodobitev 6656036 wikitext text/x-wiki {{Short description|Family of fishes}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|srednji miocen|recentno}} | image = YellowPerch.jpg | image_caption = [[Rumeni ostriž]] (''Perca flavescens'') | image2 = Etheostoma osburni.jpg | image2_caption = ''[[Etheostoma osburni]]'' | taxon = Percidae | authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue =2 | pages = 001–230}}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = glejte besedilo }} '''Ostriži''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Percidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[ribe|rib]], ki avtohtono poseljujejo le severno poloblo, naseljujejo pa vode [[Evropa|Evrope]], severne [[Azija|Azije]] in [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Predstavniki te družine imajo podolgovato, bočno rahlo stisnjeno [[telo]], relativno veliko [[glava|glavo]] z velikimi [[usta|usti]], v katerih je več vrst [[zob]], kar izkazuje roparsko naravo ribe. Ribe te družine imajo na hrbtu dve plavuti, ki sta jasno ločeni, plavutnice v drugi pa so razcepljene. Telo pokrivajo ostre [[luske]]. Ponekod po svetu ta družina (predvsem njeni morski predstavniki) predstavlja velik delež gospodarskega ulova rib. ==Sistematika== Sledeča klasifikaciji temelji na ''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'' (2025):<ref name = CofFF>{{Cof family | family = Percidae | access-date = 11 September 2020}}</ref> * Poddružina [[Percinae]] <small>Rafinesque, 1815</small> ** Rod ''[[Gymnocephalus]]'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1793</small> ** Rod ''[[Perch|Perca]]'' <small>[[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758</small> ** Rod ''[[Percarina]]'' <small>[[Alexander von Nordmann|Nordmann]], 1840</small> * Poddružina [[Luciopercinae]] <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1896</small> ** Tribe [[Luciopercini]] <small>Jordan & Evermann 1896</small> *** Rod ''[[Sander (fish)|Sander]]'' <small>[[Lorenz Oken|Oken]], 1817</small> *** Rod †''[[Leobergia]]'' <small>Schtylko, 1934</small> ([[Neogene]] of eastern Europe)<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Kovalchuk |first1=Oleksandr M. |last2=and Murray |first2=Alison M. |date=2016-05-03 |title=Late Miocene and Pliocene pikeperches (Teleostei, Percidae) of southeastern Europe |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/02724634.2016.1100999 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=36 |issue=3 |article-number=e1100999 |doi=10.1080/02724634.2016.1100999 |bibcode=2016JVPal..36E0999K |issn=0272-4634|url-access=subscription }}</ref> ** Pleme [[Romanichthyini]] <small>Dumitrescu, Bănărescu & Stoica 1957</small> *** Rod ''[[Romanichthys]]'' <small>Dumitrescu, Bănărescu & Stoica 1957</small> *** Rod ''[[Zingel]]'' <small>[[Hippolyte Cloquet|Cloquet]], 1817</small> * Poddružina [[Etheostomatinae]] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1850</small> ** Rod ''[[Ammocrypta]]'' <small>Jordan, 1877</small> ** Rod ''[[Etheostoma]]'' <small>Rafinesque, 1817</small> ** Rod ''[[Nothonotus]]'' <small>[[Frederic Ward Putnam|Putnam]], 1863</small> ** Rod ''[[Percina]]'' <small>[[Samuel Stehman Haldeman|Haldeman]], 1842</small> Po starejši obravnavi v 5. izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'', je bil rod ''Gymnocephalus'' uvrščen v lastno poddružino [[Acerinae]], prav tako kot rod ''Percarina'' v [[Percarininae]].<ref name="Nelson5">{{cite book |author1=J. S. Nelson |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ |title=Fishes of the World |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |publisher=Wiley |year=2016 |isbn=978-1-118-34233-6 |edition=5th |pages=448–450}}</ref><ref name="Fishbase">{{FishBase family|family=Percidae|month=December|year=2019}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{Kategorija v Zbirki|Percoidei}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] ao7agrv8nq9ccju0xxv9c81eh37rxzt 0 62950 6656038 339188 2026-04-05T09:13:06Z Pinky sl 2932 Pravi ostriži 6656038 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pravi ostriži]] b969aqlheslrupthcunn8ph4yk3dzj7 0 64676 6655959 6534380 2026-04-05T08:09:47Z ~2026-20931-60 257694 /* Igralci */ 6655959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Harry Potter and the Goblet of Fire <br /> Harry Potter in ognjeni kelih | image = HP4.jpg | producer = [[David Heyman]] <br /> [[David Barron]] | director = [[Mike Newell]] | distributor = [[Warner Bros.]] | released = [[18. november]] [[2005]] | runtime = 157 min. | language = [[Angleščina]] | country = {{UK}} | music = [[Patrick Doyle]]<br />[[John Williams]] | cinematography = [[Roger Pratt]] | editing = [[Mick Audsley]] | budget = 150 milijonov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]] | writer = '''Roman:'''<br />[[J. K. Rowling]]<br />'''Scenarij:'''<br />[[Steve Kloves]] | starring = [[Daniel Radcliffe]]<br />[[Rupert Grint]]<br />[[Emma Watson]]<br />[[Ralph Fiennes]]<br />[[Michael Gambon]]<br />[[Brendan Gleeson]]<br />[[Robert Pattinson]]<br />[[Clémence Poésy]] | gross = $892.213.036 }} '''Harry Potter in ognjeni kelih''' (izvirno [[Angleščina|angleško]] ''Harry Potter and the Goblet of Fire'') je fantazijski [[film]], posnet leta [[2005]] po [[Harry Potter in ognjeni kelih|istoimenskem romanu]] pisateljice [[J. K. Rowling]]. == Zgodba == [[Harry Potter (oseba)|Harry]] se vrne na [[Bradavičarka|Bradavičarko]], kjer postane eden od tekmovalcev na [[Trišolski turnir|trišolskem turnirju]]. Po številnih napetih nalogah se mora soočiti z [[Mrlakenstein]]om, ki dobi nazaj svoje pravo telo. == Igralci == {|width=70% |-valign=top |width=35%| * [[Daniel Radcliffe]] kot [[Harry Potter (oseba)|Harry Potter]] * [[Rupert Grint]] kot [[Ron Weasley]] * [[Emma Watson]] kot [[Hermiona Granger]] * [[Ralph Fiennes]] kot [[Mrlakenstein]] * [[Michael Gambon]] kot [[Albus Dumbledore]] * [[Brendan Gleeson]] kot [[Alastor »Noruč« Nergga]] * * [[Gary Oldman]] kot [[Sirius Black]] * [[Miranda Richardson]] kot [[Rita Brentsell]] * [[Alan Rickman]] kot [[Robaus Raws]] * [[Robbie Coltrane]] kot [[Hagrid Ruralus]] * [[Maggie Smith]] kot [[Minerva McHudurra]] * [[Timothy Spall]] kot [[Marius Mally]] * [[Jason Isaacs]] kot [[Lucius Malfoy]] * [[David Tennant]] kot [[Barty Hulesh Ml.]] |width=50%| * [[Frances de la Tour]] kot [[Olympe Maxime]] * [[Predrag Bjelac]] kot [[Igor Karkaroff]] * [[Warwick Davis]] kot [[Profesor Colibri]] * [[Tom Felton]] kot [[Draco Malfoy]] * [[Robert Hardy]] kot [[Cornelius Schushmaar]] * [[Roger Lloyd-Pack]] kot [[Barty Hulesh]] * [[Clémence Poésy]] kot [[Fleur Delacour]] * [[Stanislav Ianevski]] kot [[Zmagoslaf Levy]] * [[Katie Leung]] kot [[Cho Chang]] * [[Matthew Lewis]] kot [[Neville Velerit]] * [[James Phelps]] in [[Oliver Phelps]] <br /> kot [[Fred in George Weasley]] * [[Bonnie Wright]] kot [[Ginny Weasley]] * [[Shirley Henderson]] kot [[Javkajoča Jane]] * [[Adrian Rawlins]] in [[Geraldine Somerville]] <br /> kot [[James Potter|James]] in [[Lily Potter]] |} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{HarryPotter}} {{Mike Newell}} {{normativna kontrola}} {{Filmska škrbina}} [[Kategorija:Filmi o Harryju Potterju]] [[Kategorija:Filmi leta 2005]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Mika Newella]] [[Kategorija:Filmi o zmajih]] [[Kategorija:Filmi o patricidu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v knjižnico]] 22fwrlkf9dtblf3lq34wtrx6m8zjg3n 0 69848 6655995 6505670 2026-04-05T08:46:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Basic info ----------------> |name = Huế |official_name = |other_name = |native_name = ''Thành phố Huế'' |nickname = |settlement_type = |motto = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = Truong Tien Bridge.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Most Truong Tien čez reko Huong |image_flag = Flag of Nguyen dynasty's administrative unit - Thua Thien.svg |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map =Vietnam |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Vietnamu |pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> |coordinates_region = VN |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{VIE}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = [[Provinca Thừa Thiên-Huế]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = <!--Enter: Imperial, to display imperial before metric--> |area_footnotes = |area_total_km2 = 265,99 <!-- Elevation --------------------------> |elevation_footnotes = <!--for references: use<ref> tags--> |elevation_m = 15 m <!-- Population -----------------------> |population_as_of = |population_footnotes = |population_note = |population_total =652.572 |population_density_km2 = auto <!-- General information ---------------> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coor_type = <!-- can be used to specify what the coordinates refer to --> |latd=16 |latm=28 |lats=00 |latNS=N |longd=107|longm=34 |longs=45 |longEW=E <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website =www.huecity.gov.vn |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Complex of Huế Monuments | designation1_date = 1993 | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = iii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/678 678] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Vietnam | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija | designation1_area = | buffer_zone = }} }} '''Huế''' ({{IPA-vi|hwě}}) je glavno mesto [[Provinca Thừa Thiên-Huế|province Thừa Thiên-Huế]] v osrednjem [[Vietnam]]u in je bilo glavno mesto [[Đàng Trong]]a od 1738 do 1775 in Vietnama med [[dinastija Nguyễn|dinastijo Nguyễn]] od 1802 do 1945. Mesto je služilo kot staro cesarsko mesto in upravna prestolnica dinastije Nguyễn ter kasneje delovalo kot upravno prestolnica protektorata Annam v obdobju [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]]. Vsebuje območje, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod nazivom ''Complex of Huế Monuments'' (kompleks spomenikov Huế), ki je v mestu priljubljena turistična atrakcija. Poleg jarka in debelih kamnitih zidov kompleks obsega [[cesarsko mesto Huế]] s palačami in svetišči; Prepovedano škrlatno mesto, nekoč cesarjev dom in repliko Kraljevega gledališča.<ref>{{navedi splet|last=Centre|first=UNESCO World Heritage|title=Complex of Hué Monuments|url=https://whc.unesco.org/en/list/678/|access-date=2020-11-28|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Leta 2019 je mesto obiskalo skoraj 4,2 milijona obiskovalcev. Številne njegove zgodovinske znamenitosti še vedno obnavljajo.<ref>{{navedi splet|last=VnExpress|title=Hue set to achieve federal city status by 2025 - VnExpress International|url=https://e.vnexpress.net/news/news/hue-set-to-achieve-federal-city-status-by-2025-4027680.html|access-date=2020-11-28|website=VnExpress International – Latest news, business, travel and analysis from Vietnam}}</ref> ==Zgodovina == {{glavni|Phu Xuan}} Najstarejše ruševine v Huếju pripadajo kraljestvu Lam Ap in segajo v 4. stoletje našega štetja. Ruševine njegove prestolnice, starodavnega mesta Kandarpapura (dobesedno »mesto, kjer je Śiva zažgal Kamo«), so zdaj na hribu Long Tho, tri kilometre zahodno od mesta. Kandarpapura je bilo morda ustanovljeno šele med vladavino Kandarpadharme (vladal 629–640) in je bilo poimenovana po kralju, vsekakor pa to morda ni ime glavnega mesta nekdanjega kraljestva Lam Ap. Še ena ruševina Champa v bližini, starodavno mesto Hoa Chau, izvira iz 9. stoletja. Leta 1306 je kralj Champa Che Man Vietnamu ponudil dve prefekturi Cham, O in Ly, v zameno za poroko z vietnamsko princeso po imenu Huyen Tran.<ref name="Chapius1">Chapuis, p.85.</ref> Vietnamski kralj Tran Anh Tong je to ponudbo sprejel. Vzel je in preimenoval prefekturi O in Ly v prefekturo Thuan oziroma prefekturo Hóa, ki ju pogosto skupaj imenujemo regija Thuan Hoa.<ref>Phan Khoang, p.85.</ref> Leta 1592 je bila [[dinastija Mac]] prisiljena pobegniti v provinco Cao Bang in cesarji Le so bili ustoličeni kot ''de jure'' vietnamski vladarji pod vodstvom Nguyena Kima, vodje lojalistov [[dinastija Lê|dinastije Lê]]. Kasneje je Kima zastrupil general dinastije Mạc, kar je tlakovalo pot njegovemu zetu Trinhu Kiemu, da prevzame vodstvo. Kimov najstarejši sin, Nguyen Uông, je bil prav tako umorjen, da bi zagotovil avtoriteto Trinh Kiem.<ref>Chapuis, p. 119.</ref> Nguyen Hoang, še en sin Nguyen Kima, se je bal usode, kot jo je imel Nguyen Uong, zato se je pretvarjal, da ima duševno bolezen. Prosil je svojo sestro Ngoc Bao, ki je bila žena Trinh Kiema, naj prosi Trinh Kiema, naj Nguyen Hoangu dovoli vladati Thuan Hoa, najbolj južni regiji v tistem času v Vietnamu. Ker so se zvesti dinastiji Mac uprli v Thuan Hoa in je bil Trinh Kiem v tem času zaposlen z bojem proti silam dinastije Mac v severnem Vietnamu, je bila prošnja Ngoc Bao odobrena in Nguyen Hoang je odšel na jug. Potem ko je Hoàng pomiril Thuan Hoa, sta on in njegov dedič Nguyen Phuc Nguyen skrivaj naredila to regijo zvesto družini Nguyen; nato so se dvignili proti lordom Trin.<ref>Trần Trọng Kim, pp. 275–276.</ref><ref>Trần Trọng Kim, pp. 281–283.</ref> Vietnam je izbruhnil v novo državljansko vojno med dvema ''de facto'' vladajočima družinama: klanom lordov Nguyen in klanom lordov Trinh. Gospodje Nguyen so izbrali Thua Thien, severno ozemlje Thuan Hoa, za svoj družinski sedež.<ref name="Ring">Ring & Salkin & La Boda, pp.362–364.</ref> Leta 1687 med vladavino gospodarja Nguyen - Nguyen Phuc Tran se je začela gradnja citadele v Phu Xuanu, vasi v provinci Thua Thien.<ref name="Kim4">Trần Trọng Kim, p. 326</ref> Citadela je bila močan simbol družine Nguyen in ne obrambna zgradba, ker vojska gospodov Trịnh ni mogla prebiti obrambe gospodov Nguyen v severnih regijah Phú Xuân. Leta 1744 je Phu Xuan uradno postal prestolnica osrednjega in južnega Vietnama, potem ko se je lord Nguyen - Nguyen Phuc Khoat razglasil za Vo Vương (Vo King ali Vojaški kralj v vietnamščini). Med zahodnjaki, ki so v tem obdobju živeli v prestolnici, je bil od leta 1752 portugalski jezuit [[João de Loureiro]].<ref>Nhung Tuyet Tran, Anthony Reid ''Việt Nam: Borderless Histories'' 2006 Page 223 "He did not, however, leave Asia, traveling instead around the region collecting botanical species, before eventually returning to Phú Xuân in 1752. He then remained at the Nguyễn political center for the next quarter-century, finally leaving at...."</ref> Vendar pa so leta 1771 izbruhnili upori Tay Sona, ki so hitro zasedli veliko območje od Quy Nhona do province Binh Thuan, s čimer so oslabili avtoriteto in moč gospodov Nguyen.<ref>George Edson Dutton ''The Tây Sơn Uprising: Society and Rebellion in Eighteenth-century Vietnam'' 2006 "Phú Xuân"</ref> Medtem ko je potekala vojna med uporom Tây Sơn in vladarjem Nguyễn, so gospodje Trịnh na jug poslali ogromno vojsko in leta 1775 zlahka ujeli Phú Xuân. Po zavzetju Phú Xuâna je general gospodov Trịnh Hoang Ngu Phuc sklenil taktično zavezništvo s Tay Sonom in umaknil skoraj vse čete v Tonkin ter pustil nekaj vojakov v Phu Xuanu. Leta 1786 je upor Tây Sơn porazil garnizijo Trịnh in zasedel Phú Xuân. Pod vladavino cesarja Quang Trunga je Phú Xuân postal prestolnica dinastije Tây Sơn.<ref>Largo, p.105.</ref> Leta 1802 je Nguyen Anh, naslednik gospodov Nguyen, ponovno zavzel Phu Xuan in združil državo. Nguyen Anh je citadelo v celoti obnovil in jo naredil za glavno mesto cesarskega mesta celotnega Vietnama. [[File:Enthronement of Emperor Bảo Đại 010.jpg|thumb|left|Ustoličenje cesarja Bảo Đạija v cesarskem mestu leta 1926]] Leta 1802 je Nguyen Phuc Anh (kasneje cesar [[Gia Long]]) uspel vzpostaviti nadzor nad celotnim Vietnamom, s čimer je Huế postal glavno mesto države.<ref>Woodside, Alexander (1988). ''Vietnam and the Chinese model: a comparative study of Vietnamese and Chinese government in the first half of the nineteenth century''. Harvard University Asia Center. p. 127. {{ISBN|978-0-674-93721-5}}.</ref> [[Minh Mạng]] (vladal 1820–40) je bil drugi cesar dinastije Nguyen, ki je vladal od 14. februarja 1820 (njegov 29. rojstni dan) do svoje smrti, 20. januarja 1841. Bil je mlajši sin cesarja Gia Longa, čigar najstarejši sin, prestolonaslednik Canh, je umrl leta 1801. Minh Mạng je bil znan po svojem nasprotovanju francoskemu vpletanju v Vietnam in po svoji togi [[konfucijanstvo|konfucijanski]] ortodoksnosti. V francoskem kolonialnem obdobju je bil Huế pod protektoratom Annama. Ostal je sedež cesarske palače do leta 1945, ko je cesar [[Bao Dai]] abdiciral in je bila ustanovljena vlada [[Severni Vietnam|Demokratične republike Vietnam]] (DRV) s prestolnico v [[Hanoj]]u na severu.<ref>Boobbyer, Claire; Spooner, Andrew; O'Tailan, Jock (2008). ''Vietnam, Cambodia & Laos''. Footprint Travel Guides. p. 122. {{ISBN|978-1-906098-09-4}}.</ref> Medtem ko je bil Bao Dai s pomočjo vračajočih se francoskih kolonialistov leta 1949 razglašen za »vodjo države Vietnam« (čeprav ne s priznanjem komunistov ali popolnim sprejetjem Vietnamskega ljudstva), je bila njegova nova prestolnica Sai Gon ([[Sajgon]]), na jugu.<ref>Stearns, Peter N.; Langer, William Leonard (2001). ''The Encyclopedia of world history: ancient, medieval, and modern, chronologically arranged''. Houghton Mifflin Harcourt. p. 1036.</ref> Mesto je bilo tudi bojišče za [[bitka pri Huếju|bitko pri Huếju]], ki je bila ena najdaljših in najbolj krvavih bitk v [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. V času [[Južni Vietnam|Republike Vietnam]] je bil Huế, ki je bil zelo blizu meje med severom in jugom, v vietnamski vojni ranljiv. V [[ofenziva Tet|ofenzivi Tet]] leta 1968, med bitko za Huế, je mesto utrpelo precejšnjo škodo ne le na svojih fizičnih značilnostih, temveč tudi na svojem ugledu zaradi kombinacije ameriškega vojaškega bombardiranja zgodovinskih stavb, ki so jih imeli v rokah Severni Vietnamci, in pokola v Huếju. Po koncu vojne leta 1975 so bile številne zgodovinske značilnosti Huếja zapostavljene, ker so jih zmagoviti komunistični režim in nekateri drugi Vietnamci videli kot »relikvije fevdalnega režima«; doktrina Komunistične partije Vietnama je dinastijo Nguyen opisala kot »fevdalno« in »reakcionarno«. Od takrat pa je prišlo do spremembe politike in se številna zgodovinska območja mesta obnavljajo, se mesto razvija kot središče turizma in prevoza za osrednji Vietnam. [[File:Aster Hue City.jpg|thumb|left|Satelitska slika mesta in Dišeče reke]] == Geografija == Mesto leži v osrednjem Vietnamu na bregovih Dišeče reke ({{lang-vi|Sông Hương}} ali ''Hương Giang''; Chữ Hán 香江), le nekaj milj v notranjosti od Vzhodnega morja. To je približno 700 km južno od [[Hanoj]]a in približno 1100 km severno od mesta [[Hošiminh]]. Huế meji na okrožje Quảng Điền in [[Južnokitajsko morje]] na severu, mesto Hương Thủy na jugu in vzhodu, okrožje Phú Vang na vzhodu in mesto Hương Trà na zahodu. Je na obeh bregovih Dišeče reke, severno od prelaza Hai Van, 105 km od [[ Đà Nẵng]]a, 14 km od pristanišča Thuan An in mednarodnega letališča Phu Bai ter 50 km od pristanišča Chan May. Naravno območje je veliko 71,68 km². Od leta 2021, po ozemeljski širitvi, ima mesto skupno površino 265,99 km², prebivalcev pa okoli 652.572. Mesto Huế, ki leži v bližini gorovja Truong Son, je ravninsko območje v spodnjem toku Dišeče reke in reke Bo, s povprečno nadmorsko višino 3–4 m in je pogosto poplavljeno, ko ima izvir reke Huong srednje in veliko padavin. To ravninsko območje je relativno ravno, čeprav se izmenjujejo hribi in nizke gore, kot sta gora Ngu Binh in hrib Vong Canh.<ref>{{navedi splet|url=https://www.huesmiletravel.com/vong-canh-hill/|title=Vong Canh Hill - Destination for travellers fancy exploring nature|date=2017-08-21|website=Hue Smile Travel|language=en-US|access-date=2019-10-18}}</ref> === Podnebje === Huế ima tropsko monsunsko podnebje (''Am'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]], ki zaostaja za podnebjem tropskega deževnega gozda, ker marca in aprila pade manj kot 60 milimetrov dežja. Sušno obdobje je od februarja do avgusta z visokimi temperaturami od 35 do 40 °C. Deževno obdobje je od avgusta do januarja, s poplavnim obdobjem od oktobra dalje. Povprečna temperatura v deževnem obdobju je 20 °C, čeprav je padla vse do 9,5 °C.<ref>Ishizawa, Yoshiaki; Kōno, Yasushi; Rojpojchanarat, Vira; Daigaku, Jōchi; Kenkyūjo, Ajia Bunka (1988). ''Study on Sukhothai: research report.'' Institute of Asian Cultures, Sophia University. p. 68.</ref> == Upravna delitev == Hue obsega 36 upravnih enot, vključno z 29 oddelki (urbani oddelki): {{Div col|colwidth=150px}} *An Cựu *An Đông *An Hòa *An Tây *Đông Ba *Gia Hội *Hương An *Hương Hồ *Hương Long *Hương Sơ *Hương Vinh *Kim Long *Phú Hậu *Phú Hội *Phú Nhuận *Phú Thượng *Phước Vĩnh *Phường Đúc *Tây Lộc *Thuận An *Thuận Hòa *Thuận Lộc *Thủy Biều *Thủy Vân *Thủy Xuân *Trường An *Vĩnh Ninh *Vỹ Dạ *Xuân Phú {{Div col end}} in 7 ''xã'' (podeželjske občine): {{Div col|colwidth=150px}} *Hải Dương *Hương Phong *Hương Thọ *Phú Dương *Phú Mậu *Phú Thanh *Thủy Bằng {{Div col end}} == Kultura == V središču Vietnama je bil Huế v fevdalnih časih (1802–1945) približno 150 let glavno mesto Vietnama, kraljevi življenjski slog in običaji pa so pomembno vplivali na značilnosti prebivalcev. Ta vpliv je čutiti še danes. Zasnova sodobnega ''ao dai'', vietnamske narodne noše, se je razvila iz obleke, ki so jo nosili na dvoru lordov Nguyen v Huế ju v 18. stoletju. Ta obleka se je razvila v ''áo ngũ thân'', aristokratsko obleko s petimi vložki, ki so jo nosili v 19. in zgodnjem 20. stoletju. Po navdihu pariške mode so Nguyen Cat Tuong in drugi umetniki, povezani z Univerzo v Hanoju, v 1920-ih in 1930-ih preoblikovali ''ngũ thân'' kot sodobno obleko. Medtem ko ''ao dai'' in ''non-la'' na splošno veljata za simbola Vietnama kot celote, Vietnamci vidijo kombinacijo, ki še posebej spominja na Huế. Vijolični ''ao dai'' so še posebej pogosti v Huế ju, saj ima ta barva posebno povezavo z dediščino mesta kot nekdanje prestolnice.<ref>{{navedi novice|last=Bửu|first=Ý|title=Xứ Huế Người Huế|url=http://tuoitre.vn/Van-hoa-Giai-tri/38127/Xu-Hue-nguoi-Hue.html|access-date=29 April 2011|newspaper=Tuổi Trẻ|date=19 June 2004}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.vietnamnet.vn/news/2004/06/162188/ |title=Ao dai – Hue's piquancy |access-date=1 June 2011 |date=18 June 2004 |newspaper=VietnamNet |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204025846/http://english.vietnamnet.vn/news/2004/06/162188/ |archive-date=4 February 2011}}</ref> === Kuhinja === [[File:Bun Bo Hue 1.jpg|thumb|[[Bun Bo Hue]], tipična juha z rezanci]] Kuhinja mesta Huế je srce osrednje vietnamske kuhinje, vendar je ena najbolj presenetljivih razlik pomembnost vegetarijanstva v mestu. Več popolnoma vegetarijanskih restavracij je raztresenih po različnih koncih mesta, da služijo domačinom, ki imajo močno tradicijo jesti vegetarijanski obrok dvakrat na mesec, kar je del njihovih budističnih prepričanj. Druga značilnost jedi Huế, ki jih ločuje od drugih regionalnih kuhinj v Vietnamu, je razmeroma majhna porcija s prefinjeno predstavitvijo, ostanek njegove kraljevske kuhinje. Kuhinja Huế je znana po tem, da je pogosto zelo začinjena.<ref>Ngoc, Huu; Borton, Lady (2006). ''Am Thuc Xu Hue: Hue Cuisine''. Vietnam.</ref> Kuhinja Huế ima tako razkošne kot priljubljene rustikalne jedi. Kraljevska kuhinja s tako bogato zgodovino združuje tako okus kot estetiko. Sestavljen je iz več značilnih jedi iz majhnih in nežnih kreacij, ki so bile prvotno narejene, da bi zadovoljile apetite fevdalnih gospodov Nguyen, cesarjev in njihovih stotin priležnic in žena.<ref>{{navedi splet|url=http://asiamarvels.com/hue-panoramic-view-ancient-capital-vietnam/#tab-con-10|title=Hue – A Panoramic View of the Ancient Capital – Asia Travel Blog|date=30 November 2017|access-date=8 August 2018|archive-date=2022-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221201201238/https://asiamarvels.com/hue-panoramic-view-ancient-capital-vietnam/#tab-con-10|url-status=dead}}</ref> Poleg ''Bun Bo Hue'', so druge znane jedi še: * ''Bánh bèo'' je vietnamska jed, ki izvira iz mesta Huế. Narejena je iz kombinacije riževe in tapiokine moke. Sestavine vključujejo riževe kolačke, marinirane-sušene kozice in hrustljavo svinjsko kožo, olje kapesante in vir namakanja. Lahko se šteje za ulično hrano in lahko se je kot kosilo ali večerja. * ''Cơm hến'' (riž v košaricah školjk); narejen je s školjkami in rižem; običajno se postreže pri sobni temperaturi. * ''Bánh ướt thịt nướng'' (poparjena riževa palačinka s svinjino na žaru) je najbolj znana jed prebivalcev Kim Long-Huế. Sestavine so dušena riževa palačinka, zelenjava – vietnamska meta, listi bazilike, solata, kumare in listi cimeta, svinjina in postreženo z omako za pomakanje. * ''Bánh khoái'' (palačinka s kozicami in zelenjavo) je spremenjena oblika ''Bánh xèo''. Je globoko ocvrta in postrežena z omako za namakanje arašidov Hue, ki vsebuje svinjska jetra. Njene sestavine so jajce, jetra, kozice in svinjski trebuh ali svinjska klobasa ter korenček. Postrežejo jo s solato, svežo meto, vietnamsko meto, zvezdastim sadjem in listi perile. * ''Bánh bột lọc'' (vietnamski cmoki s čistimi kozicami in svinjskimi cmoki) lahko zavito v bananin list ali brez. Domneva se, da izvira iz Huếja v Vietnamu med dinastijo Nguyen. Glavne sestavine vključujejo tapiokino moko, kozice in svinjski trebuh; pogosto se postreže s sladko ribjo omako s čilijem. * ''Banh it ram'' (ocvrti lepljivi riževi cmoki) je specialiteta v osrednjem Vietnamu. Je kombinacija ocvrtih lepljivih riževih cmokov, ki so lepljivi, mehki in žvečljivi, ter hrustljavega riževega kolačka na dnu. Poleg tega Huế slovi tudi po okusnih sladicah, kot so sladke juhe iz lotosovih semen, lotosova semena, zavita v sladko juho iz logana, sladka juha iz cvetov areca, sladka juha iz moke kasave na žaru in sladka juha iz zelenega lepljivega riža. <gallery> Bánh bèo.jpg|Bánh bèo Hến trộn.jpg|Krožnik riževih školjk Bánh bèo, bột lọc, nem chua.jpg|Bánh bột lọc v središču, obdan z drugimi vietnamskimi jedmi </gallery> === Religija === [[File:Emperor Khai Dinh in Hue (39543600561).jpg|thumb|200px|right|Grobnica Khải Địnha]] Cesarski dvor je prakticiral različne religije, kot so [[budizem]], [[taoizem]] in [[konfucijanstvo]]. Najpomembnejši oltar je bil Prostor žrtvovanja nebu in zemlji ({{lang-vi|Đàn Nam Giao}}; Chữ Hán 南郊壇), kjer je monarh vsako leto molil nebu in zemlji. V Huếju je budizem užival močnejšo podporo kot drugod v Vietnamu, z več samostani kot kjer koli drugje v državi, ki so bili dom najslavnejših menihov v državi. Leta 1963 se je [[Thích Quảng Đức]] odpeljal iz Huếja v Sajgon, da bi protestiral proti protibudistični politiki južnovietnamske vlade in se zažgal na ulici Sajgona. Fotografije samosežiga so postale nekatere od trajnih podob vietnamske vojne.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gonomad.com/1718-hue-vietnam-try-the-food |archive-url=https://web.archive.org/web/20130703140806/http://www.gonomad.com/1718-hue-vietnam-try-the-food |url-status=live |archive-date=2013-07-03 |title=Hue, Vietnam: Try The Food |author=rpcpost |work=GoNOMAD Travel|date=November 2007 }}</ref> [[Thích Nhất Hạnh]], svetovno znani mojster [[zen budizem|zena]], ki je izviral iz Huếja, je leta živel v izgnanstvu, vključno s Francijo in Združenimi državami Amerike, se je leta 2018 vrnil v svoje domače mesto in tam prebival v pagodi Tu Hieu do svoje smrti leta 2022.<ref>{{navedi splet|date=2018-11-02|title=Thich Nhat Hanh Returns Home|url=https://plumvillage.org/about/thich-nhat-hanh/thich-nhat-hanhs-health/thich-nhat-hanh-returns-to-vietnam/|access-date=2020-06-27|website=Plum Village|language=en-US}}</ref> == Turizem == Huế je znan po svojih zgodovinskih spomenikih, ki so mu prislužili mesto na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[http://tuoitrenews.vn/lifestyle/21120/vietnams-eight-world-heritage-sites Vietnam's eight World Heritage Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190510193458/https://tuoitrenews.vn/lifestyle/21120/vietnams-eight-world-heritage-sites |date=2019-05-10 }}. ''Tuoi Tre News''. 22 July 2014.</ref> Sedež cesarjev Nguyen je bilo [[Cesarsko mesto Huế|cesarsko mesto]], ki zavzema veliko, obzidano območje na severni strani [[Dišeča reka|Dišeče reke]] (''Sông Hương'' ali ''Hương Giang''; 香江). Znotraj citadele je bilo ''Prepovedano mesto'', kamor so imeli dostop samo cesarji, priležnice in tisti, ki so jim bili dovolj blizu; kazen za vdor je bila smrt. Danes je ostalo malo od prepovedanega mesta, čeprav potekajo prizadevanja za obnovo, da bi ga ohranili kot zgodovinsko turistično atrakcijo. Približno vzdolž Dišeče reke iz Huếja ležijo številni drugi spomeniki, vključno z grobnicami več cesarjev, med njimi [[Minh Mạng]], [[Khải Định]] in [[Tự Đức]]. Pomemben je tudi [[tempelj Thiên Mụ]] z največjo pagodo v Huếju in uradni simbol mesta.<ref>Pham, Sherrise; Emmons, Ron; Eveland, Jennifer; Lin-Liu, Jen (2009). ''Frommer's south-east Asia.'' Frommer's. p. 318. {{ISBN|978-0-470-44721-5}}.</ref> Številne stavbe v [[francoska kolonialna arhitektura|francoskem slogu]] ležijo vzdolž južnega brega Dišeče reke. Med njimi sta Quốc Học – Huế srednja šola za nadarjene, najstarejša srednja šola v Vietnamu in Hai Ba Trung High School. [[File:Imperial City Hue 20190917-3.jpg|thumb|Cesarsko mesto Huế s palačami in svetišči]] Muzej kraljeve likovne umetnosti Huế na ulici Le Truc 3 hrani tudi zbirko različnih artefaktov iz mesta. Poleg različnih turističnih znamenitosti v samem Huếju mesto ponuja tudi enodnevne izlete v [[Vietnamska demilitarizirana cona|demilitarizirano cono]], ki leži približno 70 km severno in prikazuje različne vojne kraje, kot so The Rockpile, bojna baza Khe Sanh ali predori Vịnh Mốc. Večina hotelov, barov in restavracij za turiste v Huếju je v ulicah Pham Ngu Lao, Chu Van An in Vo Thi Sau, ki skupaj tvorijo četrt za popotnike. Čeprav igra turizem ključno vlogo pri socialno-ekonomskem razvoju mesta, ima tudi negativne vplive na okolje in bazo naravnih virov.<ref>{{navedi splet|title=Hue; Information & Statistics|url=http://travel-tourist-information-guide.com/vietnam-hue|website=Travel-Tourist-Information-Guide.com|access-date=2016-10-08|archive-date=2016-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20161022055519/http://travel-tourist-information-guide.com/vietnam-hue|url-status=dead}}</ref> Na primer, vse storitve, povezane s turizmom, kot so potovanja, razvoj infrastrukture in njeno delovanje ter proizvodnja in potrošnja dobrin, so energetsko intenzivne. Raziskava mreže ''Climate and Development Knowledge Network'' je pokazala, da imajo tradicionalne 'vrtne hiše' potencial za povečanje turističnega prometa in prihodkov. Poleg okoljskih, gospodarskih in kulturnih koristi, ki jih zagotavljajo vrtne hiše, bi lahko njihova promocija utrla pot drugim nizkoogljičnim razvojnim pobudam.<ref>[http://cdkn.org/2014/05/report-advancing-green-growth-in-the-tourism-sector%E2%80%A8-the-case-of-hue-vietnam/ Advancing green growth in the tourism sector: The case of Hue, Vietnam] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714165655/http://cdkn.org/2014/05/report-advancing-green-growth-in-the-tourism-sector%E2%80%A8-the-case-of-hue-vietnam/ |date=14 July 2014 }}, Kyoko Kusakabe, Pujan Shrestha, S. Kumar and Khanh Linh Nguyen, the Climate and Development Knowledge Network, 2014</ref> == Pobratena mesta == * Bandar-e Anzali, [[Iran]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.aftabir.com/news/view/2004/jul/19/c2c1090232035.php/%D8%B4%D9%87%D8%B1%D9%87%D8%A7%DB%8C-%D8%A8%D9%86%D8%AF%D8%B1-%D8%A7%D9%86%D8%B2%D9%84%DB%8C-%D9%88-%D9%87%D9%88%D8%A1-%D8%AF%D8%B1-%D9%88%DB%8C%D8%AA%D9%86%D8%A7%D9%85-%D8%AE%D9%88%D8%A7%D9%87%D8%B1-%D8%AE%D9%88%D8%A7%D9%86%D8%AF%D9%87|language= fa|title= شهرهای بندر انزلی و هوء در ویتنام خواهر خوانده شدند|publisher= aftabir|website= www.aftabir.com|date= 19 July 2004|access-date= 17 December 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20190819075103/https://www.aftabir.com/news/view/2004/jul/19/c2c1090232035.php/%d8%b4%d9%87%d8%b1%d9%87%d8%a7%db%8c-%d8%a8%d9%86%d8%af%d8%b1-%d8%a7%d9%86%d8%b2%d9%84%db%8c-%d9%88-%d9%87%d9%88%d8%a1-%d8%af%d8%b1-%d9%88%db%8c%d8%aa%d9%86%d8%a7%d9%85-%d8%ae%d9%88%d8%a7%d9%87%d8%b1-%d8%ae%d9%88%d8%a7%d9%86%d8%af%d9%87|archive-date= 19 August 2019|url-status= dead}}</ref> * [[Honolulu]], Havaji, ZDA<ref name=sci>{{navedi splet|title=Hue, Vietnam|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Hue%20City,%20Vietnam|work=Sister Cities International|access-date=22 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140323014508/http://www.sister-cities.org/interactive-map/Hue%20City,%20Vietnam|archive-date=23 March 2014|url-status=dead}}</ref> * New Haven, Connecticut, ZDA<ref name=sci /> * [[Blois]], Francija, Centre-Val de Loire, od maja 2007<ref>{{navedi splet|title=Jumelages et coopérations|language=Fr|url=http://www.blois.fr/32-international.htm|access-date=20 February 2017|archive-date=2011-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20110801211934/http://www.blois.fr/32-international.htm|url-status=dead}}</ref> * Provinca Phra Nakhon Si Ayutthaya, [[Tajska]]<ref>{{navedi splet |author=Chicha |date=23 May 2013 |title=บ้านพี่เมืองน้อง อยุธยา-เมืองกุม |url=https://www.bangkokbiznews.com/news/detail/506006 |trans-title=Sister City 'Ayutthaya-Muang Kum' |language=th|publisher=bangkokbiznews.com |access-date=}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Kaierstadt Hue, Vietnam (27767039609).jpg|Vhod v cesarsko mesto File:Hue Emperor city Vietnam (38834320914).jpg|Cesarsko mesto File:Vietnam, Hue, Imperial City of Hue, Gate.jpg|Vrata File:Neun dynastische Urnen von Hue, Vietnam (38834362474).jpg|Devet dinastičnih žar File:Staircases at Hiem Lam Cac, Hue (27767064639).jpg|Stopnišča v Hiem Lam Cac File:Old town of Hue, Vietnam (39543480171).jpg|Cesarsko mesto, vrata File:Vietnam, Hue, Imperial City of Hue, Moat.jpg|Moat File:Lotus lake in Hue, Vietnam (25672760978).jpg|Lotosovo jezero File:Mandarin soldiers Khai Dinh tomb Hue (38647378655).jpg|Mandarinski vojaki pri grobnici Khải Định File:Hue Vietnam Perfume-River-01.jpg|Dišeča reka File:Cầu Trường Tiền về đêm 2011.jpg|Most Trường Tiền File:Vietnam, Hue, Imperial City of Hue, Thế Miếu temple.jpg|Tempelj Thế Miếu File:Vietnam, Hue, Imperial City of Hue, Meridian Gate.jpg|Meridianska vrata File:Vietnam, Hue, Imperial City of Hue, Walls.jpg|Obzidje cesarskega mesta Huế </gallery> == Glej tudi == * [[seznam mest v Vietnamu]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Huế}} {{Wikivoyage|Hue}} * [https://web.archive.org/web/20080120085844/http://english.thuathienhue.gov.vn/ Thua Thien Hue Province official website] * [https://www.openstreetmap.org/node/4538731 Huế on OpenStreetMap] * {{Osmrelation-inline|7050386}} [[Kategorija:Mesta v Vietnamu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Vietnamu]] [[Kategorija:Huế|* ]] {{normativna kontrola}} q0znxhde3l0o03kxq2r69lw4n0zffp5 0 73607 6655897 6640484 2026-04-04T21:56:46Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6655897 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Jasminka Alijagić *[[Bojan Ambrožič]] *[[Mišo Andjelov]] *[[Simona Andrinek]] *[[Bogoljub Aničić]] (1936–2010) *[[Katarina Pavla Anko]] * [[Jure Atanackov]] == B == *[[Jurij Bajc]] *[[Uroš Bajželj]] (1931–2020) (geotehnolog) *[[Miloš Bartol]] *[[Miloš Bavec]] (1969–) *[[Špela Bavec]] *[[Mojca Bedjanič]] *[[Albin Belar]] (1864–1939) (seizmolog) *[[Sara Bensi]] ([[Geopark]] Furlanije-Julijske krajine) *[[Boris Berce]] (1925–1997) *[[Milan Bidovec]] (geokemik...) *[[Bernarda Bole]] *[[Branka Bračič Železnik]] (1960?–) *[[Rok Brajkovič]] *[[Mihael Brenčič]] (1967–2026) (hidrogeolog, geokemik) *[[Aleksander Brezigar|Aleksander (Jušt) Brezigar]] (1951–) *[[Marko Breznik]] (1920–2020) (hidrogeolog) *[[Tomaž Budkovič]] (1949–2014) *[[Stanko Buser]] (1932–2006) == C == *[[Ina Cecić]] *[[Bogomir Celarc]] (1971–2021) *[[Sonja Cerar]] *[[Marko Cigale]] (1948–) *[[Martin Cilenšek]] ? (1848–1937) *[[Franc Cimerman]] (1933–2015) == Č == *[[Franc Čadež]] (1949–) *[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009) *[[Jože Čar]] (1942–) *[[Avgust Čebulj (geolog)|Avgust Čebulj]] (1931–2012) *[[Barbara Čenčur Curk]] *[[Branko Čermelj]] (1962–) *[[Teja Čeru]] *Edmund Čibej (1861–1954) (zbiralec) * [[Breda Činč Juhant]] (1963–) *[[Matija Črešnar]] *[[Alenka Eva Črne]] == Ć == * [[Vlasta Ćosović]] (1957–) (Hrv.) == D == *[[Matevž Demšar]] *[[Trajan Dimkovski]] *Tatjana Dizdarevič? *[[Meta Dobnikar]] (r. [[Bole]]) (1964–) *[[Ljudmila Dolar-Mantuani]] (1906–1988) *[[Marjan Dolenc (geolog)|Marjan Dolenc]] (1919–2013) * [[Matej Dolenec]] * [[Tadej Dolenec]] (1948–) *[[Bojana Dolinar]] *[[Franc Dolžan]] (1881–?) *[[Gisela Domej]] *[[Stevo Dozet]] *([[Julius Dreger]]) * [[Franc Drobne]] (1931–2011) * [[Katica Drobne]] (1936–) * [[Franc Drovenik]] (1915–1997) *[[Matija Drovenik]] (1927–2015) * [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]] (1913–1996) == F == * [[Suzana Fajmut Štrucl]] * [[Ernest Faninger]] (1923–2015) *[[Miklavž Feigel]] (1939–2018) (tudi zbiralec) *[[Lado Ferjančič|Lado (Vlado) Ferjančič]] *[[Karmen Fifer Bizjak]] *[[Alojzij Pavel Florjančič]] (1940–) == G == *[[Franci Gabrovšek]] (1968–) *[[Luka Gale]] *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[David Gerčar]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *Franc Golob (1949–) (zbiralec) *[[Špela Goričan]] (1960–) *[[Mojca Gorjup Kavčič]] (1979–) *[[Andrej Gosar (geolog)|Andrej Gosar]] (1963–) *[[Mateja Gosar]] (1963–) *[[Rado Gospodarič]] (1933–1988) *[[Petra Gostinčar]] *[[Karel Grad]] (1927–2007) *[[Rajko Gradnik]] (1880–1961) *[[Stanko Grafenauer]] (1922–2010) *([[Peter Grašek]] 1923–2004) *[[Vid Gregorač]] (1949–) *[[Vera Gregorič]] (1925–2011) *[[Branko Grims]] *[[Anton Grimšičar]] (1924–2003) *[[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1815) *[[Milan Hamrla]] (1924–1991) *[[Albert Heim]] (švicarski geolog) *[[Milan Herak]] (1917–2015) (Hrvat) *[[Lilijana Herga]] *Roman Hergan (zbiralec)? *Franz Heritsch *[[Vladimir Herle]] (1869–1932) * [[Uroš Herlec]] (1962–) *[[Karel Hinterlechner]] (1874–1932) *[[Ana Hinterlechner Ravnik]] (1928–2017) *[[Tomaž Hitij]] *[[Branka Hlad]] *[[Aleksander Horvat]] (1961–) *[[Katarina Hribernik]] == I == * [[Miran Iskra]] * [[Kristina Ivančič]] * [[Jurij Ivanetič]] (1921 - 2013) (rudarski inž.-svetnik) == J == *[[Alenka Jamnik]] *Brigita Jamnik? *[[Petra Jamšek Rupnik]] *[[Jože Janež]] (1958-) *[[Mitja Janža]] *[[Simona Jarc]] *[[Bogomir Jelen|Bogomir (Mirko) Jelen]] (1946–) *[[Mateja Jemec Auflič]] *[[Anita Jerše Sharma]] (seizmologija) *[[Kurt Jenko]] (1917–1988) (na Hrvaškem) *[[Jernej Jež]] (1980-) *[[Vojkan Jovičić]] *[[Bogdan Jurkovšek]] (1952–) * [[Miha Jeršek]] (1969–) *Juhant ? *[[Nina Jurečič]] == K == *Franz Kahler (1900–1995) *[[Tjaša Kanduč]] *Sanja Kapelj? *[[Franc Kapus|France Kapus]] (1890–1976) *[[Božidar Kert]] *[[Matjaž Klasinc]] (1985) *[[Dušan Klenovšek]] ? *[[Martin Knez]] (1964–) *[[Vanda Kochansky-Devidé]] (Hrvaška) *[[Marko Kočevar]] * [[Tea Kolar-Jurkovšek]] (1954–) *[[Štefan Kolenko]] (1912–1990) *[[Marko Komac]] (1972–) *[[Darja Komar]] ([[Podzemlje Pece]]) *[[Primož Komel]] (1973–) *[[Lidija Korat]] Bensa *[[Anja Koroša]] *Jože Kortnik? *[[Franz Kossmat]] * [[Adrijan Košir]] (1965–) * [[Jože Kotnik]] (1971–) * [[Manca Kovač Viršek]] * [[Polona Kovič Kralj]] >> *[[Peter Kralj]] (1954–2021) *[[Polona Kralj]] - [[Kovič]] (1955–) (vulkanologinja) *[[Sabina Kramar]] *[[Jure Krivic]] *[[Katarina Krivic]] *[[Matija Krivic]] *[[Primož Krivic]] (1950–1990) *[[Franc Krivograd]] (1941–) * [[Matija (Matej) Križnar]] (1973–) *[[Josip Kropáč]] (1875–1961) *[[Zvonimir Krulc]] (1922–2014) (slov.-hrv.) *[[Othmar Kühn]] *[[Dušan Kuščer]] (1920–2012) == L == *[[Niko Lahajnar]] (1941–) *[[Andrej Lapajne|Andrej]] [[Andrej Lapanje|Lapanje]] (1957–) *[[Jože Lenič]] *Jakob Likar? *[[Matej Lipar]] *[[Marko Vincenc Lipold]] ([[1816]]–[[1883]]) *[[Sonja Lojen]] (1965–) *Egon Lukacs == M == *[[Franc Malečkar]] (1956–) *[[Neža Malenšek Andolšek]] *[[Nina Mali]] *[[Miloš Markič]] (1958?–) *[[Marko Mavec]] *Petra Medved 1971–? *[[Zvone Mencej]] *[[Eva Mencin Gale]] *[[Kim Mezga]] *[[Vasja Mikuž]] (1946–) *[[Miloš Miler]] *[[Pero Mioč]] (1931–2001) * [[Breda Mirtič]] (1950–) *[[Miha Mišič (geolog)|Miha Mišič]] (1949–2017) *[[Ana Mladenović]] *[[Irena Mrak]]? * [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] ([[1932]]–[[2004]]) *([[Franc Mrak]], jezuit na Hrvaškem, zbiralec kamnin) *[[Janez Mulec]] *[[Martin Munda]] (1913–1944) *[[Branko Mušič]] (1963–) (arheolog in geolog) == N == *([[Črtomir Nagode]]) *([[Vasilij Vasiljevič Nikitin]]) *[[Leon Nikler]] (1932–1997) (slov.-hrv.) *[[Anton Nosan]] ([[1922|1922–]]2012) *[[Ana Novak]] *[[Andrej Novak (geolog)|Andrej Novak]] (1990-) * [[Dušan Novak]] (1931–1998) *[[Matevž Novak (geolog)]] (197#-) *[[Uroš Novak (geolog)]] == O == *[[Katarina Oblak]] *[[Bojan Ogorelec]] (1945–2013) *[[Saša Orehek]] *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920–2000) *[[Valerija Osterc]] (r. [[Žerjav]]) (1924–2021) *[[Bojan Otoničar]] (1966–) == P == *([[Slavko Papler]] 1919–1981) *[[Urška Pavlič]] *[[Rajko Pavlovec]] (1932–2013) * [[Jernej Pavšič]] (1944–) *Ivan Andrej Perko (1876–1941) (speleolog) *[[Tina Peternel]] *[[Ana Petkovšek]] *[[Borut Petkovšek]] *[[Tine Petkovšek]]? *Rajko Petrica (kartograf?) *[[Metka Petrič]] (1966–) * [[Jože Pezdič]] (1945–) * [[Valentina Pezdir]] * [[Simon Pirc]] (1932–2024) *[[Ladislav Placer]] (1938–) * [[Mario Pleničar]] (1924–2016) *Viljem Podgoršek (1957 -) (zbiralec mineralov in fosilov) *[[Janez Pohar]] (1933–) * [[Vida Pohar]] (1934–2022) *Hugo Polajnar ? * [[Marijan Poljak]] *[[Tomislav Popit]] *[[Andreja Potokar Senegačnik]] (1959–) *Anton Praprotnik? *Davorin Preisinger (zbiralec) *[[Miro Preisinger]]? *[[Uroš Premru]] (1935–) *[[Joerg Prestor]] *[[Majda Prestor]] *([[Tadej Pretner]]: ''Minerali'') *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) (kemik, mineralog) *[[Dragotin Prosen]] (1907–1984) (geofizik) *Tatjana Prosen (seizmologija) *Blaž Pucihar == R == *[[Rajka Radoičić]] (srbska) *Gregor Rajh (seizmolog) *[[Dušan Rajver]] *Vili Rakov_c (zbiralec?) *[[Ivan Rakovec]] ([[1899]]–[[1985]]) *[[Slava Rakovec]] ([[Lipoglavšek]]) *[[Anton Ramovš]] (1924–2011) *[[Jože Ratej]] (1978–) *[[Danilo Ravnik]] (1923–2016) *[[Boža Ravnikar]] *(Borut Razinger 1936–2006 - [[Gemologija|gemolog]]) *[[Aleksander Rečnik]] (1968?–) *[[Metka Remec]] - NASA ? *Mitja Ribarič (1959–2023) ? *([[Vladimir Ribarič]] - seizmolog) *[[Mihael Ribičič]] (1946–) *[[Ana Rihar Šmid]] (1926–2015) *[[Julijana Rijavec|Julijana (Lija) Rijavec]] (1926–) *[[Igor Rižnar]] (1964–) *[[Duška Rokavec]] *[[Nina Rman]] *[[Nastja Rogan Šmuc]] *[[Duška Rokavec]] *[[Franc Rosthorn]] (1794–1877) *[[Boštjan Rožič]] (1974–) == S == *[[Marijan Salopek]] (1883–1967) (Hrvat) *[[Andreja Senegačnik|Andreja (Potokar) Senegačnik]] (1959–) *[[Luka Serianz]] *[[Boris Sikošek]] (1922–2004) (seizmotektonik: Beograd) *[[Drago Skaberne|Drago(mir) Skaberne]] (1947–) *[[Jurij Skok]] *[[Peter Skvarča]] (1944–) (glaciolog, Argentina) *[[Oskar Smrekar]] (1854–1935) (hidrogeolog) *[[Jure Soldo]] *Klemen Sotlar? *[[Petra Souvent]] *[[Dragica Strmole]] (1932–2020) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Martina Stupar]] *[[Peter Suhadolc]] (1950–) (geofizik, seizmolog, Trst) == Š == *[[Robert Šajn]] *[[Stanka Šebela]] (1964–) *[[Ela Šegina]] *[[Alfred Šerko ml.]] (1910–1948) *[[Rihard Šimnovec]] (1891–1966) *[[Jasna Šinigoj]] *[[Boris Šinkovec]] (1927–2010) (Zagreb) *[[Marjan Šinkovec]] *[[Jožef Škerlj]] (1927–2001) *[[Živadina Škerlj]] (1930–2021) *Barbara Šket Motnikar (seizmologija) *[[Ciril Šlebinger]] (1907–2000) * [[Andrej Šmuc]] (1974–) *[[Slavko Vekoslav Šolar]] *[[Urša Šolc]] *[[Aleš Šoster]] *[[Ljudmila Šribar|Ljudmila (Pika) Šribar]] (1932–2013) *[[Janez Štern|Janez (Ivan) Štern]] *[[Ivo Štrucl]] (1927–) *[[Franc Šumi]] (1922–2004) (geofizik) * [[France Šušteršič]] (1945–) == T == *[[Martin Tilen Tancar]] (1973-) *[[Klemen Teran]] *[[Tamara Teršič]] *[[Anja Torkar]] *[[Borut Toškan]] (1973) (arheozoolog) *[[Mirka Trajanova]] *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Branka Trček]] *[[Dragica Turnšek]] (1932–2021) == U == * [[Jože Uhan]] * [[Janko Urbanc]] (1958–) * ([[Anton Urbas]] 1822–1899) *[[Franjo Uršič]] (1898–1949) *[[Helena Us]] (1901–1988) == V == *Jože Vehovc (1918–75) (montanist) *[[Tomaž Verbič]] (1962–) (geoarheolog) *[[Renato Verbovšek]] - [[Rene|René]] (29.1.1951–16.10.1998) *[[Timotej Verbovšek]] *[[Jože Vesel]] (1944–) (petrolog) *[[Miran Veselič]] (1946–) * [[Franc Vidic]] (1957–) *[[Nataša Vidic|Nataša]] [[Nataša J. Vidic|J.]] [[Vidic]] (1959–) *[[Renato Vidrih]] (1957–2010) *[[Goran Vižintin]] (1969–) *[[Marko Vrabec]] (1969–) * [[Mirijam Vrabec]] * [[Polona Vreča]] *[[Petra Vrhovnik]] (1984–) *[[Vladimir Vukadin]] == W == * [[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == *[[Marjana Zajc]] *[[Janez Zajec (naravoslovec)|Janez Zajec]] (1842–1872) *[[Tina Zajc]] Benda (1983–) *[[Blaž Zarnik]] (zbiralec) *[[Aleš Zdešar]] (tudi naravoslovni fotograf) *[[Alojz Zorc]] (1912–1963) *[[Nadja Zupan Hajna]] (1962–) *[[Nina Zupančič]] (1963–) *[[Polona Zupančič]] (1967–) == Ž == *[[Jure Žalohar]] *[[Manja Žebre]] *[[Nadja Železnik]] *[[Gorazd Žibret]] (1977–) *[[Katarina Žibret]] *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) (mineralog) *[[Mladen Živčić]] * [[Ljubo Žlebnik]] (1929–) * [[Miro Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] (1885–1969) * [[Ivan Žuža]] (1830–1903) * Ivan Ev. Žuža (1837–1908) * Žužek? *[[Petra Žvab Rožič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih jamarjev]] * [[seznam slovenskih mineralogov]] * [[seznam slovenskih petrologov]] * [[seznam slovenskih montanistov]] * [[seznam slovenskih metalurgov]] {{seznami narodov po poklicu|geologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geologi]] [[Kategorija:Slovenski geologi|*]] g7m3xd5h87f30qqf70ubkqa3r3rv37z 0 74370 6655705 6649881 2026-04-04T12:33:25Z Upwinxp 126544 +np, tn 6655705 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}<br />{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|Republika Kosovo}} | conventional_long_name = Republika Kosovo | common_name = Kosovo | common_name2 = Kosova | image_flag = Flag of Kosovo.svg | image_coat = Emblem of the Republic of Kosovo.svg<!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --> | image_map = Europe-Republic of Kosovo.svg | map_caption = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]] | national_motto = | national_anthem = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''<br /><center>[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]</center> | official_languages = [[albanščina]], [[srbščina]] | regional_languages = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]] | ethnic_groups = 92,9 % [[Albanci]]<br />1,6 % [[Bošnjaki]]<br />1,5 % [[Srbi]]<br /> 4 % drugi <ref name="cia">{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=Europe :: Kosovo — The World Factbook |accessdate=2020-07-20 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |url-status=dead }}</ref> | ethnic_groups_year = 2020 | capital = [[Priština]] | latd = 42 | latm = 40 | latNS = N | longd = 21 | longm = 10 | longEW = E | largest_city = capital | demonym = Kosovec | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Kosova|predsednica]]: | leader_name1 = [[Vjosa Osmani]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Albin Kurti]] | leader_title3 = predsednik parlamenta: | leader_name3 = [[Glauk Konjufca]] | sovereignty_type = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}} | sovereignty_note = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}} | established_event1 = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]] | established_date1 = 17. februarja 2008 | established_event2 = Priznana<br />(97 držav) | established_date2 = 18. februarja 2019<ref>http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/9/politika/3423238/drecun-kosovo--generator-nestabilnosti-u-regionu.html</ref><ref>{{navedi splet|author=Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice|title=U.S. Recognizes Kosovo as Independent State|publisher=Department of State|url=http://www.state.gov/secretary/rm/2008/02/100973.htm|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Britain, France recognise Kosovo|publisher=Associated Press|url=http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18|archive-date=2008-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080226013609/http://ap.google.com/article/ALeqM5jvieojQfAH0lC-MNOQEfGdVlX1XAD8USR0K01|url-status=dead}}</ref><ref name="nytimes u.s. france">{{navedi novice|first=Stephen|last=Castle|title=Kosovo is Recognised by U.S., France anud Britain|url=http://www.nytimes.com/2008/02/19/world/europe/19kosovo.html?ref=world|date=2008-02-18|accessdate=2008-02-18}}</ref> | area_rank = 166 | area_km2 = 10.887 | percent_water = 1 | population_estimate = 1.932.774<ref name="cia"/> | population_estimate_rank = | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 159 | population_density_rank = 55 | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP = {{rast}} 23,524 mrd. USD<ref name="IMFWEORS">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&pr.y=10&sy=2019&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=967&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 13.017 USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_year = 2020 | GDP_nominal = {{rast}} 8,402 mrd. USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_rank = | GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini_year = 2017 | Gini_change = increase | Gini = {{negativna rast}} 29,0 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019 |archive-date=2019-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190124203818/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |url-status=dead }}</ref> | Gini_rank = 121 | HDI_year = 2016 | HDI_change = increase | HDI = 0,742 | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}</ref> | HDI_rank = | currency = [[evro]] (€){{smallsup|2}} | currency_code = EUR | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = ''ni dodeljena'' | footnote1 = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}} | footnote2 = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]]. }} '''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë, Kosova}}, {{jezik-sr|Косово|Kosovo}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]<ref name="cia"/> ter drugih etničnih skupnosti (Turkov, Romov, Bošnjakov, Hrvatov, Črnogorcev, [[Goranci|Gorancev]] itd.). Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]]. Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].<ref name="news.bbc.co.uk">{{Navedi novice|title=Kosovo MPs proclaim independence|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm|date=2008-02-17|accessdate=2022-12-06|language=en-GB}}</ref> Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kosova}} === Antična zgodovina === [[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]] '''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji. '''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.). [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.^{[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]} Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in [[Tračani]]^{[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]} ter kasneje s [[Kelti]]^{[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]} Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.^{[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]} ===Srednji vek=== [[Slovani]] so naselili Balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bolgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]). ===Turška oblast=== Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}</ref> Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju. Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.<gallery> Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878 Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912 </gallery> ==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ==== Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke" in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683–1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,<ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref> so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref> Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref> ==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ==== [[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]] V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]u žrtve genocida in izgona. Regija je bila etnično očiščena Albancev in nadomeščena s srbskimi naseljenci iz daljnih regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Petersen}}</ref> Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bil naslov predavanja srbskega oz. jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović|Vasa Čubrilovića]] (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albancev. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&pg=PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}</ref> V prispevku je opisana radikalna rešitev,<ref>{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&pg=PA128&redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}</ref> množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj "Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko". To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.<ref>{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305095231/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|url-status=dead}}</ref> Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je "najučinkovitejše sredstvo". Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje. Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanskim sporazumom leta 1877/78, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}</ref> === 1912–1918 === Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa [[Metohija|Metohijo]] (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje. Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta. === Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918–1941) === Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918–1941),<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20|archive-date=2011-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&q=campaigns+&redir_esc=y&hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60.000 in 65.000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.<ref>{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&pg=PT270&dq=Serbianise&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serbianise&f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}</ref> Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje. Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.<ref>{{cite journal |last=Gulyás |first=László |last2=Csüllög |first2=Gábor |year=2015 |title=History of Kosovo from the First Balkan War to the End of World War II (1912–1945) |url=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |journal=West Bohemian Historical Review |volume=5 |issue=2 |pages=219–237 |access-date=2022-05-27 |archive-date=2022-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222061825/https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |url-status=dead }}</ref> Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanskega z represivnimi ukrepi. Te lekcije se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo. ===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti=== Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije. Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblasti'') in to: Zetska oblast s sedežem na [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast. Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del ob Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini. Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast. Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref> Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu. [[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v [[Beli Drim]] v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblastni NOO za Kosovo in Dukagjin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije). [[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]] [[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]] Na zasedanju Oblastnega NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v okviru Demokratične federativne Jugoslavije z avtonomnim statusom.<ref>{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref> ''Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast'' (AKMO) kot sestavni del Srbije je bila ustanovljena leta 1945 kot del Demokratične federativne Jugoslavije oz. Federativne ljudske republike Jugoslavije ([[FLRJ]]). Leta 1959 je prišlo do prve diskusije o vpašanju narodnostne problematike v jugoslovanskem poliotičnem vrhu. Istega leta je bil del ozemlja ožje Srbije pripojen skrajno severnemu delu Kosova s skoraj čisto srbsko narodnostno sestavo prebivalstva. Ustava iz leta 1963 je ime ''Oblast'' v primeru Kosova spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal(?) se je tudi avtonomni status, čeprav je bila formalno izenačena s statusom AP [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] kot dela [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Avtonomna pokrajina Kosovo je bila dejansko del SR Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref> Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala z namenom pomiritve prebivalstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci so tega leta v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, ki je državni praznik sosednje [[Albanija|Albanije]], množično odšli na ulice in zahtevali, naj Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Kljub temu je bila avtonomija leta 1968 z ustavnimi spremembami okrepljena in Kosovo je z razširitvijo avtonomnih pravic dejansko postalo kontitutivni subjekt federacije, skoraj izenačen s statusom republik kot [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] (kratko SAP Kosovo), kar se je dejansko potrdilo tudi z novo jugoslovansko ustavo iz leta 1974, ko je dobilo svojega predstavnika v Predsedstvu SFRJ, pa tudi samo je dobilo predsestvo, enako kot "običajne" republike. Po Titovi smrti 1980 so Albanci 1981 zahtevali enakopraven status Kosova z republikami v SFRJ, kar je spet sprožilo posredovanje vojske in razglasitev izrednega stanja. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 Kosovo de facto izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila suspendirana. Srbija pa je kljub temu (enako kot velja za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]]), obdržala člana predsedstva SFRJ iz Kosova, da bi imela večjo težo pri glasovanju. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998–1999) je pobegnilo 1 milijon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000–10.000 Albancev, 1000–2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref> Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije<ref name="news.bbc.co.uk" />, se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. [[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]] ==Geografija== {{glavni|Geografija Kosova}} Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), [[Žljeb]]om (2365 m) in [[Mokra gora|Mokro goro]] (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin. Kosovo ima površino 10.887&nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi. Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&nbsp;mm. Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: [[Beli Drim]] (128&nbsp;km, od tega 111,5&nbsp;km na Kosovu), [[Sitnica]] (110&nbsp;km), [[Ibar]] (280&nbsp;km, od tega 85&nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Lab]], [[Drenica]], [[Lepenec]], [[Pećka Bistrica]], [[Erenik]], [[Prizrenska Bistrica]], [[Dečanska Bistrica]], Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika [[Jezero|jezera]], ki so bila umetno ustvarjena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero [[Ujmani]] je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. * Jezera: [[Vrbničko jezero]] (umetno), [[Svrčin]], [[Sazlija]] * Gore: [[Prokletije]], [[Paštrik]], [[Koritnik]], [[Šar planina]], [[Kopaonik]]. ===Meje Kosova=== [[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]] * z [[Albanija|Albanijo]] - 111,7&nbsp;km * s [[Črna gora|Črno goro]] - 78,6&nbsp;km * s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] - 158,7&nbsp;km * s [[Srbija|Srbijo]] - 365,8&nbsp;km Skupno meja meri 700,7&nbsp;km. ==Uprava== Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje. == Prebivalstvo == [[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]] Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]].<ref name=":0" /> Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh veliko večino Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]], [[Aškali]] ([[Egipčani]]?) in [[Janjevci|Hrvati]] (Janjevci). Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km². Srbi so v znatnem deležu (kot večinsko prebivalstvo) poseljeni jugovzhodno od Prizrena in zlati na severovzhodu Kosova. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. [[Goranci]] živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh [[Janjevo]], [[Letnica, Kosovo|Letnica]] in manjših drugih. Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, predvsem pri Albancih, v regiji [[Sandžak]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti zaradi diskriminacije. {| class="wikitable sortable" !Uvrstitev !Angleško ime !Albansko !Srbsko !Prebivalstvo <small>(2011)</small> !Velikost <small>(km²)</small> !Gostota <small>(km²)</small> !Naselja |- |1 |Pristina |Prishtinë |Priština |198,897 |572 |347.7 |41 |- |7 |Podujevo |Besianë |Podujevo |88,499 |663 |133.5 |76 |- |11 |Glogovac |Drenas |Glogovac |58,531 |290 |201.8 |37 |- |12 |Lipljan |Lipjan |Lipljan |57,605 |422 |136.5 |70 |- |21 |Kosovo Polje |Fushë Kosovë |Kosovo Polje |34,827 |83 |419.6 |15 |- |26 |Obilić |Obiliq/Kastriot |Obilić |21,549 |105 |205.2 |19 |- |30 |Gracanica |Graçanicë |Gračanica |10,675 |131 |81.5 |16 |- |33 |Novo Brdo |Artana |Novo Brdo |6,729 |204 |33 |24 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prištine''' | |477,312 |2,470 |193.2 |298 |- |2 |Prizren |Prizren(i) |Prizren |177,781 |626 |284 |74 |- |10 |Theranda |Therandë |Suva Reka |59,722 |306 |178.5 |42 |- |14 |Mališevo |Malishevë |Mališevo |54,613 |361 |165.4 |43 |- |22 |Dragaš |Dragash |Dragaš |33,997 |435 |78.2 |35 |- |35 |Mamuša |Mamushë |Mamuša |5,507 |11 |500.6 |– |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prizrena''' | |331,670 |1,397 |237.4 |195 |- |23 |Kaçanik |Kaçanik |Kačanik |33,454 |221 |151.4 |31 |- |25 |Shtime |Shtime |Štimlje |27,324 |134 |203.9 |23 |- |31 |Elez Han |Hani i Elezit |Đeneral Janković |9,389 |83 |113.1 |11 |- |32 |Štrpce |Shtërpcë |Štrpce |6,949 |247 |28.1 |16 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Ferizaja''' | |185,806 |1,030 |180.4 |126 |- |3 |Ferizaj |Ferizaj |Uroševac |108,690 |345 |315 |45 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Pejë''' | |174,235 |1,365 |127.6 |118 |- |19 |Klina |Klinë |Klina |38,496 |308 |125 |54 |- |4 |Peć |Pejë |Peć |96,450 |603 |160 |14 |- |17 |Istog |Istog |Istok |39,289 |454 |86.5 |50 |- |5 |Gjakova |Gjakova/Gjakovë |Đakovica |94,557 |587 |161.1 |91 |- |13 |Rahovec |Rahovec |Orahovac |55,053 |276 |199.5 |32 |- |18 |Deçan |Deçan |Dečani |38,984 |180 |216.6 |37 |- |34 |Junik |Junik |Junik |6,078 |86 |70.7 |10 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjakove''' | |194,672 |1,129 |172.4 |170 |- |8 |Mitrovica |Mitrovicë |Kosovska Mitrovica |71,909 |350 |205.5 |45 |- |9 |Vučitrn |Vushtrri |Vučitrn |69,870 |344 |203.1 |67 |- |15 |Skenderaj |Skënderaj |Srbica |50,858 |378 |134.5 |49 |- |24 |North Mitrovica |Mitrovica Veriore |Severna Mitrovica |29,460 |11 |2,678.2 |– |- |27 |Leposavić |Albanik |Leposavić |18,600 |539 |34.5 |42 |- |28 |Zvečan |Zveçan |Zvečan |16,650 |122 |136.5 |35 |- |29 |Zubin Potok |Zubin Potoku |Zubin Potok |14,900 |333 |44.7 |29 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Mitrovice''' | |272,247 |2,077 |131.1 |267 |- |6 |Gjilan |Gjilan |Gnjilane |90,015 |385 |233.8 |54 |- |16 |Vitina |Viti |Vitina |46,959 |278 |168.9 |39 |- |20 |Dardan |Dardanë |Kamenica |35,600 |423 |84.2 |58 |- |36 |Ranilug |Ranillug |Ranilug |3,866 |78 |49.6 |18 |- |37 |Klokot |Kllokot |Klokot |2,556 |24 |106.5 |4 |- |38 |Parteš |Partesh |Parteš |1,787 |18 |99.3 |3 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjilana''' | |180,783 |1,206 |149.9 |287 |- | colspan="3" |<center> '''Kosovo'''</center> | |'''1,816,675''' |'''10,908''' |'''170''' |'''1,339''' |} == Religija == Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012). * Muslimani 88 % * Katoliki 2,2 % * Pravoslavci 1,5 % * Ne-verniki 2,9 % * Drugo 0,4 % == Kultura == [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb| Narodni muzej Kosova]] === Umetnost === {{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}} [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]] Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes. Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}</ref> V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.<ref name=":0">{{navedi splet |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.<ref>{{navedi splet|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}</ref> Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku. Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.</ref> Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.<ref name="Congress2010">{{navedi knjigo|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|url-status=live}}</ref> Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, ki so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu. === Kuhinja === [[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]] Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike. Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto. Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora. Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti. Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe. === Glasba === Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.<ref name="ThreeWindows">{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}</ref> [[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]] V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.<ref>{{navedi knjigo|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|url=https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=[https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr/page/40 41]}}</ref> Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pred našim štetjem so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret "Panija", ki drži instrument, podoben flavti).<ref name="Kruta">{{navedi knjigo|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}</ref> Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.<ref>{{navedi splet|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}</ref> Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.<ref>{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}</ref> Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu. == Znane osebe == Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]]. == Glej tudi == *[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]] *[[Kosovski parlament]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[SAP Kosovo]] ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kosova - Косово и Метохија}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo] * [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal] {{CEFTA}} {{Države Evrope|naslov=Države Evrope}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Kosovo|*]] qajp2jgp7dkwtayw29hm6aov5ubl7zo 0 74602 6655875 6654000 2026-04-04T21:02:07Z ~2026-21040-75 257679 Ime 6655875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Metod Trobec |image=Metod Trobec.jpg |caption= |citizenship= |criminal_charge=pomoč pri [[Kaznivo dejanje|kaznivem dejanju]] (1967)<br>[[kraja]] avtomobila (1971)<br>goljufija in lažna ovadba (1974)<br>[[krivolov]] (1978)<br>[[Rop (kriminal)|rop]], povzročitev hude telesne poškodbe in velika [[kraja|tatvina]] (1980)<br>naklepni [[umor]] petih ljudi, rop in dve veliki tatvini (1980)<br>poskus umora in povzročitev lahke telesne poškodbe (1993)<br>poskus umora (1998) |death_cause=[[samomor]] |education=šest razredov [[osnovna šola|osnovne šole]] |known_for=najbolj zloglasen slovenski serijski morilec |occupation=avtoklepar (1971-1974)<br>[[skladiščenje|skladiščnik]] (od junija 1977 do aretacije) |parents=Marija Trobec |resting_place=Pokopališče Šentrupert (neoznačen) }} '''Metod Trobec''', [[Slovenci|slovenski]] [[serijski morilec]], prevarant, [[Kraja|tat]] in [[Rop (kriminal)|ropar]], * [[6. junij]] [[1948]],<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni kazal znakov samomorilnosti|url=https://www.dnevnik.si/182461|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115054137/https://www.dnevnik.si/182461|url-status=dead}}</ref> [[Planina nad Horjulom]],<ref name=":1">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_32_L.pdf Ostanki trupel v krušni peči]'', str. 19, ''Gorenjski Glas'', 25. april 1980, l. 33, št. 32</ref> † [[30. maj]] [[2006]], [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni]].<ref name=":24">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060602_L.pdf Metod Trobec se je obesil]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', Šubic, Simon (2. junij 2006), l. 59, št. 44</ref> Obsojen je bil za [[umor]] petih [[Ženska|žensk]].<ref name=":24" /> Vse je umoril in zažgal v kmečki krušni peči od leta 1976 do konca leta 1978 na domačiji v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] pri [[Polhov Gradec|Polhovem Gradcu]], ki je danes ni več.<ref name=":1" /><ref name=":41" /> Njegove žrtve so bile Vida Markovčič, Marija Cankar, Urška Brečko, Ana Plevnik in Zorica Nikolić. Vse so bile neznanke razen Zorice Nikolić.<ref name=":10">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_92_L.pdf Za take zločine smrtna kazen]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 28. november 1980, l. 33, št. 92</ref><ref name=":11" />{{Refn|group=nb|Po drugem viru naj bi Urško Brečko spoznal v gostilni v Črnivcu, kjer je delala, preden jo je iz ljubljanske gostilne Istra odpeljal k sebi domov in umoril.<ref name=":12"/>}} Za domnevno prvo žrtev, Olgo Pajić, mu niso sodili,<ref name=":24" /> zgolj podali so ovadbo po najdbi njenih [[Osebni dokument|dokumentov]] v njegovi hiši umorov leta 1984.<ref name=":19" /> Njegovi umori so prišli na plan leta 1979, ko je okradel in pretepel [[Nemci|nemškega]] [[turist]]a.<ref name=":0">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_75_L.pdf Srhljiva najdba]'', str. 13, 21. september 1979, ''Gorenjski Glas'', l. 32, št. 75</ref> Njegova dejanja so bila označena za ena najhujših v [[Slovenija|slovenski]] povojni kriminalni zgodovini.<ref name=":11">''Petkratni morilec kmalu pred sodniki'', str. 8, ''Primorski dnevnik'', 21. oktober 1980, letnik 36, številka 10763, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KX3RR8H2}}</ref> Poleg umorov je bil obsojen tudi zaradi tatvin, povzročitve hudih telesnih poškodb, goljufij in divjega lova. Slučajne znanke je povabil na pijačo, nato pa jim je ukradel torbico. Kradel je tudi iz kleti in [[avtomobil]]ov. Nazadnje je delal kot [[Skladiščenje|skladiščnik]] v [[Ljubljana|ljubljanski]] Metalki, iz katere je kradel ob pomoči nekaterih tam zaposlenih.<ref name=":34">''Iskali so potovalko, našli pa so ostanke treh trupel'', str. 12, ''Delo'', 20. september 1979, letnik 21, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3FU6ZI3L}}</ref><ref name=":0" /> Kot serijski morilec si je prislužil status ikone. Med [[Slovenci]] je bil bolj znan kot ljudje na pomembnih [[Politika|političnih]] položajih.<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilci kot pop ikone|url=https://www.dnevnik.si/254420|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. junij 2007|publisher=|last=Praš|first=Uroš|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115062424/https://www.dnevnik.si/254420|url-status=dead}}</ref> Na prvem sojenju je [[fotograf]]e in [[Novinarstvo|novinarje]] zmerjal s [[Sadizem|sadisti]].<ref name=":10" /> Poročanje o njem med letoma 1979 in 1984 je pomenilo zametek senzacionalizma v slovenskem [[Mediji|časopisju]], ki je naredilo škodo žrtvam in svojcem, saj je izjemnost primera [[novinarstvo]] ujela nepripravljeno. To so bili časi pred prvimi senzionalističnimi časopisi, kot so mariborski ''Kaj'' in ''[[Slovenske novice]]''.<ref>GLASER, Mirja, 2010, Spoštovanje domneve nedolžnosti v Slovenskih novicah pri poročanju o primeru Plut : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/glaser-mirja.pdf</ref> Bil je dvakrat [[Poroka|poročen]] in [[Ločitev|ločen]].<ref name=":34" /><ref name=":13">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_69_L.pdf Pričala tudi Trobčeva mati]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 10. september 1982, l. 35, št. 69</ref><ref name=":35">''Večkratni morilec je svoje žrtve sežigal v krušni peči'', str. 10, ''Delo'', 25. april 1980, letnik 22, številka 98, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CWY8FLET}}</ref> Opisali so ga kot privlačnega moškega nizke, čokate postave in blede polti, ki ni izgledal kot morilec.<ref name=":10" /><ref name=":4">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Trobec le zmiguje z rameni]'', str. 15, ''Gorenjski glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Bil je zelo navezan na svojo [[Mati|mater]], kar se je videlo iz njegovih pisem iz preiskovalnega zapora, ki so jih na njegovo željo prebrali med sojenjem za umore. Bila so lepo oblikovana, v pravilni [[Slovenščina|slovenščini]] in z besednim zakladom nekoga, ki je imel več razredov [[Osnovna šola|osnovne šole]] kot Trobec.<ref name=":8">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_88_L.pdf Trobčeva mati kot priča]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 14. november 1980, l. 33, št. 88</ref><ref name=":28">''Trobčeva mati je danes svoje izjave nekoliko spremenila'', str. 12, ''Delo'', 14. november 1980, letnik 22, številka 267, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1HN76X3V}}</ref> Njegova mama je pričala na obeh sojenjih za umore. Polbrat in polsestra po mamini strani ter sestra so na prvem sojenju izkoristili pravico, da jim tega ni treba.<ref name=":13" /><ref name=":8" /><ref name=":44" /> [[Odvetnik]] Stanislav Klep iz [[Kranj]]a ga je zagovarjal do leta 1984. Poudarjal je, da so elektrošoki Trobcu scvrli [[Možgani|možgane]] in ga spremenili v morilca ter da bi ga morali zdraviti v psihiatrični bolnišnici. Motilo ga je tudi, da so le domnevali, da je Trobec zadavil svoje žrtve.<ref name=":24" /> Podprl je odstop [[Slavko Ziherl|Slavka Ziherla]] s položaja državnega sekretarja za zdravstvo [[9. vlada Republike Slovenije|v vladi Boruta Pahorja]], ker je ta podpiral zdravljenje z elektrošoki. Klep je bil tudi vodja gibanja Združeni ob lipi sprave.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081216_L.pdf Lipa sprave o premierovih odločitvah]'', str. 2, ''Gorenjski Glas'', 16. december 2008, l. 61, št. 100</ref> Metod Trobec je zadnji obsojenec v Sloveniji, ki so mu izrekli [[Smrtna kazen|smrtno kazen]].<ref>{{Navedi splet|title=V pasti novega zakonika|url=https://www.dnevnik.si/307955|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. marec 2008|publisher=|last=Vipotnik|first=Miča|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115110416/https://www.dnevnik.si/307955|url-status=dead}}</ref> Potrdili so jo na ponovnem sojenju,<ref name=":17" /> nato pa jo je [[Višje sodišče v Ljubljani]] leta 1983 spremenilo v dvajset let zapora.<ref name=":42" /> V letih 1988, 1990 in 1992 je napadel tri sojetnike, zaradi česar so mu zaporno kazen podaljšali.<ref name=":22" /><ref name=":43" /> V [[Zapori v Sloveniji|zaporih]] je nepretrgoma preživel 27 let, kar je slovenski rekord.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Ko je metla srhljivejša od puške|url=https://www.dnevnik.si/1042700929|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=20. december 2014|publisher=|last=Mehle|first=Borut|archive-date=2022-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308101208/https://www.dnevnik.si/1042700929|url-status=dead}}</ref> Izpuščen bi bil 5. marca<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Metod Trobec si je sam skrajšal kazen|url=https://www.dnevnik.si/182530|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=31. maj 2006|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111224/https://www.dnevnik.si/182530|url-status=dead}}</ref> ali 15. marca 2015 ,vendar je v zaporu storil samomor.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Metod Trobec se je obesil|url=https://www.finance.si/154144|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=30. maj 2006|publisher=|last=|first=}}</ref> Za svojo življenjsko izpoved v seriji »Usode izza rešetk« v ''[[Dolenjski list|Dolenjskem listu]]'' je zahteval astronomsko vsoto.<ref name=":21">''Šlo je za Trobčevo varnost'', str. 13, ''Dolenjski list'', 24. september 1992, letnik 43, številka 39, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-9R5TL5T6}}</ref> Po [[samomor]]u je bil pokopan v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40" /> == Življenje == ===Zgodnja leta=== Rodil se je [[kmet]]ici Mariji Trobec, samski materi štirih [[otrok]], ki je [[Kmetijstvo|kmetijo]] brez tekoče [[Voda|vode]] dobila z [[Agrarna reforma|agrarno reformo]]. Na njej je redila eno ali dve [[Krava|kravi]], [[Domači prašič|prašiče]], [[Kokoš|kure]] in [[Domača ovca|ovce]]. S [[Sestra|sestro]] dvojčico Cirilo sta se rodila zadnja, njun [[oče]] jima je pomagal le občasno. Odraščala sta skupaj s polbratom Rajkom in polsestro Marijo. Po besedah matere naj bi Metod shodil pri štirih, spregovoril pa pri petih letih. O[[Osnovna šola|snovne]] šole ni dokončal zaradi učnih težav, sedmega razreda namreč ni izdelal. Sosedje so menili, da je pri 14-ih ali 15-ih letih večkrat požgal [[Kozolec|kozolce]], kar je mama označila za obrekovanje, zaradi katerega je po odsluženi [[Vojaška obveznost|vojaščini]] šel v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]] (najprej je povedala, da je z ostalimi fanti z [[vas]]i iskal boljši zaslužek).<ref name=":8" /><ref name=":28" /> === Delo v Nemčiji === V [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]] je bil od 1971 do 1974.<ref name=":34" /> Tam se je v avtomobilski [[Tovarna|tovarni]] priučil za avtokleparja.<ref name=":35" /> === Vrnitev v Slovenijo, zasebno življenje in kraji bivanja === Po vrnitvi v [[Slovenija|Slovenijo]] je spoznal<ref name=":35" /> 21 let starejšo<ref name=":34" /> Štefko Kvas<ref name=":13" /> in se poročil z njo.<ref name=":28" /> Na sojenju Metodu Trobcu je na obravnavi, zaprti za javnost, povedala, da je bil v intimnem življenju grob do nje.<ref name=":7" /> Opazila je njegovo navezanost na mamo.<ref name=":35" /> Njegova mama je povedala, da s svojim sinom po njegovi prvi poroki ni imela tesnejših stikov.<ref name=":28" /> Žena je opazila, da domov nosi stvari, ki jih ni kupil. Kasneje je bil obsojen za več kaznivih dejanj.<ref name=":1" /><ref name=":13" /> Ukradene stvari je nosil tudi svoji sestri ([[pisalni stroj]] iz Galtexa in plašč umorjene Zorice Nikolić).<ref name=":5" /> Leta 1978 je spoznal drugo žensko in se z njo poročil. [[Ločitev|Ločila]] sta se po devetih mesecih.<ref name=":35" /> Na ponovno sojenje leta 1982 njegova druga bivša žena kljub vabilu ni prišla.<ref name=":13" /> Hišo v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]] je med leti 1971 in 1972 kupila njegova mama (za 11 milijonov starih dinarjev, za kar naj bi prodala del živine, del kupnine pa je posodil njen brat, nekaj dnarja je dodal tudi Metod sam), katero mu je tudi podarila.<ref name=":1" /><ref name=":28" /> Od takrat naprej je živel tam,<ref name=":35" /> nekaj časa tudi s svojo prvo ženo.<ref name=":1" /> Tam je bival do konca leta 1978, (kjer je ostal prijavljen), potem pa je odšel živet v hišo na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], ki jo je verjetno kupil s pomočjo svojih staršev.<ref name=":34" /> Po preselitvi se je vračal v Dolenjo vas.<ref name=":34" /> Hišo v Dolenji vasi je prodala njegova mama leta 1978<ref name=":34" /> (najverjetneje spomladi ali poleti leta 1979)<ref name=":4" /> , nekemu zdomcu, ki je bival v zgornjih prostorih, za spodnje pa se ni brigal.<ref name=":1" /> Ko je novi lastnik izvedel, kaj se je v hiši dogajalo, je želel da se mu vrne kupnina. Jezni Trobec je iz preiskovalnega zapora o tem pisal odvetniku in si potem prizadeval, da se to pismo prebere med sojenjem za umore.<ref name=":8" /> Med preiskavo se je zavil v molk. Postal je agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine.<ref name=":31">''Tožilec predlaga najstrožjo kazen, obramba pa oprostitev'', str. 12, ''Delo'', 21. november 1980, letnik 22, številka 273, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-991URETP}}</ref> Med sojenjem za napad na nemškega turista je bil prijavljen v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]], na naslovu njegove tete, sestre njegovega očeta, ki je zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč njegove mame, katera je živela tam, zaradi česar je bil Metod v Dolenji vasi občasno sam.<ref name=":28" /><ref>''Osem let zapora, ker je oropal in ranil turista'', str. 12, Delo, 9. september 1980, letnik 22, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-N3T9XIBU}}</ref> === Kazniva dejanja in obsodbe === Pred aretacijo za napad na [[Nemci|Nemca]] je bil šestkrat v kazenskem postopku in štirikrat obsojen.<ref name=":34" /> * 1967: pomoč pri kaznivem dejanju<ref name=":34" /> (kraja [[Kolo (prevozno sredstvo)|kolesa]] in [[moped]]a)<ref name=":28" /><ref name=":25">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Zgodba Metoda Trobca]'', str. 14, ''Gorenjski Glas'', 9. junij 2006, l. 59, št. 46</ref> * 1971: mesec dni pogojne kazni za odvzem avtomobila<ref name=":34" /> * 1974: leto dni zapora za goljufijo in lažno ovadbo. Prišel je na dopust z najetim (rent-a-car) avtomobilom iz Zahodne Nemčije in ga skril v gospodarsko poslopje v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]]. Kranjskim [[Milica (policija)|miličnikom]] pa je prijavil da je avto ukraden.<ref name=":10" /><ref name=":34" /><ref name=":35" /><ref name=":25" /> * 1976: kraja [[Električna energija|elektrike]] (brez obsodbe)<ref name=":34" /> * 1978: 3 meseci zapora za [[Krivolov|divji lov]] (kazni ni odsedel, ker so mu jo na njegovo prošnjo odložili)<ref name=":34" /> === Ropi in tatvine, obravnavani na prvem sojenju za umore === * Po umoru Marjane Cankar 25. marca 1977 je z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] okradel obrtno zadrugo Galtex v Ljubljani. Ukradel jim je dva računska stroja, dva [[Pisalni stroj|pisalna stroja,]] električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev.<ref name=":5" /> * V noči na 5. februar 1979 je na kranjski avtobusni postaji ponudil prevoz upokojencu Janezu V., ki je zamudil [[avtobus]], nato pa ga je na travniku v [[Dorfarje|Dorfarjah]] zbil na tla in mu strgal uro z roke, ker napadeni pri sebi ni imel denarja.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> ** 2. julija 1979 je starejši ženski, Jovanki K. iz [[Titograd]]a, na kranjski avtobusni postaji , z laganjem in pod pretvezo da je [[taksi]]st, ponudil prevoz na Planino(naselje v Kranju). Odpeljal jo je proti [[Srakovlje|Srakovljam]] na [[Mlaka pri Kranju|Mlaki]] in jo vrgel iz avta brez njene prtljage, dokumentov in denarja.<ref name=":0" /><ref name=":5" /><ref name=":27" /> Za nakradene predmete so avgusta 1979 podali 16 kazenskih ovadb.<ref name=":34" /> === Bivanje v zdravstvenih ustanovah === ==== Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici Polje ==== Leta 1974 so Trobca odpeljali iz preiskovalnega zapora (kjer je bil zaradi prevare in lažne prijave), na zdravljenje v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polje]], ker je imel priporno psihozo, Ganserjev sindrom, značilen za psihopatsko osebnost, ki išče pot iz stiske (pretvarjal se je, da je duševni bolnik). V Polju se je zdravil dvakrat, ob prvem zdravljenju je dobil tri [[elektrošok]]e, ob drugem pa dva (po 110 [[volt]]ov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]).<ref name=":7">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_87_L.pdf Psihiatri: ni posledic zdravljenja z EŠ]'', str. 17, ''Gorenjski Glas'', 11. november 1980, l. 33, št. 87</ref><ref name=":9" /><ref name=":48" /> Svoji materi je, glede na poročilo, pri enem od obiskov grozil, da jo bo ubil. Med pričanjem na prvem sojenju za umore, njegova mati tega ni omenila, ker naj bi se v splošnem le malo sporekla glede dela na kmetiji.<ref name=":28" /> ==== Na opazovanju v KPD bolnici v Zagrebu ==== V KPD bolnici Zagreb je bil od 20. februarja do 8. aprila 1980 na posebnem opazovanju, ki je potrdilo, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Tudi tam je prejel elektrošoke, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /><ref name=":2">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_69_L.pdf Trobec se ne spominja]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 9. september 1980, l. 33, št. 69</ref> === Umori === Žrtve je vodil k sebi domov in jih umoril.<ref name=":35" /> Zakaj ni umoril tudi ostalih žensk, ki so bile pri njem, preiskovalci niso izvedeli, so pa domnevali, da je iskal take, ki so imele zdravstvene težave, saj sta se dve umorjeni zdravili zaradi [[Epilepsija|epilepsije]].<ref name=":1" /> [[posilstvo|Posilil]] in zadavil je 5 žensk.<ref name=":10" /> Dve je pretepel da sta krvaveli.<ref name=":9">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_90_L.pdf Tožilec zahteva najstrožjo kazen, zagovornik oprostitev]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', 21. november 1980, l. 33, št. 90</ref> Trupla je porinil v kmečko krušno peč ter zažgal s pomočjo [[bencin]]a in [[Drva|drv]].<ref name=":1" /><ref name=":35" /> Na več mestih v hiši so našli kri (posledica obrambe žrtev).<ref name=":31" /> Trupla je zažgal, da bi zabrisal sledi.<ref name=":35" /> Tudi nekatere njihove dokumente je zažgal, druge pa odnesel na Spodnjo Belo.<ref name=":10" /> V gospodarskem poslopju ob hiši, so v leseni mavtarki našli pepel in ostanke človeških kosti. Med prečrpavanjem gnojnice so tudi v greznici našli podobne ostanke.<ref name=":35" /> Doma je imel [[Trivialna literatura|šund]] roman ''X-100'', ki pripoveduje o najbolj krutih zločinih in sežiganju trupel, ter roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«.<ref name=":10" /><ref name=":9" /> Med preiskavo je Trobec povedal tri različne zgodbe. Najprej je trdil, da so mu ženske pripeljali in zažgali neznanci. Nato je rekel, da je sodeloval pri umoru treh, s tem da jim je dal neke tablete. Nato je preiskovalnemu sodniku in psihiatru rekel, da jih je zadavil med spolnim odnosom. Za resnično se je izkazala njegova trditev, da je vsako truplo gorelo približno štiri ure.<ref name=":31" /> Med preiskavo nikoli ni izjavil, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si je njegova obramba sicer prizadevala dokazovati.<ref name=":31" /> Načina smrti (davljenje) Trobčevih žrtev zaradi posledic zažiganja, na prvem in ponovljenem sojenju niso mogli dokazati.<ref name=":8" /><ref name=":45" /> Izvedenci za področje [[Spolnost|spolnih deliktov]], določeni na ponovljenem sojenju, niso mogli dokazati, če so se umori res zgodili med intimnimi odnosi in če je do teh odnosov res prišlo.<ref name=":47" /> ==== Kronologija umorov ==== Prva žrtev je bila '''Vida Markovčič'''.<ref name=":5" /> Trobec jo je spoznal v nekem lokalu v Ljubljani in jo na [[Motorno kolo|motornem kolesu]] odpeljal k sebi domov. Pretepel jo je, zadavil in zažgal. Pri njem so našli njene bele natikače in odrezek obleke.<ref name=":6">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_86_L.pdf »Žal mi je, če sem res storil.«]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 7. november 1980, l. 33, št. 86</ref> Umorjena je bila spomladi leta 1976, ko je bila stara osemnajst let.<ref name=":35" /> Druga žrtev je bila '''Marjana Cankar''', ki jo je spoznal 25. marca 1977<ref name=":5" /> v bistroju Bistro,<ref name=":6" /> v pivnici [[NAMA|Name]]. Umrla je med 25. in 26. marcem 1977.<ref name=":35" /> Njen plašč in ožgano zlato verižico s srčkom<ref name=":6" /> so našli v Dolenji vasi, ostale predmete pa na Spodnji Beli. Z njenim [[Ključ (ključavnica)|ključem]] je okradel Galtex. Tretja žrtev je bila '''Urška Brečko'''. Trobec jo je spoznal v gostilni Istra blizu [[Železniška postaja Ljubljana|železniške postaje v Ljubljani]]. Kasneje so v njegovem stanovanju našli njene [[Ključ (ključavnica)|ključe]] za zadnja vrata in za vrata na hodniku gostilne in pa ključ od [[Omara|omare]] v njeni sobi.<ref name=":1" /><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref name=":32" /><ref name=":29">''Čeprav dejanja še vedno taji, hkrati priznava, da mu je žal'', str. 12, ''Delo'', 7. november 1980, letnik 22, številka 261, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SGK62322}}</ref> Četrto žrtev, '''Ano Plevnik''', je spoznal spomladi 1978 v obratu gostinskega podjetja Daj-Dam v Ljubljani. Umrla je kmalu za Brečkovo.<ref name=":35" /> Na Spodnji Beli so našli njena oblačila. Tja je odnesel tudi nekaj ostalih stvari, ko je hišo v Dolenji vasi prodal.<ref name=":1" /><ref name=":7" /> Peta žrtev '''Zorica Nikolić''' je izginila 17. novembra 1978 na poti k zdravniku. Trobca je poznala, ker sta skupaj delala v Metalki. Pri njem so našli ključ stanovanja, v katerem je živela s svojo sestro, pri njegovi sestri v Kranju pa njen plašč, obrobljen z [[Lisica|lisičjim]] [[Krznarstvo|krznom]]. Njeno [[Spodnja čeljustnica|spodnjo čeljust]], najdeno v pepelu, je prepoznal sodni izvedenec [[Stomatologija|stomatolog]] ob primerjavi [[zob]] s podatki iz kartoteke.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":8" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> ==== O žrtvah ==== *'''ZORA Markovčič''' (rojena. 1957), iz Gornje Brezovice. Živela je v Domu Malči Beličeve v Ljubljani.<ref name=":1" /><ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":15" /> Nekaj časa je delala v kovinski galanteriji na Brezovici.<ref name=":5" /> Junija 1984 so v Trobčevi propadajoči hiši,kjer je moril, naknadno našli tudi njene dokumente in fotografije.<ref name=":19" /> *'''Marija Cankar''' (rojena. 5. decembra 1924 v Ljubljani),<ref name=":34" /> najemnica, upokojenka in honorarna čistilka (čistila je tudi prostore obrtno nabavne zadruge Galtex v Ljubljani)<ref name=":5" /> iz [[Ljubljana|Ljubljane]] (pogrešana od marca 1977).<ref name=":1" /><ref name=":34" /><ref name=":0" /> *'''Urška Brečko''' (rojena 3. oktobra 1957 v [[Okroglice|Okroglicah]] pri Sevnici ). Bila je kuhinjska pomočnica v gostilni Ivanke Mlakar v [[Črnivec|Črnivcu]] pri [[Radovljica|Radovljici]], kjer je živela s svojo materjo. Pogrešana je bila od 20. marca 1978, ko je iz službe odšla v [[Okroglice]] po mamino obleko in urediti denarne stvari s sosedi glede mamine pokojnine (po drugem viru je urejala nakup vinograda).<ref name=":29" /> Tam je bila stalno prijavljena in z materjo sta imeli hišo in vinograd. Po odhodu od tam z avtobusom, na katerem je pustila denarnico s 350 dinarji in dokumenti, se ni vrnila isti dan v [[Črnivec]], kot je bila dogovorjena. Izginila je na 500 metrih med avtobusno postajo v križišču in [[Železniška postaja Breg|železniško postajo]] v [[Breg, Sevnica|Bregu]]. Njena mama je njeno izginotje prijavila tri dni kasneje na sevniški postaji [[Milica (policija)|milice]]. Zaman so jo iskali v reki [[Sava|Savi]], v Okroglicah in v tujini. Niso mogli dognati, ali je šla z vlakom proti Ljubljani ali ne.<ref name=":1" /><ref name=":12">''Krušna peč odkrila tragedijo'', str. 10, ''Dolenjski list'', 8. maj 1980, letnik 31, številka 18/19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UCISYBUI}}</ref><ref name=":13" /><ref name=":4" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_24_L.pdf Pogrešano dekle]'' (obvestilo UJV Kranj), str. 11, ''Gorenjski Glas'', 28. marec 1978, l. 31, št. 24</ref><ref>''Urško pogrešajo že leto dni,'' str. 23, ''Dolenjski list'', 12. april 1979, letnik 30, številka 15, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ETP1K9AY}}</ref><ref>''Kje je Urška?'', str. 23, ''Dolenjski list'', 30. marec 1978, letnik 29, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-TSXGUKFD}}</ref><ref>''Kdo jo je videl?'', str. 14, ''Dolenjski list'', 11. maj 1978, letnik 29, številka 19, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KOHVSFPO}}</ref> Domači so jo iskali tudi prek časopisov.<ref name=":4" /> *'''Ana Plevnik''' (rojena. 9. julija 1935 v [[Tanča Gora|Tanči gori]] pri [[Črnomelj|Črnomlju]]), delavka iz Ljubljane, pogrešana od pomladi (začetka)<ref name=":34" /> 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /> Njen sin je povedal, da je bila [[alkoholik]], zaradi česar sta bila v slabih odnosih.<ref name=":7" /> *'''Zorica Nikolić''' (rojena. 6. decembra 1945 v Porebrici),<ref name=":34" /> delavka in hišna pomočnica iz Ljubljane, pogrešana od 17. novembra 1978.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref name=":5" /> Stanovala je pri sestri v [[Štepanjsko naselje|Štepanjskem naselju]].<ref name=":35" /> ==== Kasnejša usoda domačije v Dolenji vasi ==== Špela Sotlar iz prve sezone resničnostne oddaje ''[[Kmetija (TV-oddaja)|Kmetija]]'', je z možem posestvo kupila od Trobčevega odvetnika in zgradbo dala porušiti. Ostala so le kovinska vratca peči pri njenem odvetniku.<ref name=":41">{{Navedi splet|title=Jana št. 5, 1. 2. 2011: Joj, Trobčeva kmetija!|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed569455e93/joj-trobceva-kmetija-|website=Revija Zarja|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=|publisher=|last=Horvat|first=Tina}}</ref> === Aretacija po napadu na nemškega turista ter odkritje ostankov trupel in ukradenih predmetov === [[Nemci|Nemški]] turist Hermann Lampenau je Trobca prvič srečal konec julija 1979 v Ljubljani. Trobec se je, pod pretvezo da gre telefonirat svoji sestri, odpeljal s turistovo potovalko, medtem ko je ta iskal prenočišče v gostilni Cirman v [[Medno|Mednem]]. Po prijavi tatvine, ga je moški iskal še na lastno pest in ga ponovno srečal čez kakšen teden, 5. avgusta 1979 v [[Kranj]]u, v bifeju avtobusne postaje. Trobec mu je obljubil, da ga bo odpeljal v svoj vikend, kjer bo dobil kovček, nato ga je odpeljal do ceste med Britofom in Šenčurjem, v gozd v smeri proti Preddvoru. Tam ga je pretepel in odšel z njegovo denarnico v kateri je bilo 200 nemških mark, 1900 jugoslovanskih dinarjev in dokumenti. Nemškega turista, je z zlomljeno [[Ključnica|ključnico]], ter rano na čelu in odrgninami, očividec napada Pavle Arsenovski, ki je takrat [[goba]]ril tam, oddpeljal do telefona, od koder je poklical policijo. Nemški turist s priimkom Lampenau, si je zapomnil le del registracije avtomobila (LJ 144-021),ki ga je vozil Trobec. Gospod Arsenovski pa je bil predaleč (200 m), da bi jo lahko videl. Po nekaterih drugih virih naj bi si Nemec celotno registrsko številko zapomnil. Čez nekaj ur, istega dne zvečer, so Trobca v rdeči [[Stoenka|stoenki]] miličniki ustavili v Kranju.<ref name=":34" /><ref name=":0" /><ref name=":2" /> Preiskovalci Uprave javne varnosti Kranj so najprej odšli na njegov dom na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]], kjer so v hiši odkrili skladišče ukradenih tehničnih predmetov, katerih tretjina je bila iz blagovnice Metalka v Ljubljani, kjer je od junija 1977 delal kot skladiščnik. Pohištva je imel malo. Izkazalo se je, da je veliko časa prebil na bolniški in da je lahko neopaženo mimo vratarja tihotapil ukradene predmete v svoj avto. Manjši del ukradenega, je prodal ali podaril svojim sodelavcem v zameno za molk (pri kraji mu je pomagalo 7 ljudi).<ref name=":34" /> Našli so 130 različnih predmetov, vsega skupaj pa je bilo v vrednosti 128.000 novih [[Jugoslovanski dinar|dinarjev]].<ref name=":0" /> Našli so tudi okrvavljena ženska oblačila.<ref name=":1" /> Kriminalisti so v medijih objavili fotografije ukradenih osebnih predmetov.<ref name=":34" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_76_L.pdf Kdo pozna te predmete?]'', avtor: UJV Kranj, ''Gorenjski Glas'', 25. september 1979, l. 32, št. 76</ref> Nekatere tatvine so bile drzne. Kradel je vse, kar se je dalo.<ref name=":34" /> Trobčevi znanci (podatki občanov) so preiskovalce usmerili v njegovo prejšnje domovanje (Dolenja vas), kjer so najprej našli ostanke treh oseb. Takrat so le sumili, da gre za trupla Cankarjeve, Plevnikove in Nikolićeve. Tam so bila njihova oblačila in dokumenti.<ref name=":34" /> Niso bili prepričani, da jih je umoril Trobec.<ref name=":0" /> Čez nekaj mesecev so našteli 5 umorjenih žrtev, katerih ostanke so našli v krušni peči, gnojnični jami in v posodi v hlevu. Našli so tudi ostanke njihovih ožganih predmetov , kovinske sponke ženskega perila in zlate verižice z obeski, ter njihova oblačila, čevlje, torbice, dežnike in kozmetiko. Predmete pogrešanih žensk so prepoznali sorodniki in znanci. Najdeni so bili tudi dokumenti žrtev.<ref name=":1" /><ref name=":3">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_84_L.pdf Obtožba petih umorov]'', str. 13, ''Gorenjski Glas'', 31. oktober 1980, l. 33, št. 84</ref> Trobec je bil nato zaprt v preiskovalnem zaporu v [[Radovljica|Radovljici]].<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_15_L.pdf Na zapornike ne gledamo kot na številke]'', str. 17, 23. februar 1988, ''Gorenjski Glas'', l. 41, št. 15</ref> === Sojenje za tatvnino, rop in pretepanje nemškega turista === Petčlanski senat Temeljnega sodišča v Kranju je 8. septembra 1980 MetodaTrobca, zaradi napada na nemškega turista, obsodilo na osem let zapora. Za tri kazniva dejanja: [[Rop (kriminal)|rop]] (6 let), hudo telesno poškodbo (1 leto) in veliko tatvino (2 leti). Podaljšali so mu tudi pripor. Trobec je predsedniku senata rekel, da se ničesar ne spomni in da se je spremenil zaradi elektrošokov, ki jih je prejel leta 1974 v [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Polju]] zaradi nenormalnih reakcij na sedenje v zaporu. Sodni izvedenec, primarij dr. Zlatko Vinek, je to trditev zavrnil in sodišče mu je pritrdilo. Trobec, ki je bil že prej spoznan za [[Psihopatija|psihopata]], je bil namreč na posebnem opazovanju v KPD bolnici Zagreb (izvedeniško mnenje so napisali psihiatri dr. Ivan Košuljandć, prof. dr. Nikola Peršić in prim. dr. Zlatko Vinek).<ref name=":7" /> Tam so potrdili, da je prišteven in da se zaveda svojih dejanj. Pri napadu na Nemškega turista, je tudi pokazal spretnost in premišljenost. Trobec je spremenil zagovor, ki ga je leto prej podal preiskovalnemu sodniku.<ref name=":2" /> === Sojenje za umor petih žensk, rop in dve veliki tatvini === ==== Obtožnica ==== Temeljno sodišče v Kranju, je 23. aprila 1980, izdalo več kot 30 strani dolgo obtožnico, ki je Trobca bremenila umora petih žensk od leta 1976 do konca leta 1978.<ref name=":1" /> ==== Sojenje ==== Metod Trobec je pred veliki senat Temeljnega sodišča v Kranju (enota Kranj) v veliki razpravni dvorani, stopil v četrtek, 30. oktobra 1980. Obtožen je bil, da je med spolnim občevanjem zadavil pet žensk in njihova trupla sežgal v peči. 14. novembra 1979, preden so pri njem našli ostanke Urške Brečko, je preiskovalnemu sodniku povedal, da je bila pri njem v Dolenji vasi tudi neka Urška, ki jo je srečal v gostilni Istra v Ljubljani in je zamudila avtobus za Gorenjsko. Priznal je tudi, da je iz seksualnega in sadističnega zadovoljstva, pretepel, zadavil in zažgal najmanj pet žensk. Pokazal je tudi, kje je pepel umorjenih. Na sojenju leto dni kasneje, pa je zanikal kakršnokoli povezavo z umorjenimi. Povedal je, da se bolje počuti, da pa ga je pred dvema ali tremi leti vse tako bolelo, da ni mogel delati in misliti. Potožil je nad rano na dvanajsterniku in bolnimi ledvicami. Njegov zagovornik je ob zaključku obravnave predlagal, da se pregleda Trobčeva zdravstvena dokumentacija s poudarkom na letu 1974, ko se je zdravil v Polju in v kasnejših letih, ko je delal v Metalki in je bil nekajkrat na bolniški. Senat je predlog sprejel. Zagovornik je tudi navedel, da je Trobčev polbrat po očetovi strani umrl zaradi shizofrenije.<ref name=":11" /><ref name=":4" /><ref name=":3" /> V petek, 31. oktobra 1980, se je Trobec odpovedal zagovoru in je nehal odgovarjati na vprašanja. Predsednik senata ga je opozoril, da si s tem otežuje obrambo, nato je začel brati zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, ki so se nanašali na obtožbo glede ropa in dveh velikih tatvin. Najprej je omenil rop Janeza V., ki ga Trobec srečal na kranjski avtobusni postaji in mu zaradi zamude avtobusa obljubil prevoz v [[Dorfarje]]. Janez Valančič ni imel denarja in je rekel, da gre domov ponj. Trobcu je na njegovo zahtevo dal osebno izkaznico, ure pa ne, saj mu je bila spomin na delo v [[LTH]] (vgraviran je imela napis »10 let LTH«). Ko je Valančič izstopil, ga je Trobec zbil na tla in mu uro strgal z roke. Kasneje so jo našli na Spodnji Beli. Trobec je trdil, da jo je od nekoga kupil v Ljubljani. Potem je bil omenjen primer Jovanke K. iz [[Titograd]]a,<ref name=":27">''Na kranjskem sodišču Metodu Trobcu izrekli smrtno kazen'', str. 12, ''Delo'', 26. november 1980, letnik 22, številka 277, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YASYNPMG}}</ref> ki jo je na kranjski avtobusni postaji 2. julija 1979 pod pretvezo, da je taksist, spravil v avto. Ni je odpeljal na Planino k njeni hčeri, kot je obljubil, ampak v Srakovlje na Mlaki, kjer jo je spodil iz avta in se odpeljal z njeno prtljago, dokumenti in denarjem. Vse so kasneje našli v hišni preiskavi. Na koncu so omenili še krajo v prostorih podjetja Galtex, kjer je delala umorjena Cankarjeva, od katere je dobil ključ. Ukradel je dva računska stroja, dva pisalna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir v skupni vrednosti 21.499 dinarjev. Pisalni stroj so našli pri Trobčevi sestri. Trobec je o vsem povedal le, da mu ni sijalo sonce v življenju.<ref name=":5">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_85_L.pdf Trobec se noče zagovarjati]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 4. november 1980, l. 33, št. 85</ref> Na ponedeljkovi obravnavi, 3. novembra 1980, so na vrsto prišle priče v zvezi z umori. Franc Plankl, vodja radovljiških zaporov, kjer je bil Trobec priprt, je povedal, da je Trobec začel groziti paznikom, sozaporniku in kršil hišni red, ko se je preiskava razširila na umore. Omenili so še policijsko preiskavo Trobčevega [[krivolov]]a tri leta prej. Pri njem so našli lovske trofeje in časopisni papir s posušenimi kapljami živalske krvi. Trobec naj bi jim grozil z obračunom. Trobčevi sorodniki (polbrat Rajko, polsestra Marija Dovic in sestra Cirila Banovič) so se poslužili pravice do tega, da jim ni potrebno pričati.<ref name=":44">''Trobčevi sorodniki se odpovedujejo pričanju'', str. 10, Delo, 4. november 1980, letnik 22, številka 258, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IEGE9IK9}}</ref><ref name=":5" /> V četrtek, 6. novembra 1980, šesti dan sojenja, je bil Trobec najbolj zgovoren do tedaj. Predsednik senata mu je namreč dejal, da upokojenec Franc Prajs iz Rateč, kateremu je Zorica Nikolić pospravljala v Ljubljani, trdi, da mu je dotična gospa povedala, da hodi z morilcem. Dvignil se je iz zatožne klopi in se razburil, ker naj bi bil po krivici označen za zločinca, saj naj bi ga mati vzgojila v poštenega in delovnega človeka. Navedel je še, da je moral zbežati v tujino, ker so ga obtožili požiga, ob vrnitvi pa so se nanj spravili z elektrošoki v bolnišnici. Prvič je povedal, da mu je žal, če je res kaj slabega storil. Zagovornik obtoženca je zahteval zdravniško dokumentacijo Nikolićeve, ki naj bi se zdravila v Polju in mnenje sodnega izvedenca o njenem zdravju. Prajs je menil, da je bila Nikolićeva zdrava. Ob pričanju razburjene Marije Nikolić o izginotju njene sestre je bil Trobec neprizadet. Njegov zagovornik je zahteval medicinsko dokumentacijo umorjene Cankarjeve, ki naj bi bila epileptik in naj bi umrla zaradi alkohola.<ref name=":6" /> V petek, 7. novembra 1980, so imele besedo zadnje priče. Nastopil je sin umorjene Plevnikove.<ref name=":7" /><ref name=":6" /> Trobčeva prva žena je nastopila na obravnavi, zaprti za javnost.<ref name=":13" /><ref name=":7" /> V ponedeljek, 10. novembra 1980, so trije izvedenci psihiatri povedali, da Trobec ni duševni bolnik, da se zaveda svojih dejanj in da nima posledic zaradi zdravljenja z elektrošoki. Dr. Vanoš Bregant, psihiater, je povedal, da pri njem ni našel znakov duševne bolezni, tudi ne [[Shizofrenija|shizofrenije]]. Dr. Zlatko Vinek je povedal, da je Trobec psihopat, ne duševni bolnik, in da je tudi njegov molk znamenje tega, njegova obramba, saj noče povedati resnice. Kljub izvedenskemu mnenju, ki so ga podali ob opazovanju Metoda Trobca, je menil, da je možno tudi, da so se umorjene upirale nagovarjanju k spolnemu odnosu, kar je pri njem izzvalo agresijo. Je pa ponovno potrdil, da so iz Trobčevega opisa svojih dejanj po smrti žensk ugotovili (zažgal jih je in pobrisal kri), da je vedel, kaj je storil in da je torej prišteven. Dr. Ivan Košuljandić je podal podobno izjavo. Dr. Vinek je pojasnil uporabo elektrošokov in zavrnil Trobčevo obrambo, da je pri njem prišlo do neželenih posledic. Pri Trobcu so elektrošok uporabili tudi na opazovanju v Zagrebu, saj ni želel sodelovati (zaporniška psihoza).<ref name=":7" /> Na vprašanje, kdo daje psihiatru pravico, da uporabi elektrošok, tudi ko ne gre za zdravljenje, je eden od zagrebških psihiatrov odgovoril, da tega vprašanja v svetu še niso rešili.<ref name=":30">''Psihiatri o obtoženem Trobcu Razpravljanje o elektrošoku'', str. 12, ''Delo'', 11. november 1980, letnik 22, številka 264, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-V3JIZYG1}}</ref> V torek, 11. novembra 1980, so sodni izvedenci (zdravnik dr. Tomaž Jančigaj z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], zdravnik doc. dr. Štefan Stražiščar in dr. Zvonimir Žajdela, stomatolog s klinike za maksilofacialno kirurgijo v Ljubljani), pojasnili sodišču, da so našli ostanke najmanj petih žensk ter kri v prostorih in na njegovih oblačilih, ki ni pripadala Trobčevi [[Krvna skupina|krvni skupini]] 0. Zgolj iz ostankov so lahko prepoznali le Zorico Nikolić. Njene zobe so primerjali s podatki iz kartoteke. Našli so tudi kri in kosti srnjadi. Niso mogli utemeljiti, kako so ženske umrle, ker so imeli kot dokaz le zažgane kosti.<ref name=":8" /> V četrtek, 13. novembra 1980, enajsti dan sodne obravnave, je pričala takrat 59-letna Trobčeva mati, ki je sodišče najprej ni povabilo, ker se je temu med preiskavo odpovedala. Prišla je na predlog obrambe. Bila je edina Trobčeva ožja sorodnica, ki je pričala. Med njenim pričanjem je Trobec stal. Ko je opisala težko življenje na svoji kmetiji, jo je senat vprašal, kako je potem lahko kupila domačijo v Dolenji vasi. Odgovorila jim je, da je za posestvo dala 11 milijonov starih dinarjev, ker je prodala del živine, da je nekaj posodil njen brat, nekaj pa je dodal Metod sam. Kljub temu je živela v [[Rovt, Dobrova - Polhov Gradec|Rovtu]] (na naslovu Metodove tete, sestre njegovega očeta, ki naj bi zaradi nebogljenosti potrebovala pomoč), kjer je bila med sojenjem še zmeraj prijavljena. Tako naj bi Metod v Dolenji vasi občasno živel sam. Da je Metod Trobec kupil hišo na Spodnji Beli, je bil njen predlog, ker so ga tepli zaradi ene ubite srne (takrat naj bi predlagala prodajo domačije v Dolenji vasi). Omenila je njegovo slabo počutje, da ni skoraj nič pil, da se ni menil za dekleta in da se je poročil, ne da bi ji povedal. Trdila je, da je Metoda po zdravljenju v Polju bolela glava. Njene izjave so bile drugačne od tistih v preiskavi, zato jo je predsednik senata vprašal, če se je posvetovala z njegovim odvetnikom. Ona je to zanikala. Na njegovo željo so prebrali njegova pisma njej, očetu, sestri, preiskovalnemu sodniku, zagovorniku in advokatu, ki je pisal pogodbo pri prodaji hiše v Dolenji vasi. Po koncu svojega pričanja je svojega sina vprašala, če je hud, ker je prišla. On je nerazločno odgovoril, da ne.<ref name=":8" /><ref name=":28" /> V torek, 18. novembra 1980, dvanajsti dan obravnave, je na predlog obrambe na sodišču nastopil izvedenec psihiater prof. dr. Nikola Peršić z [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinske fakultete v Zagrebu]], soavtor izvedenskega mnenja z opazovanja Trobca v Zagrebu. Obramba je hotela Trobcu priskrbeti status osebe, dedno obremenjene z duševno boleznijo (njegov polbrat po očetovi strani, ki je bil shizofrenik, je leta 1949 umrl srčno kapjo).<ref name=":30" /> Dr. Peršić je potrdil, da se je Trobec zavedal svojih dejanj, da ni [[duševno bolan]] in da je [[Psihopatija|psihopat]]. Tudi ni imel poškodovanih [[kromosom]]ov, ki bi pokazali [[Shizofrenija|shizofrenijo]]. Senat je zavrnil predloge obrambe za nove izvedence psihiatre (dr. [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] in dr. Maksima Šterniča), [[Psihologija|psihologe]] in [[Seksologija|seksologe]]. Peršić je zanikal, da bi Trobec imel posledice petih elektrošokov, saj ni imel izgube spomina in spremembe osebnosti. S Trobčevim zagovornikom se je zapletel v besedni spopad, zato je moral poseči predsednik senata. Obramba je trdila, da je v polju dobil 5 elektrošokov z napetostjo 220 voltov. Poročilo iz Polja je omenjalo 110 voltov na aparatih [[Siemens (podjetje)|Siemens]]. Po končani obravnavi se je Trobec razjezil, da bo tožil psihiatre, ki so mu uničili življenje.<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":48">''Trobec:»Tožil bom psihiatre«'', str. 12, ''Delo'', 19. november 1980, letnik 22, številka 271, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VSHHA9U5}}</ref> 20. novembra 1980 je bil trinajsti in zadnji dan obravnave. Tožilec in zagovornik sta imela zaključni govor. Tožilec je zahteval najstrožjo, smrtno kazen, ki je v Sloveniji [[Franc Rihtarič|niso izvedli že od leta 1959]].<ref name=":10" /> Omenil je še, da je imel Trobec roman ''Lun in eksodus'', ki ima na nekem mestu debelo tiskano besedilo »sve tajne predajem vatri«, ki naj bi jim namignilo, da naj pogledajo v krušno peč. Zagovornik je po triurnem govoru zahteval oprostitev Trobca, ki je izjavil, da je nedolžen, da so mu uničili zdravje in da ne sodijo tistim, ki bi jim morali. Zagovornik je podal še drugačno razlago dogodkov. Vida Markovič naj bi umrla zaradi mamil, Marijana Cankar zaradi epileptičnega napada, Urška Brečko naj bi se zadušila s hrano ob strastnem objemanju s Trobcem, Ana Plevnik naj bi umrla zaradi [[delirij]]a, Zorica Nikolič pa naj bi si prerezala žile, ker jo je zapustil njen fant. Trobec naj bi jih zažgal v šoku in se bal priznati zaradi slabih izkušenj s kaznovanjem. Omenjeno je bilo, da Trobec s trditvami o težkem življenju pretirava, saj je imel od leta 1975 svoj avto, domačija pa je bila kupljena približno osem let pred sojenjem. Tožilec je povedal, da se je Trobec med preiskavo zatekel k molku in postal agresiven, ko je izvedel, da je njegova mama vrnila kupcu hiše v Dolenji vasi 60.000 zahodnonemških mark kupnine. Povedal je tudi, da Trobec ni med preiskavo nikoli povedal, da so žrtve umrle naravne smrti, kar si njegova obramba prizadeva dokazati.<ref name=":31" /><ref name=":9" /> Razglasitev sodbe na prvi stopnji po petdnevnem razmisleku petčlanskega senata je bila v torek, 25. novembra 1980. Obsodili so ga na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] za pet naklepnih umorov (smrt), rop (4 leta) in dve veliki tatvini (3 in 4 leta). Trobec je smrtno kazen sprejel mirno, vznemirilo pa ga je naloženo plačilo sodnih stroškov (51.330 din), povprečnine (4.000 din), kraje Galtexu (že prodani računski stroji - 10.465 din), ropa Jovanke K. (3.000 din) in vračilo ukradene ure (1.500 din).<ref name=":10" /><ref name=":27" /><ref name=":9" /> === Razveljavitev sodbe === [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče SR Slovenije]] je razveljavilo sodbo [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjega sodišča v Ljubljani]], s katero je bila potrjena [[smrtna kazen]] in zavrnjena pritožba Trobčevih zagovornikov. Od višjega sodišča je zahtevalo mnenje [[Seksologija|seksologa]], [[Psihologija|psihologa]] in še enega [[Psihiatrija|psihiatra]]. Menilo je, da je bila premalo upoštevana prisotnost shizofrenije in duševne prizadetosti v Trobčevi družini, v kateri se je nekaj ljudi zdravilo zaradi [[Duševna bolezen|duševnih bolezni]]. Izrazilo je dvom v to, da ostanki dveh oseb res pripadajo Urški Brečko in Vidi Markovčič. Hotelo je bolje razjasniti vpliv uporabe elektrošokov na Trobčeve psihične zmožnosti. Višje sodišče je imelo na izbiro ponoven razpis obravnave ali vrnitev zadeve Temeljnemu sodišču v Kranju v ponovno sojenje.<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_86_L.pdf Sodba Metodu Trobcu razveljavljena]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 6. november 2020, l. 34, št. 86</ref><ref name=":14">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_67_L.pdf Trobec ponovno pred sodniki]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 3. september 1982, l. 35, št. 67</ref> === Ponovno sojenje === Na prvi obravnavi, 2. septembra 1982, je Trobčeva obramba zahtevala nove zagovornike in protestirala proti novi sestavi senata. Zaslišali so Trobca, ki je trdil, da ne ve, če je res umoril te ženske, da je občasno pil sam in veliko zaradi vpliva elektrošokov, zaradi katerih ga je bolela glava. Bil je čuden in izven kontrole. Trobcu so pokazali fotografije žrtev. Prepoznal je le Ano Plevnik.<ref name=":14" /><ref>''Metod Trobec ponovno pred sodiščem'', str. 8, ''Delo'', 3. september 1982, letnik 24, številka 205, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YBI8FR2L}}</ref> V ponedeljek, 6. septembra 1982, je sodišče zaslišalo znance Urške Brečko in Vide Markovčič. Mama Vide Markovčič je omenila natrgane hčerine bele natikače. Njeno trditev je potrdila hčerina vzgojiteljica iz Doma Malči Beličeve. Mama med pokazanimi oblekami ni mogla prepoznati hčerine. Zaslišali so tudi šoferja avtobusa, ki je Urško Brečko pripeljal na Breg ob Kokri, kjer je izginila. Brečkova bi morala z vlakom v Ljubljano, da bi prišla v stik s Trobcem, vendar je nihče od njenih znancev, ki so bili ob istem času tam in so jo dobro poznali, ni videl iti na vlak ob 18.30 ali 19.34. Trobec je namreč med preiskavo umorov trdil, da je v gostilni v Ljubljani srečal mlado dekle z Dolenjske, ki je zamudilo avtobus ali vlak.<ref name=":32">''»Pogosto je tožil, da ga boli glava«'', str. 8, ''Delo'', 8. september 1982, letnik 24, številka 209, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-H6GNGQHO}}</ref><ref name=":15">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_68_L.pdf Zasliševanje prič]'', str. 10, ''Gorenjski Glas'', 7. september 1982, l. 35, št. 68</ref> V torek, 7. septembra 1982, sta znanki Urške Brečko povedali, da je imela odpor do moških in da ni imela fanta. Spet je bilo povedano, da so pri Trobcu našli ključe, ki so odpirali vrata gostilne, kjer je delala, in omaro v njeni sobi. Zopet je pričala Trobčeva mati.<ref name=":13" /><ref name=":32" /> Četri dan razprave, v četrtek 9. septembra 1982, je bil zaprt za javnost. Nastopila je Trobčeva prva žena, ki je pričala že na prvem sojenju. Druga bivša žena ni prišla. Trobčev zagovornik je pripomnil, da javnost ve dovolj o [[seks]]u, da je ne bi bilo treba izključevati.<ref name=":13" /><ref>''Sojenje za zaprtimi vrati'', str. 8, ''Delo'', 10. september 1982, letnik 24, številka 211, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CILX5ZJP}}</ref> V petek, 10. septembra 1982, je na sodišču nastopil [[Morfologija (biologija)|morfolog]] Štefan Stražiščar z [[Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani|Instituta za sodno medicino v Ljubljani]], ki je sodeloval že na prvem sojenju. Potrdil je, kar je povedal že prej, da so v pepelu bile kosti petih odraslih ljudi in da ne more ugotoviti vzroka smrti. Klinični [[psiholog]], prof. Janez Rojšek (po drugem viru naj bi nastopil 13. septembra), je Trobca označil za osebnostno motenega z večjo disocialno noto in nekoliko podpovprečnimi inteligenčnimi soposobnostmi. Omenil je čustveno nezrelost Trobca, ki se mu je zdel pretirano navezan na mater, ki ni mogla zaradi razmer nuditi zadostne čustvene topline. Omenil je tudi njegovo nezmožnost preseči tako stanje s samoaktivnostjo, zaradi česar se je čutil ogroženega. Ker se ni mogel uveljaviti v poklicu ali kje drugje, se je čutil odrinjenega in neupoštevanega. Bil je slabo integriran in brez zavor. Ni mogel uresničevati svojih sanj. Ta nezmožnost je povzročila napetosti, zaradi katerih se je začela razkrajati njegova osebnost, kar se je kazalo v [[Psihosomatika|psihosomatskih]] težavah in v drugih neuspehih, zaradi katerih je imel občutek, da mu okolica dela krivico in da jo mora obvladati z večjim nasiljem.To je bil njegov obrambni mehanizem. Rojšek je še menil, da se je ta sovražnost kazala tudi v njegovem seksualnem življenju, ker se je tudi na tem področju čutil nesposobnega. Še pred elektrošoki ni zmogel vzpostavljati intimnih odnosov z ženskami in potrjevati svoje moškosti. Po njegovem mnenju je potem, ko se je zavedel posledic, začel brisati predstave o posameznih dejanjih. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je prizadela okolica, je bil sposoben ubijati. Popoldne so zaslišali izvedence psihiatre. Socialna delavka iz Doma Malči Beličeve je povedala, da umorjena Vida Markovčič ni bila urejena. Ni prepoznala njenih oblačil.<ref name=":17">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_74_L.pdf Ponovno najstrožja kazen]'', str. 9, Gorenjski Glas, 28. september 1982, ''Gorenjski Glas'', l. 35, št. 74</ref><ref name=":45">''Izvedenec odgovarja na vprašanja obrambe'', str. 6, ''Delo'', 11. september 1982, letnik 24, številka 212, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-1YQJXL4L}}</ref><ref name=":46">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_70_L.pdf Na vrsti so sodni izvedenci]'', str. 9, ''Gorenjski Glas'', 14. september 1982, l. 35, št. 70</ref><ref name=":33">''Kako so elektrošoki vplivali na Trobca'', str. 6, ''Delo'', 14. september 1982, letnik 24, številka 214, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-QDZJ0IEK}}</ref> V ponedeljek in torek, 13. in 14. novembra 1982, je nastopilo pet sodnih zvedencev psihiatrov, dr. Marko Škulj, dr. Janez Romih in dr. Avšeč iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo ter dva specialista za forenzično psihiatrijo (nevropsihiatra) iz Zagreba, dr. Karla Pospišil-Završki in dr. Rudolf Turčin, ki sta imela nalogo obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja. Zanikala sta Trobčevo zožanje zavesti med intimnim odnosom in pa, da bi bil Trobec spolni sadist. Menila sta, da je bil pod vplivom alkohola, vendar ta ni vplival na dejanja, ker je že imel cilj. Nista se strinjala s psihologom. Nista mogla vedeti, če so se umori res zgodili med intimnim odnosom in če je do teh odnosov res prišlo. Nista mogla izluščiti motiva za uboje iz zrneca dokazov iz spisa. O Trobcu so povedali, da ni duševno bolan ali zaostal, ampak deviiran, disocialen, agresiven, nagnjen k občasni zlorabi alkohola in z anomalijo spolnega nagona. Zagovarjali so elektrošoke, ki jih takrat v Begunjah že nekaj let niso izvajali. Trobec je prejel premalo elektrošokov, da bi lahko imel poškodbe (mikrokrvavitve). Tudi nasploh ni imel teh poškodb in duševnih motenj. Alkohol bi lahko igral vlogo, vendar ne pretirano velike. Zagovorniki so predlagali še pričanje [[Farmakologija|farmakologa]] ter zdravnic in zdravljenega bolnika iz Polja, kar je sodni senat zavrnil.<ref name=":47">''Trobec ne kaže znakov, da bi bil kdaj duševno bolan'', str. 8, ''Delo'', 15. september 1982, letnik 24, številka 215, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-5U4YP7KI}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":16">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_71_L.pdf Vpliv elektrošokov ali ne]'', str. 6, ''Gorenjski Glas'', 17. september 1982, l. 35, št. 71</ref> Sojenje se je po enodnevnem odmoru nadaljevalo v četrtek, 16. septembra 1982. Na vrsto so prišle priče. Defektologinja iz Doma Malči Beličeve ni prepoznala oblačil Vide Markovčič.<ref name=":16" /><ref>''Zavrnili predloge obrambe'', str. 8, ''Delo'', 17. september 1982, letnik 24, številka 217, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3LAPYHSW}}</ref> V ponedeljek, 20. septembra 1982, so imeli tožilec in obramba končni govor. Obramba (Trobčev zagovornik je bil Stanislav Klep) je zahtevala zaslišanje še treh prič, vendar jih je sodni senat zavrnil. Tožilec je zopet zahteval smrtno kazen. Bil je prepričan, da sta med žrtvami Urška Brečko in Vida Markovčič, saj ju je Trobec opisal, preden sta bili znani kot njegovi morebitni žrtvi. V torek, 21. septembra 1982, je obramba nadaljevala, svoj govor je zaključila po treh dneh. Strinjala se je z mnenjem psihologa, ne pa z mnenjem psihiatrov. Dvomila je, da so okostja res pripadala ženskam, da sta Markovčičeva in Brečkova res bili v tisti hiši in da so ženske res umrle nasilne smrti. Predlagala je oprostitev Trobca.<ref name=":16" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_72_L.pdf Končni govori obtožbe in obrambe]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 21. september 1982, l. 35, št. 72</ref><ref name=":18">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_73_L.pdf Sodba bo izrečena danes]'', str. 20, ''Gorenjski Glas'', 24. september 1982, l. 35, št. 73</ref><ref>''Danes bo še sklepni govor Trobčeve obrambe'', str. 8, ''Delo'', 21. september 1982, letnik 24, številka 220, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VHMGUVPS}}</ref> Sodba je bila izrečena v petek, 24. septembra 1982. Temeljno sodišče v Kranju je ponovno izreklo [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. V obrazložitvi je senat zapisal, da ne gre za maščevanje družbe za storjena dejanja, ampak za upoštevanje določil [[Kazenski zakonik|kazenskega zakonika]] Slovenije. Da je med žrtvami tudi Vida Markovčič, je bil senat prepričan, saj jo je Trobec opisal, preden je bila znana med pogrešanimi. Podobno je menil za Urško Brečko. Sprejel je mnenje psihiatrov, da je Trobec egoist, deviiran, nagnjen k alkoholu, agresiven in z anomalijami spolnega nagona. Ker je Trobec svoja dejanja ponavljal, so bili mnenju sodišča ti umori storjeni z direktnim naklepom in brez zmanjšane prištevnosti. Upoštevalo je dejstvo, da je bil že prej obsojen na daljše zaporne kazni zaradi več kaznivih dejanj. Ni verjelo, da bi kot izrazito disocialna osebnost po izpustitvi na prostost prenehal s kaznivimi dejanji. Trobec se je na razsodbo odzval z molkom in brez svojih običajnih enozložnic.<ref name=":17" /><ref name=":18" /> === Sprememba smrtne kazni v dvajset let zapora === [[Višje sodišče v Ljubljani]] je naslednje leto, po pritožbi Trobčevega zagovornika, [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] spremenilo v dvajset let zapora. Menilo je, da v Trobčevem primeru ni bilo najvišje stopnje prištevnosti.<ref name=":42">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_30_L.pdf Spremenjena kazen Metodu Trobcu]'', str. 11, ''Gorenjski Glas'', 19. april 1983, l. 36, št. 30</ref> === Nove najdbe v hiši umorov in ovadba za umor Olge Pajić === UNZ Kranj je Trobca ovadil Temeljnemu tožilstvu Kranj zaradi umora 45-letne Olge Pajić, rojene v Dževdželiji, stanujoče v [[Škofljica|Škofljici]] in od leta 1974 zaposlene v Rogu. Pogosto je bila na bolniški. Julija 1984 so namreč na podstrešju Trobčeve hiše umorov v [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu|Dolenji vasi]], ki je bila nezavarovana, odprta in je deloma propadala, našli [[Osebna izkaznica|osebno izkaznico]], zdravstveno izkaznico, denarnico in fotografije Vide Markovčič ter osebno izkaznico in zdravstveno izkaznico Olge Pajić in sicer v steni iz opečnatih votlakov, s katere je zaradi [[Vlaga|vlage]] in slabe izvedbe odpadel omet. Olga Pajić je izginila 9. avgusta 1975, ko bi se morala vrniti v službo z bolniške. Dan prej je svojemu partnerju povedala, da gre v [[Ljubljana|Ljubljano]] po čevlje zanj. Po dveh dneh se ni vrnila, zato jo je iskal. V svojo delovno organizacijo ni šla iskat svojih dohodkov za dva meseca in delovne knjižice. Ko so Trobcu pokazali dokumente, je povedal, da Olgo Pajić pozna in da je njene dokumente sam spravil. Razložil je, da sta se sprla in da naj bi ga ženska napadla, zato jo je umoril in zažgal v peči. Povedal je tudi, da je bila Olga Pajić njegova prva žrtev, da je druga žrtev umrla leta 1976 in da ni umoril Urške Brečko. Novi postopek ni bil nadaljevanje prejšnjega, zato je Temeljno javno tožilstvo v Kranju primer odstopilo krajevno pristojnemu Temeljnemu tožilstvu v Ljubljani.<ref name=":24" /><ref name=":19">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_97_L.pdf Je izginula ženska tudi Trobčeva žrtev?]'', str. 7, ''Gorenjski Glas'', 18. december 1984, l. 37, št. 97</ref> === Napad z nožem na sojetnika in dvakratna premestitev v drugi zapor === V [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|zaporu na Dobu]], kjer je prestajal 20 let zapora za umor petih žensk, je v petek, 28. avgusta 1992, ob 15.15., med sprehodom zapornikov, z nožem, prirejenim iz jedilnega pribora (izbrušen v konico), zabodel sojetnika Miloša N. sedemkrat v prsni koš in trikrat v okončine. Razlog naj bi bile stare zamere. Miloš N. je v tistih dneh imel načrtovan pogojni izpust. Trobca so po napadu dali v samico, pred razjarjenimi zaporniki sta ga branila dva paznika s službenim psom in dvema avtomatoma. Odpeljali so ga v novomeške zapore. V njegovi celici so našli načrt za pobeg, zapis o napadu na določenega paznika in rabi njegovih ključev za osvoboditev sojetnikov, ki so bili z njegovim načrtom seznanjeni. V samici so našli [[solzivec]].Trobec je bil samotar in nepriljubljen med sojetniki. Po njegovem napadu na Miloša N. so njegovi sojetniki protestirali pri pravosodnem ministru [[Miha Kozinc|Mihi Kozincu]] ter zahtevali ločeno bivanje problematičnih zapornikov in manjše prostore za bivanje. Minister jim je obljubil, da bo skupščini predlagal, da se za to nameni več denarja. Trobca so potem zaradi vse bolj odkritih groženj sojetnikov zaradi zadnjega poskusa umora zopet premestili in sicer začasno v mariborske zapore, ki so bili najvarnejši v Sloveniji. Tam je imel poseben status ter je bival in se sprehajal ločeno od drugih. Ločenega dela mu niso mogli zagotoviti. Zaradi načrtovanja pobega so nad njim izvajali poostren nadzor. Na Dob se je vrnil septembra 1993.<ref name=":21" /><ref>''Trobca ni več na Dobu'', str. 20, ''Dolenjski list'', 17.09.1992, letnik 43, številka 38, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-OVBWEAYY}}</ref><ref>''Trebanjske iveri'', str. 5, Dolenjski list, 9. september 1993, letnik 44, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-EQCCS2BL}}</ref><ref name=":20">''Trobec spet klal'', str. 13, Dolenjski list, 3. september 1992, letnik 43, številka 36, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KBZW2LZB}}</ref> === Podaljšanje kazni za 10 let in 6 mesecev zaradi napada na dva sojetnika v letih 1988 in 1990 === Vinko N. je bil po sporu in fizičnem obračunu s Trobcem premeščen v ljubljanske zapore. Tam je napisal več prošenj, da ne bi šel nazaj na Dob, vendar so ga maja 1988 vrnili. Ko je 23. maja 1988 stal v postrojbi novih obsojencev, mu je Trobec, ki ga je paznik ravnokar izpustil iz samske sobe, prišel izza hrbta in ga s 7,5 cm dolgim nožem, ki ga je sam izdelal, dvakrat zabodel v desno stran prsnega koša in dvakrat v desno stran trebuha. Z enim od zamahov mu je prebil denarnico v žepu srajce. Nato je po zmedi in vpitju izročil nož pazniku in rekel, da se mu je utrgalo. Med dopustom na posebnem oddelku, kjer so imeli obsojenci možnost prehoda v druge sobe, je 30. januarja 1990 s 7,6 cm dolgim žepnim nožem zabodel Zlatka K. v desno nogo v njegovi sobi in mu s tem prizadejal 1 cm globoko in 2 cm dolgo vreznino.<ref name=":22">''Trobca čaka še dodatnih deset let zapora'', str. 9, ''Dolenjski list'', 1. julij 1993, letnik 44, številka 26, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-VJ4RR0HN}}</ref> V začetku leta 1993 je Temeljno sodišče v Novem mestu (enota Trebnje) Trobcu zaradi teh dveh napadov prisodilo 10 let in 6 mesecev zaradi poskusa umora in povzročitve lahke telesne poškodbe. Trobec se na glavni obravnavi ni branil in je molčal. Sodišče je odločilo še, da se mu to ne všteje v obstoječo kazen. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je 25. februarja istega leta zavrnilo pritožbo Trobčevega zagovornika. [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo izreden preizkus pravnomočne sodbe. Trobcu se je dvajsetletna zaporna kazen, ki jo je prestajal od leta 1979, tako podaljšala.<ref name=":22" /> === Sojenje za napad na sojetnika leta 1992, ponovitev sojenja in podaljšanje kazni do leta 2014 === Konec marca 1998 so Trobcu na novomeškem okrožnem sodišču začeli soditi za napad na sojetnika Miloša N. leta 1992. Miloš N., že nekdanji zapornik, se prve obravnave ni udeležil. Obravnava se je nadaljevala 23. aprila. Napadeni je takrat prišel in opisal dogajanje. Trobec mu je hotel vsiliti predrago konzervo in ker ga je ignoriral, se mu je zameril. Pričali so tudi nekateri zaposleni na Dobu in še en nekdanji zapornik. Dr. Dušan Žagar, nevropsihiater, je Trobca označil kot osebnostno motenega, labilnega, agresivnega, napetega, sumničavega in agresivnega. Prepričan je bil v obstoj vsaj minimalne provoakcije s strani Miloša N. Pogledali so tudi v poročilo zapora na Dobu, ki je o Trobcu povedalo, da je bil najprej obvladljiv in povprečno uspešen, večje težave pa je začel povzročati leta 1986. Bil je najmanj 15-krat disciplinsko kaznovan zaradi razžalitev, obrekovanj in napadov na uradne osebe in sojetnike. Izdeloval je alkoholno pijačo »mušica«, pri sebi je imel trikotno pilo in zažgal je svojo sobo. Morali so ga premeščati v druge zapore in bila mu je dodeljena samska soba. Zaradi poskus umora so Trobcu prisodili 8 let zapora. To so združili z izrekom 10 in pol letne kazni iz leta 1993 in tako dobili 15 let zaporne kazni, ki so jo prišteli 20 letni zaporni kazni, ki bi se mu iztekla leta 1999. Trobec bi bil tako izpuščen leta 2014.<ref name=":43">''Trobec bo v zaporu na Dobu do leta 2014'', str. 11, ''Dolenjski list'', 30. april 1998, letnik 49, številka 17, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2UN8K03I}}</ref><ref name=":49">''Trobčevo domovanje še naprej zapor'', str. 11, ''Dolenjski list'', 2. april 1998, letnik 49, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-RDI6WJDM}}</ref> Po pritožbi Trobčevega zagovornika zaradi menja sodnega izvedenca psihiatra, ki je na glavni obravnavi povedal, da je Trobec po treh udarcih postal manj prišteven, je [[Višje sodišče v Ljubljani]] sodbo razveljavilo. Višje sodišče je zmotilo izvedenčevo mnenje, da glede prvega udarca obstaja dilema in da je bil po njem bolj neprišteven kot prišteven. Zagovornik je tudi opozoril na to, da je bilo psihiatrovo ustno mnenje drugačno od pisnega. Višje sodišče je zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja in natančnejšo definicijo Trobčevega duševnega zdravja.<ref>''Trobec spet v Novem mestu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 7. januar 1999, letnik 50, številka 1, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-LSOU229L}}</ref><ref name=":23">''Najslavnejšemu slovenskemu zaporniku še osem let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 9. marec 2000, letnik 51, številka 10, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-UNB99IDY}}</ref> Ponovno sojenje se je začelo 3. marca 2000. Trobec je omenil, da naj bi mu paznik prinesel pismo Miloša N., da ga bo ubil, ter da je bil pijan in pod vplivom pomirjeval. Obsojenčev vzgojitelj z Doba je zanikal prisotnost alkohola. Govorili so tudi o tem, kako je kljub nadzoru Trobec prišel do noža. Priče so povedale isto, kot na prejšnjem sojenju. Izvedenec psihiater, doc. dr. [[Slavko Ziherl]], je povedal, da je Trobec zaradi spleta okoliščin odraščanja paranoiden, disocialen in narcističen, ter da kaže lažje znake poškodb možganov. Po njegovem mnenju je razumel pomen svojih dejanj. Sestava senata sodišča je ostala enaka, prav tako sodba in izrečena enotna kazen 15 let. Zaradi različnih mnenj psihiatrov na prejšnjem in takratnem sojenju sta Trobec in njegov zagovornik zahtevala novo mnenje, vendar ju je senat sodišča zavrnil. [[Višje sodišče v Ljubljani]] je zavrnilo pritožbo zagovornika.<ref name=":23" /><ref name=":50">''Trobec v zaporu še 14 let'', str. 11, ''Dolenjski list'', 3. avgust 2000, letnik 51, številka 31, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-ZAYKXC1N}}</ref> Marca 2001 je bil Trobec v koprskem zaporu.<ref>''Nadškof med zaporniki na Dobu'', str. 11, ''Dolenjski list'', 29. marec 2001, letnik 52, številka 13, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3S91ZP5I}}</ref> === Zasebna tožba proti Lei Evi Müller zaradi trditev o mučenju živali === [[Lea Eva Müller]], borka za pravice živali, je 29. marca 2000 v oddaji ''[[24UR]]'' na [[POP TV]] podala slikovite opise domnevnega Trobčevega mučenja živali. Trobec jo je tožil za 18,5 milijonov [[Slovenski tolar|tolarjev]] (najprej 9 milijonov tolarjev) zaradi obrekovanja in žaljive obdolžitve. Obtoženka je povedala, da ima samo pokojnino. Müllerjeva je kot svoj vir informacij omenila Barbaro Juvan (ali Jovan), predsednica domžalskega društva proti mučenju živali, ki je prebrala članek v izvodu revije ''Jana'' iz aprila leta 1988, ki naj bi omenjal izjavo Trobčeve mame in sestre o mučenju živali. Müllerjeva naj bi zjutraj telefonirala, da mora dati izjavo za televizijo, pa ne ve, kaj naj pove. Juvanova se tega ni spomnila, je pa dopustila možnost, da ji je to povedala. Müllerjeva je omenila tudi neznance, ki naj bi ji v času sojenja Trobcu za umore po telefonu razlagali, da Trobec muči živali. Trobec jo je zaradi izjave nadlegov v pismih in po telefonu, dokler mu tega niso preprečili. Njena obramba je sodišču dala tudi članka iz ''[[Slovenske novice|Slovenskih novic]]'' in ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' z izjavami Trobčeve bivše žene. Trobec je potem svojo tožbo umaknil.<ref>{{Navedi splet|title=Trobec ni nikoli mučil živali|url=https://www.dnevnik.si/61410|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=27. september 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115124824/https://www.dnevnik.si/61410|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec zahteva trdne dokaze|url=https://www.dnevnik.si/63664|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=22. oktober 2003|publisher=|last=Furlan - Rus|first=Mojca|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115125000/https://www.dnevnik.si/63664|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trobec umaknil zasebno tožbo proti zaščitnici živali|url=https://www.dnevnik.si/69061|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=19. december 2003|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114220001/https://www.dnevnik.si/69061|url-status=dead}}</ref> Müllerjeva je izjavo na POP TV podala v zvezi s tremi dijaki [[Gimnazija Kranj|kranjske gimnazije]], ki so v [[Tržič]]u in okolici mučili [[Domača mačka|mačke]]. Mediji so leta 2000 tekmovali v bombastičnem poročanju o tem primeru. Mučiteljem so npr. nadeli oznako »mačji trobci«.<ref>BULC, Gregor, 2003, Serijski morilci - mačk : moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa [na spletu]. 2003. Vol. 2, no. let 40, p. 245–266. [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20032bulc.pdf</ref><ref>ŽUPEVC, Melita, 2003, Medijsko sojenje : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Zupevc-Melita.PDF</ref> === Smrt in pokop === Umrl je 30. maja 2006 ob štirih zjutraj v samici v najbolj varovanem delu zapora Dob. Obesil se je z rjuho, ki jo je privezal na ročico vodovodnega ventila nad straniščnim kotličkom. Našli so ga okoli šestih zjutraj, ko so delili zajtrk. Njegova vrata so bila zablokirana z omaro, zato so jih morali odriniti. Čeznjo je vrgel rjuho, da je zastrl pogled skozi kukalo. Ko je delal samomor, je izruval straniščno školjko, kar bi morali poleg premikanja omare slišati sojetniki, vendar nihče ni poklical paznikov. Za sabo ni pustil poslovilnega pisma. O samomoru so obvestili njegovo sestro. Ubil naj bi se zaradi stisk, ki so se mu nakopičile. Marca 2006 je umrla njegova mama, ki je bivala v Domu starejših občanov v Preddvoru, potem ko je prejšnje leto Trobčev zagovornik Stanislav Klep prodal hišo. Do svoje smrti ga je obiskovala. V zadnjem času je odklanjal zdravniške preglede, marca ni hotel na specialistični pregled zaradi suma raka na prostati. Od decembra prejšnjega leta ga, domnevno zaradi bolezni, ni več obiskovala sestra. Nekaj let prej je že zaigral poskus samomora.<ref name=":24" /><ref name=":38" /><ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Samomor razvpitega zapornika|url=https://www.delo.si/novice/kronika/samomor-razvpitega-zapornika.html|website=www.delo.si|date=2006-05-31|accessdate=2020-09-26|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Metod Trobec ni bil nor|url=https://www.dnevnik.si/1042680735|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=10. september 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055730/https://www.dnevnik.si/1042680735|url-status=dead}}</ref> Pokopan je bil na državne stroške v neoznačen [[grob]] na pokopališču Šentrupert.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Okrogli obletnici slovenskih morilcev Trobca in Pluta, ki sta si na koncu sodila sama|url=https://www.dnevnik.si/1042734754|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=29. april 2016|publisher=|last=Stojiljković|first=Gordana|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115111409/https://www.dnevnik.si/1042734754|url-status=dead}}</ref> == Psihopatologija == Trobec je bil spoznan za [[Psihopatija|psihopata]] že pred odkritjem umorov. Svoja dejanja je ponavljal, zažgal je žrtve in pobrisal je [[kri]], torej je vedel, kaj se je zgodilo, kar je pomenilo, da je moril z [[naklep]]om in da je bil [[Prištevnost|prišteven]]. Molk je bil njegova obramba. Narejen [[vozniški izpit]], odslužen [[vojaški rok]] in povečevanje lastnega [[Premoženje|premoženja]] (hiša na [[Spodnja Bela|Spodnji Beli]] in avto) so bili dodatni dokazi, da ni [[duševno bolan]]. Poleg tega premoženja je bila še domačija v Dolenji vasi, kupljena v začetku sedemdesetih let, kar je pomenilo, da je Trobec pretiraval s trditvami o težkem življenju. Ni imel [[Shizofrenija|shizofrenije]], čeprav je bil njegov polbrat po očetovi strani shizofrenik. Psihiatri so zanikali, da bi zaradi elektrošokov imel posledice. Dopuščali so možnost, da so se umorjene upirale, kar je pri njem izzvalo agresijo. Ni bil spolni [[Sadizem|sadist]]. Bil je nekoliko podpovprečno inteligenten, napet, brez zavor, [[Sovraštvo|sovražen]], deviiran, egoističen, sumničav, emocionalno hladen, paranoiden, [[Narcizem|narcisističen]], labilen, disocialen, antisocialen, [[Agresivnost|agresiven]], nagnjen k občasni [[Zloraba alkohola|zlorabi alkohola]] in imel je anomalijo spolnega nagona. [[Alkohol]] pri njegovih zločinih ni igral pomembne vloge. Njegova [[Čustvo|čustvena]] nezrelost se je kazala pri pretirani navezanosti na mater, ki ni bila vedno na razpolago. Čutil se je ogroženega, odrinjenega, neupoštevanega in nesposobnega v [[poklic]]nem in [[Spolnost|spolnem]] življenju. Okolico, ki naj bi mu delala krivico, je želel obvladati z večjim nasiljem. Kot [[Egocentrizem|egocentrična]] osebnost, ki jo je okolica prizadela, je bil sposoben ubijati. Kot izrazito disocialna osebnost bi po izpustitvi na prostost nadaljeval s [[Kaznivo dejanje|kaznivimi dejanji]].<ref name=":17" /><ref name=":43" /><ref name=":31" /><ref name=":9" /><ref name=":2" /><ref name=":47" /><ref name=":46" /><ref name=":33" /><ref name=":16" /><ref name=":23" /> == Podoba Metoda Trobca v slovenski družbi == === Med ljudmi === [[Miha Čelar]], režiser dokumentarnega filma ''Mama je ena sama'' (2015), je v otroštvu poznal avtomehanika, ki se je pisal Trobec in je v bližini njihovega bloka imel delavnico. Kot poslovno darilo za [[novo leto]] je natisnil koledar s [[karikatura]]mi in Trobčevimi [[anagram]]i. Na januarskem listu je bila Trobčeva karikatura in napis »Če baba ima dolg gobec, pokliči servis Trobec !«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|title=“Borut Pahor je toliko 'vseljudski' kot Pia Filipčič”|date=17. julij 2015|accessdate=26. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Košir|first=Izak|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130240/http://www.primorske.si/plus/7--val/-borut-pahor-je-toliko--vseljudski--kot-pia-filipc|url-status=dead}}</ref> === Sodobniki o Trobcu === Blaž Ogorevc ga je označil za patriarha slovenskih spolnih iztirjencev.<ref name=":39">{{Navedi splet|title=Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek|url=http://www.mladina.si/51298/blaz-ogorevc-in-matjaz-hanzek/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=29. julij 2010|publisher=|last=Ogorevc|first=Blaž}}</ref> [[Slavoj Žižek]] je zapisal, da je Trobec [[Ivan Cankar|cankarjanski]] junak, katerega dejanja so temna stran cankarjanske zvestobe Materi.<ref>PEVEC, Živa, 2010, Lik matere v slovenskih filmih : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 27 september 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_pevec-ziva.pdf; str. 17</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je v knjigi esejev ''Slovenci'' (2010) zapisal, da sta bila Trobec in [[Silvo Plut|Plut]] žrtvovana za retuširanje slovenske samopodobe. [[Matevž Kos]] je Štefančiču ob tem očital, da se mu moralne dileme niso zbudile tudi ob metanju Slovencev v rudniške jaške ([[Barbara rov|Huda jama]]).<ref>{{Navedi splet|title=Ugodje v nelagodju med Slovenci|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/ugodje-v-nelagodju-med-slovenci|website=pogledi.si - spletna stran ni ažurirana|accessdate=2020-09-27|date=23. februar 2011|publisher=|last=Kos|first=Matevž}}</ref> Štefančič je o Trobcu po njegovem [[samomor]]u zapisal še, da je bila njegova podoba skrivnostnega in diaboličnega morilca zgolj krinka ter da je bil v resnici mali, povprečni, nepomembni slovenski stiskač, ki jadikuje nad svojim garanjem, poštenostjo in trpljenjem. Dokaz za to je videl v njegovi burni reakciji ob prvi sodbi za pet umorov, ko je izvedel, da bo moral plačati stroške sojenja in svojih tatvin. Trobec je to celo omenil v intervjuju za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' leta 1991, ne da bi ga kdo spodbudil k temu. Za Štefančiča je bil Trobec tudi produkt divje [[Proletariat|proletarizacije]] [[Podeželje|podeželja]] in [[Socializem|socialističnega]] uničenja ruralne skupnosti, ki mu je modernizacija uspela na grozljiv način, ko je postal serijski morilec žensk s [[Družba|socialnega]] dna. Njegov [[samomor]] ga ni presenetil, saj je bil temna stran povprečnega Slovenca. Da so Trobca hoteli pojasniti z jezikom [[Psihiatrija|psihiatrije]], so počeli zato, da jim ne bi bilo treba soditi slovenskim [[Socializacija|socializacijskim]] procesom. Trobec je bil namreč obremenjen s kompleksom matere. Bil je tudi temna, patološka stran [[duhovnik]]a, velike karierne želje tipične slovenske matere za svojega sina, in pa ruralni [[fašist]], ki je kuril ženske v krušni peči, simbolu slovenske kmečke samoraslosti, ruralne klenosti in samobitnosti. Ni verjel v prištevnost Trobca, ki je puščal sledi in hranil predmete žrtev.<ref name="#1">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|title=Metod - portret slovenske povprečnosti: Zakaj je lahko Slovenec v svojem največjem serijskem morilcu videl samega sebe|date=6. junij 2006|accessdate=27. september 2020|website=mladina.si|publisher=|last=Štefančič jr.|first=Marcel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140831014135/https://www.mladina.si/96988/metod-portret-slovenske-povprecnosti/|archivedate=31. avgust 2014}}</ref> Penolog [[Dragan Petrovec]] je bil priča strahu sodnice ob misli, da bi šel Trobec na prostost, čeprav nikoli ni bila udeležena v sodnem postopku proti njemu. Menil je, da je ta strah pretiran, saj je bil Trobec takrat postaran, razvalina od človeka in preveč znan.<ref>{{Navedi splet|title=Med strahom in sovraštvom|url=https://www.dnevnik.si/1042731757|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=14. marec 2016|publisher=|last=Petrovec|first=Dragan|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://archive.today/20221115130626/https://www.dnevnik.si/1042731757|url-status=dead}}</ref> === Trobec kot povod za obračunavanje na slovenski politični sceni === ==== Jože Dežman in Osnovna šola Metoda Trobca leta 1999 ==== Ko sta [[Škofja Loka|škofjeloška]] odbora strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] napisala pozitivno mnenje o poimenovanju osnovne šole po [[Ivan Dolenec|Ivanu Dolencu]], je [[zgodovinar]] [[Jože Dežman]] leta 1999 v kolumni v ''Gorenjskem glasu'' napisal, da je to zanj enako, kot če bi stranka zagrizenih mačistov za ime šole izbrala Osnovna šola Metoda Trobca. Eden od bralcev mu je odgovoril, da je njegovo pisanje za zgodovinarja zelo nečastno in tuje zgodovinski znanosti. Napisal je tudi, da se je Trobec, ki je za svoja dejanja odgovarjal, morda zgledoval po zbirnih taboriščih zmagovite in nekaznovane [[NOB]] takoj po [[2. Svetovna vojna|2. svetovni vojni]], v katerih se je zlorabljalo ženske.<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_48_L.pdf Pisma bralcev], ''Gorenjski Glas'', str. 21, 18. junij 1999, l. 52, št. 48</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_49_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca?]'', str. 24, ''Gorenjski Glas'', Dežman, Jože (22. junij 1999), l. 52, št. 49</ref><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_89_L.pdf Osnovna šola Metoda Trobca]'', str. 23, ''Gorenjski Glas'', 9. november 1999, l. 52, št. 89</ref> ==== »Pičkin dim« Matjaža Hanžka leta 2005 ==== [[Matjaž Hanžek]] je bil s svojim vikendom najbližji sosed Trobčeve hiše umorov. S svojimi kolegi se je iz [[Grapa|grape]] vzpel do te domačije. Pobudo za to je dal Blaž Ogorevc, ki je takrat pri ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'' urejal literarno prilogo Mlada pota in je za najboljša dva erotičnega literarnega natečaja nadrobil [[Saje|sajasti]] [[Opeka|zidak]] iz Trobčeve peči, ki je bil žrtvam najbližji (na natečaju so namreč, ne glede na spol pošiljatelja, prevladovale zgodbe, kjer na koncu nasrka ženska. Najboljši pisatelj je dobil sajasti del, drugi najboljši drugo polovico, tretji pa plastično vrečko, v kateri je bil zidak.). Ko sta se po nekaj dneh s Hanžkom vrnila po grapi ob hudourniku proti avtobusni postaji, ju je kmečka pisateljica [[Desnica (politika)|desnega političnega nazora]] povabila na pijačo na svojo samotno kmetijo. Povedala jima je, da samo domačini vedo, kaj je »pičkin dim«, o katerem radi govorijo Ljubljančani, saj se je dim iz Trobčeve peči na planoti valil v grapo in se porazgubil med polji.<ref name=":39" /><ref name="#1"/> To anekdoto je Hanžek kot [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] povedal 26. februarja 2005 v sobotni oddaji ''Hri-bar'' na [[Rtvslo|RTV SLO]], za kar se je potem pisno opravičil. [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] in [[Seznam poslancev 4. državnega zbora Republike Slovenije|takratni poslanec državnega zbora]], je v izjavi za javnost zapisal, da bi moralo [[Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije]] proti Hanžku uvesti predkazenski postopek. Hanžka so obsojali tudi [[Eva Irgl]], [[Milenko Ziherl]], [[Branko Grims]] in [[Matej Makarovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Hanžek v gosteh pri Hribarju|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/hanzek-v-gosteh-pri-hribarju/165755|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-27|language=sl|date=26. februar 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predlog Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije za uvedbo predkazenskega postopka zoper varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka|url=https://www.finance.si/114432|website=Finance.si|accessdate=2020-09-26|language=sl-SI|date=10. marec 2005|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumentacijski kotiček - Neplemeniti pičkin dim|url=http://arhiv.zofijini.net/zofijini.org/koticek_neplemeniti.html|website=arhiv.zofijini.net|accessdate=2020-09-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type=sz&uid=823C629A801740CDC125704A0038AC5B|title=DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Nadaljevanje 8. seje|date=14. julij 2005|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=V&type=sz&uid=48BFE6DA03FF82F3C1257E60002C1AA3|title=REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR nadaljevanje 32. seje|date=18. oktober 2011|accessdate=27. september 2020|website=dz-rs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ko je istega leta [[4. državni zbor Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Pavel Rupar]] [[Majda Širca Ravnikar|Majdi Širca]] in [[Majda Potrata|Majdi Potrata]] med razpravo o zakonu o registraciji istospolnih partnerstev predlagal pregled mednožja, so poslanci njegove stranke zaradi Hanžka zavrnili njegovo obsodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Eva Irgl se ne bo opravičila|url=http://www.mladina.si/89868/tudi-eva-irgl-se-ne-bo-opravicila/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-26|date=23. julij 2005|publisher=|last=Ozmec|first=Sebastjan}}</ref> ==== Esej Tineta Hribarja in Justin Stanovnik leta 2007 ==== [[Justin Stanovnik]] je v 66. števili ''Zaveze'', revije [[Nova slovenska zaveza|Nove slovenske zaveze]], obtožil [[Tine Hribar|Tineta Hribarja]], da je v svojem eseju ''Drugi začetek'' (Hribar, T. 2007: Drugi začetek, v: Nova revija 25, 300, str. 15–32)<ref>''[https://www.sazu.si/uploads/files/57dfbe71e126b1a75cebe90f/420-187-0.pdf Razprave 28]'', str. 50, Ljubljana, 2014, SAZU, ''sazu.si''</ref> pokop Trobca in [[Silvo Plut|Silva Pluta]], na sodišču obsojenih zločincev, primerjal s povojnim pobojem [[Domobranci|domobrancev]] in jih tako označil za zločince.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija novega štetja|url=http://nszaveza.github.io/articles/66-slovenija-novega-stetja/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-09-26|date=1. september 2007|publisher=|last=Stanovnik|first=Justin}}</ref> ==== Roman Vodeb proti predlogu družinskega zakonika leta 2011 ==== [[Roman Vodeb]] je nasprotoval predlogu [[Družinski zakonik|družinskega zakonika]], ker naj bi otroci brez očeta postali serijski morilci in mučitelji svojih otrok. Kot primer je navedel Trobca in Fritzla.<ref>{{Navedi splet|title=Potrata za svobodno odločanje; Strehovec: Otrok ima pravico do staršev in rojstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/potrata-za-svobodno-odlocanje-strehovec-otrok-ima-pravico-do-starsev-in-rojstva/253629|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=22. marec 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== Janez Janša o svojem prestajanju zaporne kazni na Dobu leta 2014 ==== [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], je v svojem obširnem razmišljanju o tem, kako ga nasprotniki po vseh letih še niso nehali diskreditirati, napisal, da se je ob prihodu v zapor na Dob spomnil na svoje tamkajšnje prestajanje kazni 25 let prej in sobivanje s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina vranov|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|website=www.sds.si|accessdate=2020-09-26|language=sl|date=24. junij 2014|publisher=|last=Janša|first=Janez|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215411/https://www.sds.si/novica/janez-jansa-dolina-vranov-4465|url-status=dead}}</ref> ==== Blaž Zgaga in Branko Grims leta 2020 ==== Ko je [[Novinarstvo|novinar]] Blaž Zgaga za poročanje o [[Pandemija koronavirusa v Sloveniji 2020|pandemiji koronavirusa]] prejel nagrado Deutsche Welle (DW) za svobodo govora,<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Zgaga med prejemniki nagrade Deutsche Welle za svobodo govora|url=https://www.dnevnik.si/1042928494|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-26|date=3. maj 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-11-14|archive-url=https://archive.today/20221114215228/https://www.dnevnik.si/1042928494|url-status=dead}}</ref> je [[Seznam poslancev 8. Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec SDS-a]] [[Branko Grims]] na [[Twitter]]ju napisal, da je to podobno podelitvi nagrade za pravice žensk Metodu Trobcu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec, ki novinarskega nagrajenca primerja s serijskim morilcem|url=https://vezjak.com/2020/05/03/poslanec-ki-novinarskega-nagrajenca-primerja-s-serijskim-morilcem/|website=::: IN MEDIA RES ::: ::: Quis custodiet ipsos custodes? :::|date=2020-05-03|accessdate=2020-09-26|publisher=|last=Vezjak|first=Boris}}</ref> == Odmev v kulturi in umetnosti == === Biografija === * ''Kot bi Luna padla na Zemljo : biografija Milene Zupančič''. [[Tadej Golob]] ([[Beletrina]], 2018) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/294096896 COBISS] V njej je omenjeno srečanje [[Milena Zupančič|Zupančičeve]] s prijaznim Trobcem v Metalki, ko je potrebovala material za gradnjo hiše.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2018/06/01/milena-ki-ostaja-meta|title=Milena, ki ostaja Meta|date=1. junij 2018|accessdate=25. september 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Gombač|first=Andraž}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Milena Zupančič: Prave resnice o znamenitem poljubu s Poldetom Bibičem ne bomo nikoli izvedeli|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/milena-zupancic-sele-naslednji-dan-sem-videla-da-je-bil-tisti-ki-mi-je-ponujal-prevoz-metod-trobec/|website=Govori.se|date=2018-05-08|accessdate=2020-09-25|language=sl}}</ref> === Biografski leksikon === *''Svetovni biografski leksikon : ljudje in dela v 27.277 geslih'', [[Luc Menaše]] (Ljudska pravica, 1994)<ref>''Poslanstvo Metoda Trobca'', str. 10, Čater, Tadej (1. december 1994), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 48, številka 48, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7Y9AIBB7}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/35671553 COBISS] * ''Osebnosti'', veliki slovenski biografski leksikon ([[Mladinska knjiga]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski "personalni dosje"|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090109/C/301099980/slovenski-personalni-dosje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=9. januar 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241136128 COBISS] === Esej === * ''Slovenci'', [[Marcel Štefančič jr.|Marcel Štefančič jr]]. ([[Študentska založba]], 2010) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253555456 COBISS] Zbirka 17 [[esej]]ev o slovenstvu, eden izmed njih je ''Pošasti'' – o slovenskosti fenomena Metoda Trobca.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenci|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20110516/C/305169989/slovenci|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-25|date=16. maj 2011|publisher=|last=Naglič|first=Miha}}</ref> === Film === * kratki film ''Metod'' (2018)<ref>{{Citat|title=Metod (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/metod/|accessdate=2020-09-25|language=sl}}, Baza slovenskega filma, ''bsf.si''</ref> režiserja grozljivk [[Tomaž Gorkič|Tomaža Gorkiča]], ki je razvijal še celovečerni film – ta je bil realiziran kot televizijska serija [[Pošast za železno zaveso]]<ref>{{Navedi splet|title=Metod {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/metod/|website=strup.si|accessdate=2020-09-25|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419063013/http://strup.si/project/metod/|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|title=Tomaž Gorkič: Slovenska neumnost je nenehna želja ustreči, biti uspešen, nova Švica|url=https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/tomaz-gorkic-slovenska-neumnost-je-nenehna-zelja-ustreci-biti-uspesen-nova-svica/499762|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-25|language=sl|date=18. september 2019|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}</ref> * [[Igor Šterk]] razvija celovečerni dramski film o Trobcu.<ref>''[https://www.film-center.si/media/tenders/2019/01/30/rezultati-razvoj_projekta.pdf Rezultati rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje razvoja animiranih, celovečernih igranih in celovečernih dokumentarnih filmskih projektov za leto 2018]'', Slovenski filmski center, ''film-center.si'', 30. januar 2019, pridobljeno 25. september 2020</ref> ===Serija=== * ''Pošast za železno zaveso'' (2026, RTV Slovenija), v kateri ga je upodobil [[Svit Stefanija]] (lik je bil preimenovan v Metoda Štrbca) === Filmska kritika === * Nemški celovečerni film ''Der Goldene Handschuh'' (Fatih Akin, 2019) o nemškem serijskem morilcu Fritzu Honki. Filmski kritik [[Marcel Štefančič jr.]] ga je primerjal s Trobcem.<ref>{{Navedi splet|title=Zlata rokavica|url=https://www.mladina.si/200160/zlata-rokavica/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. julij 2020|publisher=|last=Štefančič Jr.|first=Marcel}}</ref> Tomažu Gorkiču se je zdelo, da gleda lasten, še neuresničeni film o Trobcu in obžaloval, da ga ni mogel posneti pred Akinom.<ref name=":26" /> === Glasba === * Po njem se je imenovala hrvaška [[alter rock]] skupina [[Trobčeve krušne peči|Trobecove krušne peći]], ki je delovala v osemdesetih.<ref>{{Navedi splet|title=Napokon objavljen "izgubljeni" album Trobecovih krušnih peći|url=https://www.vecernji.hr/kultura/napokon-objavljen-izgubljeni-album-trobecovih-krusnih-peci-556386|website=www.vecernji.hr|accessdate=2020-09-25|language=hr|date=20. maj 2013|publisher=|last=Oremović|first=Arsen}}</ref> * ''Balada o T.'', album ''Nočni šanson; Dajdamski portreti'' (Vinilmanija, 1998), [[Svetlana Makarovič]]<ref>''Norci so zunaj!'', str. 26, Bedrač, David (3. september 2010), ''Štajerski tednik'' (Ptuj), letnik 63, številka 68, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DFSTZ91E}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2207036 COBISS] *''Za Metoda goriš'', album ''Slon in Sadež'' (Cela pametna založba, 2003), [[Slon in Sadež]]<ref>{{Navedi splet|title=Malce nekorektna|url=http://www.mladina.si/104272/malce-nekorektna/|website=Mladina.si|accessdate=2020-09-25|date=24. marec 2003|publisher=|last=Cerar|first=Gregor}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/8437046 COBISS] === Gledališče === * ''Psiho'' (2019, monodrama v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], igra [[Domen Valič]], Gledališče Glej) Trobec je eden od »normalnih psihopatov patoloških mater«, ki so navdihnili predstavo.<ref>Žeželj, Tery (2019), Dialog s predstavo ''Psiho'', ''[https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu Glej, list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230306154943/https://issuu.com/jasakoceli/docs/glej_list_psiho_final_issu |date=2023-03-06 }}'', str. 23-24, l. 11, št. 1, [[ISSN]] [https://www.worldcat.org/title/glej-list/oclc/449656602 1855-6248]</ref> === Kriminologija, psihopatologija === * ''Serijski morilec: normalen psihopat patološke matere'', Karmen Šterk ([[e-knjiga]], zbirka Koda, založba [[Beletrina]], 2013)<ref>{{Navedi splet|title=Serijski morilec - Karmen Šterk|url=https://beletrina.si/knjiga/serijski-morilec|website=beletrina.si|date=2007-01-01|accessdate=2020-09-26|language=sl|first=Založba|last=Beletrina}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/267566336 COBISS] === Poezija === * ''Druga obala'', [[Peter Semolič]] (Center za slovensko književnost, 2015)<ref>{{Navedi splet|title=Druga obala|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-27|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805170416/https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/poezija/druga-obala-mehka-vezava-2.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/280225792 COBISS] === Razstave === * Primer. Umetnost in kriminaliteta (Mala galerija, 2005; [[Alenka Pirman]], Biserka Debeljak in [[Igor Zabel]]) in obnovljen del te razstave (2014) v Muzeju slovenske policije v Tacnu (Alenka Pirman s [[Kustosinja|kustosinjo]] muzeja, Darinko Kolar Osvald) - Trobčev strip ''Lunov Magnus'' s podčrtanimi citati.<ref name=":37" /> === Roman === * ''Pozabljene v krušni peči'', Andrej Kožar (samozaložba, 2011)<ref>{{Navedi splet|title=Pozabljene v krušni peči|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|website=Knjigarna Bukla|accessdate=2020-09-26|language=sl|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026204718/https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/pozabljene-v-krusni-peci.html|url-status=dead}}</ref> [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/256004608 COBISS] === Strip === * ''Hiša Metoda Trobca'', Glasilo KGL, 1983, [[Zoran Smiljanić]]. Njegov tretji strip. Prijavil ga je na vsejugoslovanski natečaj Yu-stripa.<ref>{{Navedi splet|title=ZORAN SMILJANIĆ – “Svoje bogove je treba pobiti, pa naj bodo še tako veliki in pomembni.”|url=https://www.stripburger.org/zoran-smiljanic-svoje-bogove-je-treba-pobiti-pa-naj-bodo-se-tako-veliki-in-pomembni/|website=Stripburger|date=2017-11-03|accessdate=2020-09-24|language=sl-SI}}</ref> == Priznanja == * Odhod leta (15. mesto na lestvici ''Playboyevi moški leta 2006''). Slovenski ''[[Playboy]]'' je v obrazložitvi napisal, da je Trobec s svojim neke vrste samokritičnim obešenjem spet pritegnil pozornost medijev in dokazal, kaj vse zanima Slovence. Za naslednika resničnostnega šova je razglasil [[Silvo Plut|Silva Pluta]].<ref>{{Navedi splet|title=Playboyevi moški leta 2006|url=https://www.metropolitan.si/aktualno/playboyevi-moski-leta-2006/|website=Metropolitan.si|date=2007-05-25|accessdate=2020-09-25|publisher=|last=Playboy Slovenija|first=}}</ref> == Viri == * Miko, Klavdija in Vistoropski, Nika (14. marec 2006): [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=2fdc7c1954f15daa89bdb1195996fae804&source=Ona ''Serijski morilec simbolno ubija mamo'']. ''Ona'', priloga časnika [[Delo (časnik)|''Delo'']]. (mrtvi URL) == Glej tudi == * [[Silvo Plut]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Rojeni leta 1948|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Umrli leta 2006|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Slovenski kriminalci]] [[Kategorija:Slovenski serijski morilci|Trobec, Metod]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor|Trobec, Metod]] c24vp2e0xdyhnz8n0wsvkxw5vjk2jy1 0 77346 6655794 5511465 2026-04-04T17:29:13Z Yerpo 8417 na kratko na novo namesto kopije s https://www.rtvslo.si/files/simfoniki/sezona_2005-06.pdf, tokrat z viri 6655794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Uroš Prevoršek''', [[Slovenci|slovenski]] [[dirigent]], [[violinist]], [[skladatelj]] in glasbeneni [[kritik]], * [[23. marec]] [[1915]], [[Ljubljana]], † [[20. avgust]] [[1996]], [[Ljubljana]] Igranja violine se je začel učiti že v mladosti. Po končani [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]] je študiral na državnem konservatoriju, nato pa v [[Milano|Milanu]] pri [[Alberto Poltronieri|Albertu Poltronieriju]], kjer je leta 1939 absolviral.<ref name="SBL">{{SloBio|id=468653 |avtor=Hrovatin, Radoslav |ime=Prevoršek, Uroš |vir=SBL}}</ref> Po vrnitvi v domovino je postal [[Koncertni mojster|prva violina]] [[Simfonični orkester Radia Beograd|beograjskega radijskega orkestra]], po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa je prevzel vlogo dirigenta orkestra [[Radio Ljubljana|radia Ljubljana]]. Od leta 1948 je predaval tudi teoretične predmete na srednji stopnji ljubljanske [[Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani|Akademije za glasbo]], to delo je opravljal do upokojitve leta 1981.<ref name="SBL"/><ref>{{navedi knjigo |url=https://www.rtvslo.si/files/simfoniki/sezona_2005-06.pdf |title=Abonma 2005/2006 |chapter=In memoriam Uroš Prevoršek |publisher=Simfonični orkester RTV Slovenija |pages=14}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih dirigentov]] *[[seznam slovenskih skladateljev]] *[[seznam slovenskih violinistov]] {{Normativna kontrola}} {{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Prevoršek, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Šefi dirigenti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] kxhpm0vy8rnm63pr6c6nfwmp99ojsnh 0 82442 6655899 6605558 2026-04-04T22:09:31Z ~2026-13659-49 255600 6655899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrije]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (razločitev)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 8t7if3rtpmwin7vfvfkpuu3bemziham 6655903 6655899 2026-04-04T22:42:16Z ~2026-13659-49 255600 6655903 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrije]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (razločitev)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Leta 2006 je bil iz naselja izločen kot samostojno naselje [[Rejcov Grič]]. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 42g9j9h9kmp58oucvz3igcclkipvndt 6655904 6655903 2026-04-04T22:42:35Z ~2026-13659-49 255600 6655904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrija]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (razločitev)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Leta 2006 je bil iz naselja izločen kot samostojno naselje [[Rejcov Grič]]. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] ixa8hbt7sqis18joeutn9ygzyi38oya 6655906 6655904 2026-04-04T22:43:53Z ~2026-13659-49 255600 6655906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrija]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (razločitev)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Leta 2006 je bil iz dela ozemlja vasi izločen [[Rejcov Grič]] kot samostojno naselje. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] sme9x11hnb3q0gf157w8id6pb3onvpj 6656082 6655906 2026-04-05T10:33:31Z Ljuba24b 92351 6656082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrija]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (razločitev)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Leta 2006 je bil iz dela ozemlja vasi izločen [[Rejcov Grič]] kot samostojno naselje. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] m6icjeanqqjr0rs2qyo857rsz8bvnl8 6656090 6656082 2026-04-05T11:08:50Z A09 188929 pnp 6656090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096278_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 46.26 |latNS = N | longd = 13 |longm = 59 |longs = 17.38 |longEW = E |slika= |napis= |najdisi=Čekovnik |povrsina=17,5 |prebivalstvo=130 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska= od 640 do 900 |postna=5280 |posta=Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Čekovnik''' je [[naselje]], ki leži jugozahodno od [[mesto|mesta]] [[Idrija]] in tako spada pod okrilje [[Občina Idrija|občine Idrija]]. Vas sestavljajo zaselki Čekovnik, [[Hleviše (planina)|Hleviše]], [[Nikova]], [[Osojni vrh]] in [[Krekovše]]. Leta 2006 je bil iz dela ozemlja vasi izločen [[Rejcov Grič]] kot samostojno naselje. Večina hiš leži ob glavni cesti na prisojni strani Hleviške planine, nekatere osamljene kmetije pa so od glavne ceste oddaljene tudi več kilometrov. Pokrajina je hribovita, porasla z bujnimi mešanimi gozdovi. V preteklosti so se ljudje preživljali z [[živinoreja|živinorejo]], [[gozdarstvo|gozdnim delom]] in zaposlitvijo v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku]]. Za potrebe rudnika so delali tudi na [[klavže|klavžah]] pri spravljanju lesa. V kraju je še vedno veliko ostankov legalnih in ilegalnih [[žgalnice|žgalnic]] cinobaritne rude, v katerih so prvotno pridobivali živo srebro. Zaradi težkega življenja je veliko mladih odšlo v dolino s trebuhom za kruhom. Danes pa so se življenjske razmere izboljšale, urejena je cestna povezava, vas ima telefon, internet, vodovod, zato se številne mlade družine vračajo. Otroci obiskujejo osnovno šolo v Idriji, večina odraslih pa se tja vozi na delo. Le redki živijo samo od kmetijstva. Leta 2000 je bila v kraju zgrajena nova cerkev, posvečena Mariji Svetogorski. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 1raq41xbrs4sc64v3wzsecb3ho3lwy4 0 82446 6655877 6578238 2026-04-04T21:04:06Z ~2026-13659-49 255600 /* Naselja v občini */ 6655877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |zastava=Flag of Idrija.gif |grb=Grb občine Idrija.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Idrija.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F36_T1257_vF_b_x422958.871_y93738.437_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F36_T1257_vF_b_x422958.871_y93738.437_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Idrija]] |župan=[[Tomaž Vencelj]] |površina=293,7 |prebivalstvo=11673 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=5875 |ženske=5798 |splet=http://www.idrija.si}} '''Občina Idrija''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je [[mesto]] [[Idrija]], ki jih ima pol manj. Ozemlje občine je razdeljeno na 10 krajevnih skupnosti: Mesto Idrija, Spodnja Idrija, Črni vrh, Godovič, Vojsko, Kanomlja, Krnice-Masore, Ledine, Dole, Zavratec. == Naselja v občini == Večja naselja so se razvila po dolinah in kotlinah, manjša pa na pobočjih grap in na planotah, od 600 do 1000 metrov nadmorske višine. Na planotah prevladujejo [[gručasto naselje|gručaste vasi]] in raztresene samotne kmetije. Naselji, ki štejeta več kot 1000 prebivalcev, sta [[Idrija]] in [[Spodnja Idrija]], po številu prebivalcev sledita Krajevni skupnosti Črni vrh (1300) in Godovič (skoraj 800). Naselja v Občini: [[Dole, Idrija|Dole]], [[Čekovnik]], [[Črni Vrh, Idrija|Črni Vrh]], [[Godovič]], [[Gore, Idrija|Gore]], [[Gorenja Kanomlja]], [[Gorenji Vrsnik]], [[Govejk]], '''[[Idrija]]''', [[Idrijska Bela]], [[Idrijske Krnice]], [[Idrijski Log]], [[Idršek]], [[Javornik, Idrija|Javornik]], [[Jelični Vrh]], [[Kanji Dol]], [[Korita, Idrija|Korita]], [[Ledine]], [[Ledinske Krnice]], [[Ledinsko Razpotje]], [[Lome, Idrija|Lome]], [[Masore]], [[Mrzli Log]], [[Mrzli Vrh, Idrija|Mrzli Vrh]], [[Pečnik]], [[Potok, Idrija|Potok]], [[Predgriže]], [[Rejcov Grič]], [[Spodnja Idrija]], [[Spodnja Kanomlja]], [[Spodnji Vrsnik]], [[Srednja Kanomlja]], [[Strmec, Idrija|Strmec]], [[Vojsko, Idrija|Vojsko]], [[Zadlog]], [[Zavratec, Idrija|Zavratec]], [[Žirovnica, Idrija|Žirovnica]] == Lega == Območje občine Idrija zavzema površino 294 km². Po naravnogeografski regionalizaciji Slovenije se občina Idrija deli med štiri mezoregije: [[Idrijsko hribovje]], [[Trnovski gozd]], [[Nanos]] in [[Hrušica]], [[Cerkljansko hribovje|Cerkljansko]], [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloško]], [[Polhograjsko hribovje|Polhograjsko]] in [[Rovtarsko hribovje]] ter [[Notranjsko podolje]]. == Relief == Na območju občine Idrija se prepletata [[Kras|kraški]] in predalpski svet. Doline so ozke in globoke, nad njimi pa se vzpenjajo številne [[kraška planota|kraške planote]]. Najpomembnejše so [[Črnovrška planota|Črnovrška]], [[Zadloška planota|Zadloška]], [[Vojskarska planota|Vojskarska]], [[Ledinska planota|Ledinska]] in [[Vrsniška planota|Vrsniška]]. Poleg planot, ki so pomemben sestavni del tega območja, pa je ravnega sveta tukaj le malo. Izjemi sta sotočji [[Idrijca|Idrijce]] in [[Nikova|Nikove]] (razvilo mesto [[Idrija]] ter [[Idrijca|Idrijce]] in [[Kanomljica|Kanomljice]] (naselje [[Spodnja Idrija]]), kjer so nekoliko širše aluvialne ravnice. == Geologija == Na območju je moč najti od [[karbon]]skih, [[perm]]skih, [[trias]]nih, [[kreda|krednih]], do najmlajših paleocensko-eocenskih kamnin. Sedimentacija je bila prvič prekinjena v [[srednji anizij|srednjem aniziju]], ko so se pričela obsežna tektonska premikanja, ki so trajala skozi ves [[srednji trias]]. Prav v tem obdobju je nastalo idrijsko [[živo srebro|živosrebrovo]] [[rudišče|rudišče]]. Usedanje kamnin je bilo zopet prekinjeno v zgornji kredi, vzrok za to so obsežna in zapletena tektonska dogajanja. Takrat so nastale tudi značilne [[flišne kamnine]]. Zaradi podrivanja Jadranske mikroplošče pod Evropsko so se kamnine v [[miocen]]u najprej oblikovale v veliko poleglo gubo, nato pa so bila razrezane na posamezne pokrove in vmesne narivne luske. Končno geološko zgradbo pa so območju dali številni [[prelom (geologija)|prelom]]i, najpomembnejši med njimi je [[Idrijski tektonski prelom]]. == Vodovje == Glavni vodotok je 48 kilometrov dolga [[Idrijca]], ki izvira v [[Mrzla Rupa|Mrzli Rupi]] na robu [[Vojskarska planota|Vojskarske planote]] na 960 metrih nadmorske višine, in se izliva v [[Soča|Sočo]] pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]] na nadmorski višini 170 m. Njeni pritoki pa so [[Belca]], [[Zala]], [[Nikova]], [[Kanomljica]] in [[Cerkniščica]]. Hidrološka posebnost območja je [[Divje jezero]], ki je znano po svojem kraškem izviru. Iz jezera teče najkrajša slovenska površinska reka, 55 metrov dolga Jezernica. Čez Ledinsko planoto pa poteka tudi meja med Jadranskim in Črnomorskim [[povodje|povodjem]]. == Podnebje == Območje ima [[zmernocelinsko podnebje]], za katero je značilno, da so povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih, povprečna količina padavin pa je od 1300 do 2800 mm. Najmanj padavin je v [[februar]]ju ter [[julij]]u, največ padavin pade v [[november|novembru, drugi višek padavin pa je v spomladanskih mesecih. == Rastje == Pretežen del območja je pokrit z gozdovi, ki so del [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]]. Najpomembnejša gozdna združba je dinarski jelov - bukov gozd. Območje ima kar nekaj botaničnih posebnosti, kamor spada rastje, ki se nahaja na suhih, polsuhih in mokrotnih travnik. Posebne pa so tudi združbe skalnih razpok, melišč in kamnitih travišč ter nizkobarjanske združbe. Območje je bogato tudi s številnimi praprotnicami in semenkami. Med najpomembnejše rastline pa sodijo endemični [[kranjski jeglič]] (Primula carniolica), [[tevje]] (Hacquetia epipactis) in [[kranjski volčič]] (Scopolia carniolica). == Favna == Idrijski gozdovi so del [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], ki se drži sklenjenih gozdnih kompleksov tja do hrvaških gozdov, v katerih so svoje prebivališče našli veliki [[sesalci]] ([[medved]], [[volk]], [[kuna]], [[vidra]], [[divja mačka]], [[jelen]], [[srnjad]], [[divji prašič]]) ter drobni sesalci ([[polh]], [[glodavci]], [[jež]], [[rovka]], [[netopir). ]]Tu živita tudi naseljena [[ris]], ki pa mu danes grozi izumrtje, ter [[gams]]. == Demografija == Pred odkritjem [[živo srebro|živega srebra]] na območju [[Idrija|Idrije]] je bilo območje praktično neposeljeno, nato pa se je vzporedno z razvojem rudnika začelo povečevati tudi število prebivalcev. V zadnjih petdesetih letih se število prebivalcev praktično ni spreminjalo. Leta [[1961]] je bilo v Občini Idriji 12091 prebivalcev, do leta [[1971]] se je število prebivalcev nekoliko povečalo na 12489, razlog gre verjetno iskati v zadnjem zlatem obdobju idrijskega rudnika živega srebra. Nato pa je začelo število prebivalcev nekoliko upadati. Leta [[2010]] je Idrija štela 11930 prebivalcev. == Mestna občina == Občina si je prizadevala pridobiti status [[mestna občina|mestne občine]]. [[Vlada Republike Slovenije]] je 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpoljnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2009/07/obcine_vlada.aspx Siol.net - Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}} * {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}} * {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}} * {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |title=Idrijski svet vabi na obisk: turistični vodnik po idrijski občini |publisher=LTO |year=2002| location=Idrija|cobiss=120745984}} == Zunanje povezave == * [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine. * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/sv_anton_v_idriji.html Sv. Anton v Idriji] * [http://www.kam.si/izleti/divje_jezero_skrivnostne_globine_jezera_brez_dna.html Divje jezero - skrivnostne globine jezera brez dna] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=57&Itemid=12 gremoVEN.com - Idrija] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Idrija/ Spletne strani v občini Idrija] {{kategorija v Zbirki|Idrija municipality}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Idrija]] [[Kategorija:Občina Idrija|*]] {{normativna kontrola}} 06lez63t9rj4rjln05wvxxzeliuj0or 0 83878 6655712 6653326 2026-04-04T12:47:46Z Janezdrilc 3152 {{Svetniki (tabela)}} 6655712 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[svetnik]]ov''' zajema vse [[svetnik]]e in [[Blaženec|blažene]], kakor tudi tiste, ki so trenutno še v predhodnih postopkih in nosijo naziv [[Božji služabnik]] ali [[častitljivi Božji služabnik]]. Seznam je urejen po nazivih (stopnjah) svetništva in znotraj njih po datumu podelitve naziva. Sestavljen je iz štirih delov: slovenske svetniške osebnosti, druge (neslovenske) osebnosti iz področja današnje Slovenije, tuje osebnosti, ki so živele na Slovenskem, in kot zadnje obiski tujih svetnikov. Narodnostne oznake za srednjeveške svetnike moramo razumeti kot oznake pripadnosti neki jezikovni, kulturni in civilizacijski tradiciji ob upoštevanju številnih procesov [[inkulturacija|inkulturacije]]<ref>Prim.: Bojan-Ilija Schnabl: ''[http://sms.zrc-sazu.si/pdf/15/SMS-2012-15_Schnabl.pdf Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koroškem]''; v: ''Studia Mythologica Slavica'' XV, Ljubljana 2012, strani 231–246.</ref> in ne v smislu sodobnega ''etnosa'' ali sodobne ''narodne zavesti''. To velja tudi za oznako ''slovenski'' iz [[Karantanija|karantanskega]] oziroma [[Koroška (zvezna dežela)|koroškega]] področja. == Seznam == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q45474|120px}} | rowspan=4 | [[Albin Koroški]] | rowspan=4 | ?<br><br>5. januar 1006,<br>[[Briksen]] | rowspan=4 | [[Škofija Briksen|škof v Briksnu]], sin blažene [[Liharda Kamenska|Liharde Kamenske]] | rowspan=4 | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Kasijana, Briksen]]<br>{{Zastava|Italija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 5. feb. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | 11. stoletje |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q269074|120px}} | rowspan=4 | [[Ema Krška]] | rowspan=4 | okoli 980<br><br>27. junij 1045,<br>[[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]] | rowspan=4 | koroška grofica, benediktinka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus6.htm}} | rowspan=4 | [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]]<br>{{Zastava|Avstrija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 27. jun. |- | &nbsp; |- | 21. november 1287 |- | 5. januar 1938 ([[Papež Pij XI.|Pij XI.]]) |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1238438|lokalna=Millstatt Dominian.JPG|120px}} | rowspan=4 | [[Domicijan Koroški]] | rowspan=4 | ?<br><br>okoli 802 | rowspan=4 | karantanski vojvoda | rowspan=4 | [[Cerkev Kristusa Odrešenika in Vseh svetnikov, Milje]]<br>{{Zastava|Avstrija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 5. feb. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1618399|lokalna=Hildegard von Stein 19102005 01.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Liharda Kamenska]] | rowspan=4 | okoli 910<br><br>5. februar<br>najverjetneje 1085,<br>[[Kamen v Podjuni]] | rowspan=4 | koroška grofica, mati [[Albin Koroški|Albina Koroškega]] | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Lovrenca, Kamen v Podjuni]], del okostja pa v [[Samostan klaris Gradec|Samostanu klaris Gradec]]<br>{{Zastava|Avstrija}}<ref>Bojan-Ilija Schnabl, ''Sveta Liharda kamenska, »Usmiljena mati Slovencev« in njeni podjunski štučeji''; v: ''Nedelja'', 27. januar 2013, strani 4–5.</ref> | &nbsp; | rowspan=4 | 5. feb. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q591809|120px}} | rowspan=4 | [[Anton Martin Slomšek]] | rowspan=4 | 26. november 1800,<br>[[Uniše]]<br><br>24. september 1862,<br>[[Maribor]] | rowspan=4 | prvi [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Maribora|mariborski škof]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1862.htm#Slomsek}} | rowspan=4 | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor]] | 22. marec 1926<ref>Stanko Janežič (uredil), ''Škof Anton Martin Slomšek'', Slomškova založba, Maribor 1996, stran 140.</ref> | rowspan=4 | 24. sep. |- | 13. maj 1996 |- | 19. september 1999,<br>[[Maribor]] ([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q965515|120px}} | rowspan=4 | [[Lojze Grozde]] | rowspan=4 | 27. maj 1923,<br>[[Zgornje Vodale]]<br><br>1. januar 1943,<br>[[Mirna]] | rowspan=4 | dijak, član [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1943.htm#Grozde}} | rowspan=4 | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež]] | 17. oktober 1992 | rowspan=4 | 27. maj |- | 27. marec 2010 |- | 13. junij 2010,<br>[[Celje]] ([[Tarcisio Bertone]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q3500286|120px}} | rowspan=4 | [[Krizina Bojanc]] | rowspan=4 | 14. maj 1885,<br>[[Zbure]]<br><br>15. december 1941,<br>[[Goražde]] | rowspan=5 | redovnici Hčera Božje ljubezni v Sarajevu, dve izmed petih ''[[Drinske mučenke|drinskih mučenk]]''<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1941.htm#Ivanisevic}} | rowspan=5 | neznana lokacija<br>{{Zastava|Bosna in Hercegovina}} | 4. december 1999 | rowspan=4 | 15. dec. |- | 14. januar 2011 |- | 24. september 2011,<br>[[Sarajevo]] ([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |- | 6. | {{Slika d|Q3499918|120px}} | [[Antonija Fabjan]] | 23. januar 1907,<br>[[Malo Lipje]]<br><br>15. december 1941,<br>[[Goražde]] | colspan=2 | ''zgornji datumi'' |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12644557|lokalna=Spomen ploca Vendelin Vosnjak crkva Sv Franje Kaptol 15012012 2.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Vendelin Vošnjak]] | rowspan=4 | 13. september 1861,<br>[[Šenbric]]<br><br>18. marec 1933,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | frančiškan v Zagrebu in provincial<ref>[https://ofm.hr/vendelin-vosnjak/ Vendelin Vošnjak], Ofm.hr, pridobljeno 25. oktober 2012.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1933.htm#Vosnjak}} | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Zagreb]]<br>{{Zastava|Hrvaška}}<ref>[http://bolniska-zupnija.rkc.si/u/2010_beseda3.pdf Bolniska-zupnija.rkc.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822095352/http://bolniska-zupnija.rkc.si/u/2010_beseda3.pdf |date=2016-08-22 }}, pridobljeno 24.6.2014.</ref> | 14. marec 1963 | rowspan=4 | |- | 18. december 2000 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q16561918|120px}} | rowspan=4 | [[Janez Frančišek Gnidovec]] | rowspan=4 | 29. september 1873,<br>[[Veliki Lipovec]]<br><br>3. februar 1939,<br>[[Ljubljana]] | rowspan=4 | [[Seznam rimskokatoliških škofov Skopja|škof v Skopju]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1939.htm#Gnidovec}} | rowspan=4 | [[Cerkev Srca Jezusovega, Ljubljana]]<ref>[http://www.gnidovec.si/ Gnidovec.si].</ref><ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=10398&fmod=13 Janez Frančišek Gnidovec], Aktualno.rkc.si, pridobljeno 7. julij 2012.</ref> | 8. februar 1978 | rowspan=4 | |- | 27. marec 2010 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q575492|120px}} | rowspan=4 | [[Friderik Baraga]] | rowspan=4 | 28. junij 1797,<br>[[Knežja vas]]<br><br>19. januar 1868,<br>[[Marquette]] | rowspan=4 | misijonar, [[Škofija Marquette|škof v Marquettu]], [[Michigan]], [[Združene države Amerike]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1868.htm#Baraga}} | rowspan=4 | [[Stolnica sv. Petra, Marquette]]<br>{{Zastava|Združene države Amerike}} | 17. avgust 1972 | rowspan=4 | |- | 10. maj 2012 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q365246|120px}} | rowspan=4 | [[Anton Vovk]] | rowspan=4 | 19. maj 1900,<br>[[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br><br>6. julij 1963,<br>[[Ljubljana]] | rowspan=4 | [[Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|ljubljanski nadškof]], koncilski oče [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]]<ref>[http://anton-vovk.rkc.si/ Anton-vovk.rkc.si].</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/files/razno/100422_-_svetniski_kandidati_1_.doc Rtvslo.si] (datoteka doc).</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1963.htm#Vovk}} | rowspan=4 | [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Centralno pokopališče Žale]] v Ljubljani | 13. maj 1999 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12791883|120px}} | rowspan=4 | [[Jakob Ukmar]] | rowspan=4 | 13. julij 1878,<br>[[Opčine]]<br><br>2. november 1971,<br>[[Škedenj, Italija|Škedenj]], [[Italija]] | rowspan=4 | [[Trst|tržaški]] duhovnik, filozof, teolog in poliglot<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1971.htm#Ukmar}} | rowspan=4 | | 5. februar 2002 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q18810304|120px}} | rowspan=4 | [[Danijel Halas]] | rowspan=4 | 24. junij 1908,<br>[[Črenšovci]]<br><br>16. marec 1945,<br>[[Hotiza]] | rowspan=4 | duhovnik v [[Velika Polana|Veliki Polani]] in mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1945.htm#Halas}} | rowspan=4 | pokopališče v [[Velika Polana|Veliki Polani]] | 29. maj 2002 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12787170|lokalna=Cvetana Priol.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Cvetana Priol]] | rowspan=4 | 19. februar 1922,<br>[[Maribor]]<br><br>11. avgust 1973,<br>[[Maribor]] | rowspan=4 | [[Glasbeni pedagog|glasbena pedagoginja]], [[mistikinja]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1973.htm#Priol}} | rowspan=4 | [[Pobreško pokopališče]] v Mariboru | 2003 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12626716|lokalna=Ales-Benigar.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Aleš Benigar]] | rowspan=4 | 28. januar 1893,<br>[[Zagreb]]<br><br>1. november 1988,<br>[[Rim]] | rowspan=4 | Slovenec, rojen v Zagrebu, deloval na Hrvaškem, frančiškan, misijonar, profesor<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1988.htm#Benigar}} | rowspan=4 | frančiškanska grobnica na [[Mirogoj]]u v Zagrebu<br>{{Zastava|Hrvaška}} | 9. junij 2006 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q18379811|120px}} | rowspan=4 | [[Andrej Majcen]] | rowspan=4 | 30. september 1904,<br>[[Maribor]]<br><br>30. september 1999,<br>[[Ljubljana]] | rowspan=4 | duhovnik in misijonar<ref>[http://www.donbosko.si/andrejmajcen Andrej Majcen], Donbosko.si, pridobljeno 28. oktober 2012.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1999.htm#Majcen}} | rowspan=4 | [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Centralno pokopališče Žale]] v Ljubljani | 24. september 2010 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d|Q344599|120px}} | rowspan=4 | [[Anton Mahnič]] | rowspan=4 | 14. september 1850,<br>[[Kobdilj]]<br><br>14. december 1920,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | teolog, [[Škofija Krk|škof v Krku]], pesnik, pisatelj<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1920.htm#Mahnic}} | rowspan=4 | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Krk]]<br>{{Zastava|Hrvaška}} | 14. december 2013 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 8. | rowspan=4 | {{Slika d|Q4776021|lokalna=Strle Anton2.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Anton Strle]] | rowspan=4 | 21. januar 1915,<br>[[Osredek, Cerknica|Osredek]]<br><br>20. oktober 2003,<br>[[Ljubljana]] | rowspan=4 | duhovnik, spovednik, teolog, profesor in prevajalec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2003.htm#Strle}} | rowspan=4 | [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Centralno pokopališče Žale]] v Ljubljani | 30. april 2014<ref>Andrej Pirš, apostolski postulator.</ref> | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 9. | rowspan=4 | {{Slika d|Q18627595|120px}} | rowspan=4 | [[Lojze Kozar]] | rowspan=4 | 11. november 1910,<br>[[Martinje]]<br><br>29. april 1999,<br>[[Odranci]] | rowspan=4 | duhovnik, pisatelj in prevajalec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1999.htm#Kozar}} | rowspan=4 | pokopališče v [[Odranci]]h | 8. december 2015 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 10. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120752212|120px}} | rowspan=4 | [[Janez Strašek]] | rowspan=4 | 11. december 1906,<br>[[Podčetrtek]]<br><br>30. marec 1947,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | duhovnik, lazarist<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1947.htm#Strasek}} | rowspan=4 | | 20. september 2021 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 11. | rowspan=4 | {{Slika d|Q18549882|120px}} | rowspan=4 | [[Magdalena Gornik]] | rowspan=4 | 19. julij 1835,<br>[[Janeži]]<br><br>23. februar 1896,<br>[[Petrinci]] | rowspan=4 | [[mistik]]inja<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1896.htm#Gornik}} | rowspan=4 | pokopališče v [[Petrinci]]h | 14. september 2022<ref>[https://katoliska-cerkev.si/prva-seja-v-postopku-za-razglasitev-za-blazeno-magdaleno-gornik Prva seja v postopku za razglasitev za blaženo Magdaleno Gornik], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 18. september 2023.</ref> | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 12. | rowspan=4 | {{Slika d|Q19934081|120px}} | rowspan=4 | [[Izidor Završnik]] | rowspan=4 | 4. april 1917,<br>[[Tabor, Tabor|Tabor]]<br><br>10. marec 1943,<br>[[Maribor]] | rowspan=4 | duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1943.htm#Zavrsnik}} | rowspan=4 | | 10. marec 2026<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/zacetek-postopka-za-beatifikacijo-izidorja-zavrsnika/ |title=Začetek postopka za beatifikacijo Izidorja Završnika, 10. 3. 2026 |accessdate=2026-03-11 |date= |format= |work=Skofija-celje.si }}</ref> | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 13. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12797003|120px}} | rowspan=4 | [[Monald Koprski]] | rowspan=4 | okoli 1208,<br>[[Koper]] ali [[Piran]]<br><br>1278,<br>[[Koper]] | rowspan=4 | duhovnik, frančiškan, pisatelj, teolog, cerkveni pravnik | rowspan=4 | [[Cerkev Marije Snežne, Trst]]<br>{{Zastava|Italija}}<ref>Bruno Korošak, ''[http://www.korosak.eu/frp_022_mondicapod/index.htm Brat Monald Koprski] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812204002/http://www.korosak.eu/frp_022_mondicapod/index.htm |date=2014-08-12 }}'', Branko, Nova Gorica 2009, {{COBISS|ID=243779840}}.</ref><ref>[http://www.santuariosantamariamaggiore.it/chiesa/chiesa007.htm Altare di San Francesco Saverio 1665-1670] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110233003/http://www.santuariosantamariamaggiore.it/chiesa/chiesa007.htm |date=2013-11-10 }}, Santuariosantamariamaggiore.it, pridobljeno 28. oktober 2012.</ref> | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} ==== Slovenski mučenci 20. stoletja ==== [[Slovenski mučenci 20. stoletja]] so Božji služabniki, za katere v Sloveniji teče skupni postopek za svetništvo, ki ga je najprej vodil postulator [[Peter Kvaternik]] (2002–2008), nato [[Simon Lorber]] (2008–2013) in za njim [[Metod Benedik]] (2013–2025). Na [[Dikasterij za zadeve svetnikov|Dikasteriju za zadeve svetnikov]] v Rimu so mučenci obravnavani v štirih ločenih postopkih glede na preganjalce. Tako so v prvi skupini žrtve komunizma, v drugi nacizma, v tretji ustaškega režima in v četrti četnikov.<ref>[https://demokracija.si/kultura/potek-postopkov-za-beatifikacijo-slovenskih-mucencev-20-stoletja-na-vrhu-ehrlich/ Potek postopkov za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja; na vrhu Ehrlich], Demokracija.si, pridobljeno 19. julij 2023.</ref> V postopek je bilo najprej vključenih 47 kandidatov<ref>[http://kvaternik.over.net/clanki/i50/ Kvaternik.over.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120419210749/http://kvaternik.over.net/clanki/i50/ |date=2012-04-19 }}, pridobljeno 7. julij 2012.</ref><ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East06.htm Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes in Eastern Europe (6)], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 7. julij 2012.</ref>, kasneje pa 64<ref>[http://kvaternik.over.net/i43/ Kvaternik.over.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180124071009/https://kvaternik.over.net/i43/ |date=2018-01-24 }}, pridobljeno 13. januar 2013.</ref><ref>''Palme mučeništva'', Mohorjeva družba, Celje 1994, {{COBISS|ID=42985472}}.</ref>. Spletišče Hagiography Circle, ki natančno beleži postopke, je v dolgotrajnem teku urejanja podstrani, zato so tudi tamkajšnji skupinski seznami zaenkrat še nesistematski in vsebujejo številne kandidate, ki so bili pridani prvotnim 64-im. Nekaj slovenskih kandidatov se poleg tega vodi v skupnih postopkih kandidatov iz drugih držav. Zadevne podstrani so naslednje (stanje na dan 3. avgust 2025): * seznami oseb, ki so že razvrščene po žrtvah režima: :* [http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East06.htm#Ehrlich 26 mučencev, žrtev komunističnega režima] :* [http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Nazis5.htm#Gresak 5 mučencev, žrtev nacističnega režima] * seznami oseb, ki niso razvrščene po žrtvah režima; v njih se nahaja 6 oseb tujega rodu: :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia1.htm 15 mučencev (seznam Slovenija 1)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia2.htm 102 mučenca (seznam Slovenija 2)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia3.htm 2 mučenca (seznam Slovenija 3)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia4.htm 1 mučenec (seznam Slovenija 4)] * seznami kandidatov tujih držav, nerazvrščenih po žrtvah režima, v katerih se nahajajo Slovenci: :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Austria.htm 9 slovenskih mučencev (seznam Avstrija)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Croatia1.htm 1 slovenski mučenec (seznam Hrvaška 1)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Croatia3.htm 4 slovenski mučenci (seznam Hrvaška 3)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Croatia4.htm 1 slovenski mučenec (seznam Hrvaška 4)] :* [http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Bulgaria2.htm 1 slovenski mučenec (seznam Bolgarija 2)] Spodnja tabela vsebuje vseh 161 slovenskih kandidatov iz zgornjih seznamov. Šest tujih kandidatov iz slovenskih seznamov je zapisanih nižje spodaj v razdelkih Drugih in Tujih svetniških osebnosti. {{Svetniki (tabela)}} |- | 1. | {{Slika d|Q130395913|120px}} | [[Robert Avsec]] | 1. februar 1920,<br>[[Knežja Njiva]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | cistercijanec | | rowspan="161" valign="top" | | rowspan="161" valign="top" | |- | 2. | {{Slika d|Q19933464|120px}} | [[Ernest Bandelj]] | 18. september 1915,<br>[[Spodnja Branica]]<br><br>30. april 1945,<br>[[Prvačina]] | duhovnik | |- | 3. | {{Slika d|Q130395936|120px}} | [[Janez Bastič]] | 2. julij 1878,<br>[[Vrzdenec]]<br><br>14. junij 1942,<br>[[Horjul]] | kmet, župan | |- | 4. | {{Slika d|Q130395955|120px}} | [[Marjana Bastič]] | 24. avgust 1880,<br>[[Ljubgojna]]<br><br>14. junij 1942,<br>[[Horjul]] | kmetica | |- | 5. | {{Slika d|Q130395966|120px}} | [[Pavel Bastič]] | 25. januar 1919,<br>[[Horjul]]<br><br>3. junij 1945,<br>[[Vetrinj]], [[Avstrija]] | bogoslovec | |- | 6. | {{Slika d|Q19938180|120px}} | [[Štefan Bastič]] | 26. december 1913,<br>[[Horjul]]<br><br>18. april 1945,<br>[[Jastrebarsko]], [[Hrvaška]] | duhovnik, lazarist | |- | 7. | {{Slika d|Q130395976|120px}} | [[Alojzij Bernot]] | 1906,<br>[[Vir pri Nevljah]]<br><br>28. maj 1943,<br>[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] | | |- | 8. | {{Slika d|Q130395996|120px}} | [[Akvina Bojc]] | 5. december 1904,<br>[[Vače]]<br><br>6. april 1951,<br>[[Ljubljana]] | usmiljenka, bolničarka | |- | 9. | {{Slika d|Q120751511|120px}} | [[Ivan Bric]] | 28. oktober 1896,<br>[[Dornberk]]<br><br>2. junij 1943,<br>[[Dornberk]] | kmet, kulturni delavec<ref>[http://www.pozitivke.net/article.php/20081120005640663 Politično motivirano delovanje], Pozitivke.net, pridobljeno 8. december 2012.</ref> | |- | 10. | {{Slika d|Q130396019|120px}} | [[Jože Bric]] | 13. februar 1907,<br>[[Dornberk]]<br><br>21. november 1945,<br>[[Bjelovar]], [[Hrvaška]] | jezuit | |- | 11. | {{Slika d|Q130396032|120px}} | [[Angela Brecelj]] | 7. oktober 1916,<br>[[Žapuže, Ajdovščina|Žapuže]]<br><br>12. julij 1944,<br>[[Kodreti]] | trgovska pomočnica | |- | 12. | {{Slika d|Q120751531|120px}} | [[Jože Brecelj]] | 30. maj 1885,<br>[[Žapuže, Ajdovščina|Žapuže]]<br><br>12. julij 1944,<br>[[Kodreti]] | mizar, kulturni delavec | |- | 13. | {{Slika d|Q130396043|120px}} | [[Marica Brecelj]] | 25. april 1914,<br>[[Žapuže, Ajdovščina|Žapuže]]<br><br>12. julij 1944,<br>[[Kodreti]] | trgovska pomočnica | |- | 14. | {{Slika d|Q130396054|120px}} | [[Martin Brecelj (mučenec)|Martin Brecelj]] | 20. avgust 1930,<br>[[Žapuže, Ajdovščina|Žapuže]]<br><br>12. julij 1944,<br>[[Kodreti]] | | |- | 15. | {{Slika d|Q120751541|120px}} | [[Alojzij Breznik]] | 29. maj 1919,<br>[[Rafolče]]<br><br>20. september 1943,<br>[[Turjak]] | bogoslovec | |- | 16. | {{Slika d|Q130396072|120px}} | [[Vladimir Budkovič]] | 20. junij 1922,<br>[[Šentjanž, Sevnica|Šentjanž]]<br><br>konec maja 1945,<br>[[Vetrinj]], [[Avstrija]] | bogoslovec, križnik | |- | 17. | {{Slika d|Q130396264|120px}} | [[Milko Cankar]] | 20. februar 1921,<br>[[Ljubljana]]<br><br>18. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | | |- | 18. | {{Slika d|Q130396269|120px}} | [[Franc Cerkovnik]] | 25. avgust 1903,<br>[[Šentrupert]]<br><br>20. marec 1946,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 19. | {{Slika d|Q130396283|120px}} | [[Alojz Ciglarič]] | 29. december 1913,<br>[[Ljubljana]]<br><br>21. februar 1943,<br>[[Šentjernej]] | kartuzijanec | |- | 20. | {{Slika d|Q18529371|120px}} | [[Franc Cvar]] | 11. december 1911,<br>[[Sodražica]]<br><br>18. junij 1942<br>[[Roženberk]] | duhovnik | |- | 21. | {{Slika d|Q120751552|120px}} | [[Darinka Čebulj]] | 1906,<br>[[Radovljica]]<br><br>7. junij 1942,<br>[[Kočevski Rog]] | učiteljica | |- | 22. | {{Slika d|Q130396308|120px}} | [[Janez Černoga]] | 18. februar 1904,<br>[[Zdole, Krško|Zdole]]<br><br>24. junij 1949,<br>blizu [[Vič, Dravograd|Viča]] | duhovnik | |- | 23. | {{Slika d|Q120751641|120px}} | [[Anica Drobnič]] | 28. junij 1898,<br>[[Hudi Vrh]]<br><br>15. oktober 1943,<br>[[Ribnica]] | učiteljica | |- | 24. | {{Slika d|Q12784787|120px}} | [[Anton Duhovnik]] | 9. maj 1920,<br>[[Preska, Medvode|Preska]]<br><br>15. april 1945<br>[[Koncentracijsko taborišče Mauthausen]], [[Avstrija]] | duhovnik | |- | 25. | {{Slika d|Q1930682|120px}} | [[Lambert Ehrlich]] | 18. september 1878,<br>[[Žabnice]]<br><br>26. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | [[Centralno pokopališče Žale]] v Ljubljani |- | 26. | {{Slika d|Q19936168|120px}} | [[Rajner Erklavec]] | 26. september 1893,<br>[[Ljubljana]]<br><br>30. november 1944,<br>[[Dolnji Suhor pri Metliki]] | duhovnik, križnik | |- | 27. | {{Slika d|Q130396330|120px}} | [[Stanislav Erzar]] | 14. december 1914,<br>[[Pšenična Polica]]<br><br>17. junij 1951,<br>[[Ribnica]] | duhovnik | |- | 28. | {{Slika d|Q130396343|120px}} | [[Ignacij Feguš]] | 29. junij 1911,<br>[[Nova vas pri Markovcih]]<br><br>28. december 1946,<br>[[Bukevje, Sveti Ivan Zelina|Bukevje]], [[Hrvaška]] | duhovnik | |- | 29. | {{Slika d|Q18644553|120px}} | [[Martin Gaberc]] | 29. september 1883,<br>[[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]]<br><br>6. april 1941,<br>[[Gornja Radgona]] | duhovnik | |- | 30. | {{Slika d|Q18811460|120px}} | [[Jože Geoheli]] | 8. marec 1911,<br>[[Notranje Gorice]]<br><br>26. julij 1942,<br>[[Zaplana, Vrhnika|Zaplana]] | duhovnik | |- | 31. | {{Slika d|Q19934103|120px}} | [[Janez Gnjezda]] | 22. september 1871,<br>[[Gore, Idrija|Gore]]<br><br>19. november 1944,<br>[[Müncheberg]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 32. | {{Slika d|Q18529391|120px}} | [[Franc Gomilšek]] | 14. december 1872,<br>[[Krčevina pri Vurbergu]]<br><br>29. oktober 1943,<br>[[Knežja vas]] | duhovnik | |- | 33. | {{Slika d|Q130396362|120px}} | [[Henrik Goričan]] | 14. julij 1915,<br>[[Spodnja Ložnica]]<br><br>9. oktober 1962,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 34. | {{Slika d|Q589787|120px}} | [[Anton Granig]] | 17. september 1901,<br>[[Großkirchheim]], [[Avstrija]]<br><br>15. april 1945,<br>[[Krems ob Donavi]], [[Avstrija]] | | |- | 35. | {{Slika d|Q18811499|120px}} | [[Placid Grebenc]] | 12. junij 1909,<br>[[Dolenji Lazi]]<br><br>24. oktober 1943,<br>[[Grčarice]] | duhovnik, cistercijanec | |- | 36. | {{Slika d|Q120751754|120px}} | [[Mihael Grešak]] | 11. september 1914,<br>[[Griže, Žalec|Griže]]<br><br>22. julij 1942,<br>[[Celje]] | duhovnik | |- | 37. | {{Slika d|Q120751905|120px}} | [[Franc Grobler]] | 25. november 1892,<br>[[Miklavž pri Taboru]]<br><br>7. oktober 1942,<br>[[Gradina Donja]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | duhovnik | |- | 38. | {{Slika d|Q130396380|120px}} | [[Janez Guštin]] | 28. februar 1921,<br>[[Gorenje Mokro Polje]]<br><br>3. julij 1942,<br>[[Ljubljana]] | | |- | 39. | {{Slika d|Q130396387|120px}} | [[Anton Hočevar]] | 13. januar 1913,<br>[[Mala Stara vas]]<br><br>26. oktober 1942,<br>[[Lipoglav]] | duhovnik | |- | 40. | {{Slika d|Q130396418|120px}} | [[Janez Hočevar (bogoslovec)|Janez Hočevar]] | 16. maj 1918,<br>[[Vrh, Šentrupert|Vrh]]<br><br>1. januar 1943,<br>[[Mirna]] | | |- | 41. | {{Slika d|Q130396437|120px}} | [[Marko Hočevar]] | 2. september 1906,<br>[[Spodnje Blato]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | cistercijanec | |- | 42. | {{Slika d|Q130396453|120px}} | [[Janez Hornböck]] | 25. november 1892,<br>[[Šentjanž v Rožu]], [[Avstrija]]<br><br>6. avgust 1942,<br>[[Koncentracijsko taborišče Dachau]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 43. | {{Slika d|Q18645198|120px}} | [[Srečko Huth]] | 9. junij 1907,<br>[[Ljubljana]]<br><br>19. oktober 1943,<br>[[Koprivnik v Bohinju]]<br>ali [[Jereka]] | duhovnik | |- | 44. | {{Slika d|Q130396469|120px}} | [[Franc Jakoš (1888–1942)|Franc Jakoš]] | 8. oktober 1888,<br>[[Ljubljana]]<br><br>18. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | | |- | 45. | {{Slika d|Q130396470|120px}} | [[Franc Jakoš (1920–1942)|Franc Jakoš]] | 3. september 1920,<br>[[Ljubljana]]<br><br>18. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | | |- | 46. | {{Slika d|Q130396471|120px}} | [[Franc Jakoš (1922–1942)|Franc Jakoš]] | 8. december 1922,<br>[[Ljubljana]]<br><br>18. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | | |- | 47. | {{Slika d|Q120751915|120px}} | [[Alfonz Jarc]] | 30. julij 1904,<br>[[Dolnji Ajdovec]]<br><br>10. avgust 1949,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 48. | {{Slika d|Q19934229|120px}} | [[Franc Kač]] | 23. november 1907,<br>[[Polzela]]<br><br>17. oktober 1942,<br>[[Gradina Donja]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | duhovnik | |- | 49. | {{Slika d|Q130396482|120px}} | [[Anton Kastelic (duhovnik)|Anton Kastelic]] | 9. december 1883,<br>[[Šmihel pri Žužemberku]]<br><br>26. junij 1949,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 50. | {{Slika d|Q24758840|120px}} | [[Vinko Kastelic]] | 18. december 1914,<br>[[Klečet]]<br><br>1. julij 1942,<br>[[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]] | duhovnik | |- | 51. | {{Slika d|Q18529411|120px}} | [[Franc Kek]] | 20. avgust 1895,<br>[[Studenec, Trebnje|Studenec]]<br><br>21. oktober 1943,<br>[[Birčna vas]] | duhovnik | |- | 52. | {{Slika d|Q19933614|120px}} | [[Franc Kern]] | 7. december 1917,<br>[[Praprotna Polica]]<br><br>21. april 1944,<br>[[Sadinja vas pri Dvoru]] | duhovnik | |- | 53. | {{Slika d|Q120751928|120px}} | [[Emil Kete]] | 1. julij 1924,<br>[[Dolenje, Ajdovščina|Dolenje]]<br><br>konec novembra 1944,<br>[[Šempas]] | duhovnik | |- | 54. | {{Slika d|Q18604162|120px}} | [[Jaroslav Kikelj]] | 15. maj 1919,<br>[[Opčine]]<br><br>18. marec 1942,<br>[[Ljubljana]] | študent, član Marijine kongregacije in Katoliške akcije | |- | 55. | {{Slika d|Q130396488|120px}} | [[Janez Klopčič]] | 8. februar 1922,<br>[[Vrhpolje pri Moravčah]]<br><br>20. september 1943,<br>[[Turjak]] | bogoslovec | |- | 56. | {{Slika d|Q18587176|lokalna=Janez Kodrič.png|120px}} | [[Janez Kodrič]] | 1. marec 1897,<br>[[Studenice]]<br><br>17. oktober 1942,<br>[[Gradina Donja]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | duhovnik | |- | 57. | {{Slika d|Q24759097|120px}} | [[Jožef Kofalt]] | 20. april 1909,<br>[[Krvavčji Vrh]]<br><br>15. junij 1942,<br>[[Brezova Reber]] | duhovnik | |- | 58. | {{Slika d|Q18587311|120px}} | [[Janko Komljanec]] | 24. junij 1892,<br>[[Bučka, Škocjan|Bučka]]<br><br>17. junij 1942,<br>[[Gorenje Kamenje]] | duhovnik | |- | 59. | {{Slika d|Q130383832|120px}} | [[Anton Koperek]] | 28. februar 1902,<br>[[Essen]], [[Nemčija]]<br><br>11. november 1942,<br>[[Koncentracijsko taborišče Dachau]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 60. | {{Slika d|Q130396493|120px}} | [[Janez Kostelec]] | 12. december 1923,<br>[[Šentrupert]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | cistercijanec | |- | 61. | {{Slika d|Q130396510|120px}} | [[Marijan Kostelec]] | 21. oktober 1921,<br>[[Šentrupert]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | cistercijanec | |- | 62. | {{Slika d|Q130396663|120px}} | [[Franc Kozina]] | 18. julij 1909,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]<br><br>30. maj 1942,<br>[[Zamostec]] | | |- | 63. | {{Slika d|Q130396666|120px}} | [[Frančiška Kozina]] | 12. maj 1886,<br>[[Sušje]]<br><br>26. avgust 1942,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]] | kmetica | |- | 64. | {{Slika d|Q130396671|120px}} | [[Ivan Kozina]] | 17. februar 1879,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]<br><br>26. avgust 1942,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]] | | |- | 65. | {{Slika d|Q130396673|120px}} | [[Janez Kozina]] | 18. januar 1907,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]<br><br>26. avgust 1942,<br>[[Zapotok, Sodražica|Zapotok]] | | |- | 66. | {{Slika d|Q120751950|120px}} | [[Franc Kramarič]] | 1. maj 1908,<br>[[Radovica]]<br><br>2. september 1942,<br>[[Stari trg pri Ložu]] | duhovnik | |- | 67. | {{Slika d|Q66826866|120px}} | [[Janez Kranjc (duhovnik)|Janez Kranjc]] | 24. avgust 1914,<br>[[Voglajna, Šentjur|Voglajna]]<br><br>24. december 1941, [[Ervenik]] | duhovnik | neznana lokacija |- | 68. | {{Slika d|Q130396678|120px}} | [[Franc Saleški Krašna]] | 7. februar 1887,<br>[[Ljubljana]]<br><br>7. januar 1946,<br>[[Davča, Železniki|Davča]] | duhovnik | |- | 69. | {{Slika d|Q130396682|120px}} | [[Alojz Kristan]] | 23. november 1914,<br>[[Jelšane]]<br><br>14. avgust 1947,<br>blizu [[Vodice, Lanišće|Vodic]], [[Hrvaška]] | duhovnik | |- | 70. | {{Slika d|Q120751960|120px}} | [[Peter Križaj]] | 22. junij 1913,<br>[[Ljubljana]]<br><br>20. marec 1946,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 71. | {{Slika d|Q18644576|120px}} | [[Matevž Krmelj]] | 12. avgust 1922,<br>[[Stara Loka]]<br><br>20. september 1943,<br>[[Turjak]] | bogoslovec | |- | 72. | {{Slika d|Q120751972|120px}} | [[Matej Krof]] | 9. september 1916,<br>[[Mežica]]<br><br>23. maj 1950,<br>[[Podpeca]] | duhovnik | |- | 73. | {{Slika d|Q120751992|120px}} | [[Štefan Kuhar (duhovnik)|Štefan Kuhar]] | 17. avgust 1908,<br>[[Bratonci]]<br><br>20. december 1944,<br>[[Ljubljana]] | salezijanec | |- | 74. | {{Slika d|Q12789244|120px}} | [[France Kunstelj]] | 22. september 1914,<br>[[Vrhnika]]<br><br>junij 1945,<br>[[Teharje]] | duhovnik | |- | 75. | {{Slika d|Q591338|120px}} | [[Anton Kutej]] | 13. julij 1909,<br>[[Celovec]]<br><br>16. februar 1941,<br>[[Koncentracijsko taborišče Dachau]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 76. | {{Slika d|Q130396685|120px}} | [[Albin Lavrenčič]] | 28. november 1928,<br>[[Logje]]<br><br>24. september 1944,<br>[[Logje]] | | |- | 77. | {{Slika d|Q120752022|120px}} | [[Gizela Lavrenčič]] | 23. april 1901,<br>[[Robidišče]]<br><br>24. september 1944,<br>[[Logje]] | kmetica | |- | 78. | {{Slika d|Q130396687|120px}} | [[Jožef Lavrenčič]] | ?,<br>[[Logje]]<br><br>24. september 1944,<br>[[Logje]] | | |- | 79. | {{Slika d|Q130396694|120px}} | [[Marzell Leeb]] | 1. januar 1893,<br>[[Maitratten]], [[Avstrija]]<br><br>1. november 1940,<br>[[Koncentracijsko taborišče Mauthausen]], [[Avstrija]] | duhovnik | |- | 80. | {{Slika d|Q17524969|120px}} | [[Vera Lestan]] | 3. februar 1908,<br>[[Miren]]<br><br>17. november 1943,<br>[[Renče]] | učiteljica, ravnateljica vrtca, pesnica | |- | 81. | {{Slika d|Q19935195|120px}} | [[Melhior Lilija]] | 4. januar 1907,<br>[[Zgornje Grušovlje]]<br><br>15. november 1944,<br>[[Črnomelj]] | duhovnik | |- | 82. | {{Slika d|Q120752035|120px}} | [[Ciril Lisjak]] | 5. oktober 1897,<br>[[Saksid]]<br><br>10. januar 1945,<br>[[Velike Žablje]] | kmet<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/1883fffe8e874232c12571640043e633?OpenDocument&Click= Šmarnice Kraljica mučencev], Družina.si, pridobljeno 8. december 2012.</ref> | |- | 83. | {{Slika d|Q130396701|120px}} | [[Jože Logar]] | 3. marec 1912,<br>[[Vodice]]<br><br>20. september 1943,<br>[[Turjak]] | bogoslovec | |- | 84. | {{Slika d|Q130396711|120px}} | [[Alfonz Malavašič]] | 17. julij 1921,<br>[[Šentjošt nad Horjulom]]<br><br>2. april 1945,<br>[[Črni Vrh]] | bogoslovec | |- | 85. | {{Slika d|Q130396728|120px}} | [[Ciril Mavsar]] | 11. februar 1925,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 86. | {{Slika d|Q130396733|120px}} | [[Darko Mavsar]] | 6. januar 1921,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 87. | {{Slika d|Q130396737|120px}} | [[Jožef Mavsar]] | 22. februar 1891,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 88. | {{Slika d|Q130396740|120px}} | [[Marija Mavsar]] | 7. maj 1926,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 89. | {{Slika d|Q130396743|120px}} | [[Peter Mavsar]] | 11. januar 1929,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 90. | {{Slika d|Q130396744|120px}} | [[Stanko Mavsar]] | 17. oktober 1933,<br>[[Šentrupert]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 91. | {{Slika d|Q130396751|120px}} | [[Terezija Mavsar]] | 2. december 1893,<br>[[Praproče, Koper|Praproče]]<br><br>27. december 1942,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 92. | {{Slika d|Q130396754|120px}} | [[Vilko Mavsar]] | 15. junij 1930,<br>[[Šentrupert]]<br><br>23. marec 1943,<br>[[Šentrupert]] | | |- | 93. | {{Slika d|Q130396756|120px}} | [[Martin Meglič]] | 4. november 1871,<br>[[Okoslavci]]<br><br>22. februar 1945,<br>[[Rijeka, Vitez|Rijeka]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | jezuit | |- | 94. | {{Slika d|Q18587195|120px}} | [[Janez Messner]] | 14. maj 1890,<br>[[Sveti Primož nad Muto]]<br><br>2. februar 1943,<br>[[Koncentracijsko taborišče Dachau]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 95. | {{Slika d|Q130396762|120px}} | [[Anton Mravlje (1888–1942)|Anton Mravlje]] | 28. maj 1888,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]]<br><br>13. junij 1942,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]] | | |- | 96. | {{Slika d|Q130396763|120px}} | [[Anton Mravlje (1914–1942)|Anton Mravlje]] | 31. maj 1914,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]]<br><br>po 13. juniju 1942,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]] | | |- | 97. | {{Slika d|Q130396772|120px}} | [[France Mravlje]] | 14. december 1920,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]]<br><br>13. junij 1942,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]] | | |- | 98. | {{Slika d|Q130396778|120px}} | [[Vinko Mravlje]] | 9. april 1922,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]]<br><br>13. junij 1942,<br>[[Brezovica pri Ljubljani]] | | |- | 99. | {{Slika d|Q130396798|120px}} | [[Alojz Murgelj]] | 12. januar 1923,<br>[[Daljni Vrh]]<br><br>17. junij 1942,<br>[[Gorenje Karteljevo|Gorenje]] ali [[Dolenje Karteljevo]] | | |- | 100. | {{Slika d|Q130396804|120px}} | [[Anton Murgelj]] | 10. december 1918,<br>[[Daljni Vrh]]<br><br>17. junij 1942,<br>[[Gorenje Karteljevo|Gorenje]] ali [[Dolenje Karteljevo]] | | |- | 101. | {{Slika d|Q65924906|120px}} | [[Ignacij Nadrah]] | 21. julij 1896,<br>[[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica|Mrzlo Polje]]<br><br>12. januar 1947,<br>[[Maribor]] | duhovnik | |- | 102. | {{Slika d|Q120752045|120px}} | [[Franc Nahtigal]] | 19. marec 1900,<br>[[Vrhovo pri Žužemberku]]<br><br>1942 | duhovnik | |- | 103. | {{Slika d|Q18627736|lokalna=MaricaNartnik-1.png|120px}} | [[Marica Nartnik]] | 18. december 1905,<br>[[Kozaršče]]<br><br>25. junij 1942,<br>[[Kleč, Kočevje|Kleč]] | učiteljica | |- | 104. | {{Slika d|Q130396830|120px}} | [[Evtihija Novak]] | 29. november 1899,<br>[[Selska Gora]]<br><br>junij 1944,<br>[[Osijek]], [[Hrvaška]] | usmiljenka, kuharica | |- | 105. | {{Slika d|Q130396876|120px}} | [[Gabrijel Novak]] | 1922,<br>[[Ljubljana]]<br><br>1945,<br>[[Ljubljana]] | križnik | |- | 106. | {{Slika d|Q120751246|120px}} | [[Henrik Novak]] | 6. april 1912,<br>[[Hrib pri Hinjah]]<br><br>7. junij 1942,<br>[[Kočevski Rog]] | duhovnik | |- | 107. | {{Slika d|Q18507973|lokalna=Poroka Ivanke Škrabec in Franca Novaka.png|120px}} | [[Ivanka Škrabec Novak]] | 17. marec 1915,<br>[[Hrovača]]<br><br>3. junij 1942,<br>[[Zamostec]] | učiteljica | |- | 108. | {{Slika d|Q120752062|120px}} | [[Valentin Oblak]] | 12. februar 1875,<br>[[Mavčiče]]<br><br>21. september 1951,<br>[[Preska, Medvode|Preska]] | duhovnik | |- | 109. | {{Slika d|Q130396911|120px}} | [[Marjan Ogrinc]] | 7. marec 1914,<br>[[Šent Jurij]]<br><br>konec maja 1945,<br>[[Vetrinj]], [[Avstrija]] | križnik | |- | 110. | {{Slika d|Q120752069|120px}} | [[Jakob Omahna]] | 9. julij 1884,<br>[[Zgornji Log]]<br><br>7. julij 1942,<br>[[Dragatuš]] | duhovnik | |- | 111. | {{Slika d|Q130396921|120px}} | [[Mihael Oražem]] | 21. september 1888,<br>[[Runarsko]]<br><br>15. oktober 1943,<br>[[Benete]] | | |- | 112. | {{Slika d|Q130396933|120px}} | [[Rafael Oražem]] | 2. julij 1921,<br>[[Runarsko]]<br><br>19. oktober 1943,<br>[[Kozarišče]] | | |- | 113. | {{Slika d|Q19933617|120px}} | [[Franc Orešnik]] | 5. april 1908,<br>[[Jastrebci]]<br><br>9. januar 1945,<br>[[Koncentracijsko taborišče Jasenovac]], [[Hrvaška]] | duhovnik | |- | 114. | {{Slika d|Q120752092|120px}} | [[Janez Pavčič (dijak)|Janez Pavčič]] | 8. avgust 1923,<br>[[Ljubljana]]<br><br>18. maj 1942,<br>[[Ljubljana]] | dijak, član dijaške Marijine družbe in Katoliške akcije | |- | 115. | {{Slika d|Q33090039|lokalna=Franček Pen.jpg|120px}} | [[Franček Pen]] | 9. oktober 1924,<br>[[Maribor]]<br><br>12. maj 1944,<br>[[Gradec]] | dijak, ministrant | |- | 116. | {{Slika d|Q19937649|120px}} | [[Viktor Perkan]] | 16. oktober 1908,<br>[[Ilirska Bistrica]]<br><br>9 . maj 1945,<br>[[Jelšane]] | duhovnik | |- | 117. | {{Slika d|Q130396949|120px}} | [[Marija Realina Peterlin]] | 21. maj 1891,<br>[[Ribnica]]<br><br>10. januar 1944,<br>[[Sofija]], [[Bolgarija]] | usmiljenka | |- | 118. | {{Slika d|Q130396958|120px}} | [[Valentin Pirec]] | 14. februar 1876,<br>[[Vojščica]]<br><br>23. december 1946,<br>[[Idrija pri Bači]] | duhovnik | |- | 119. | {{Slika d|Q12794563|120px}} | [[Lado Piščanc]] | 16. junij 1914,<br>[[Barkovlje]], [[Italija]]<br><br>3. februar 1944,<br>[[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]] | duhovnik | |- | 120. | {{Slika d|Q12792985|120px}} | [[Jožef Pokorn]] | 7. marec 1912,<br>[[Škofja Loka]]<br><br>15. november 1943,<br>[[Brezova Reber]] | duhovnik | |- | 121. | {{Slika d|Q1740820|120px}} | [[Vinko Poljanec]] | 26. marec 1876,<br>[[Ptuj]]<br><br>25. avgust 1938,<br>[[Škocjan v Podjuni]], [[Avstrija]] | duhovnik | |- | 122. | {{Slika d|Q120752143|120px}} | [[Ferdinand Potokar]] | 31. avgust 1911,<br>[[Brezno, Laško|Brezno]]<br><br>5. november 1941,<br>[[Celje]] | duhovnik | |- | 123. | {{Slika d|Q19934155|120px}} | [[Jožef Pollak]] | 2. februar 1874,<br>[[Tržič]]<br><br>24. julij 1940,<br>[[Oranienburg]], [[Nemčija]] | duhovnik | |- | 124. | {{Slika d|Q19934070|120px}} | [[Ivan Povh]] | 19. januar 1914,<br>[[Leoben]]<br><br>31. december 1944,<br>[[Kresnice]] | duhovnik | |- | 125. | {{Slika d|Q19934153|120px}} | [[Jože Pravhar]] | 4. november 1874,<br>[[Voklo]]<br><br>10. september 1944,<br>[[Vojna vas]] | duhovnik | |- | 126. | {{Slika d|Q120752157|120px}} | [[Antonija Premrov]] | 3. junij 1912,<br>[[Martinjak]]<br><br>14. januar 1949,<br>[[Cerknica]] | redovnica Marijinih sester čudodelne svetinje, bolničarka, organistka, pevovodkinja | |- | 127. | {{Slika d|Q120752170|120px}} | [[Amalija Purgar]] | 7. julij 1914,<br>[[Zakriž]]<br><br>3. februar 1944,<br>[[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]] | gospodinjska pomočnica, članica Marijine družbe | |- | 128. | {{Slika d|Q130396978|120px}} | [[Tarzicij Rabuda]] | 9. maj 1910,<br>[[Veliki Kamen]]<br><br>10. marec 1945,<br>[[Stična]] | cistercijanec | |- | 129. | {{Slika d|Q120752185|120px}} | [[Alojzij Rakar]] | 24. september 1924,<br>[[Šentlovrenc]]<br><br>7. julij 1945,<br>[[Ajdovščina]] | salezijanec | |- | 130. | {{Slika d|Q120752193|120px}} | [[Janez Rančigaj]] | 12. avgust 1893,<br>[[Gomilsko]]<br><br>17. oktober 1942,<br>[[Gradina Donja]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | duhovnik | |- | 131. | {{Slika d|Q130396989|120px}} | [[Janez Raztresen]] | 27. marec 1895,<br>[[Šentjošt nad Horjulom]]<br><br>22. julij 1942,<br>[[Mavrlen]] | duhovnik | |- | 132. | {{Slika d|Q130397002|120px}} | [[Franc Rihar]] | 8. april 1909,<br>[[Gabrje, Dobrova - Polhov Gradec|Gabrje]]<br><br>18. oktober 1942,<br>[[Koncentracijsko taborišče Jasenovac]], [[Hrvaška]] | duhovnik | |- | 133. | {{Slika d|Q19934073|120px}} | [[Ivan Salmič]] | 4. februar 1914,<br>[[Raka]]<br><br>13. november 1943,<br>[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] | duhovnik, križnik | |- | 134. | {{Slika d|Q130397010|120px}} | [[Viljem Savelli]] | 14. september 1916,<br>[[Celje]]<br><br>1949,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik | |- | 135. | {{Slika d|Q130383819|120px}} | [[Oton Schuster]] | 15. november 1897,<br>[[Celovec]], [[Avstrija]]<br><br>12. avgust 1942,<br>[[Alkoven, Avstrija|Alkoven]], [[Avstrija]] | duhovnik | |- | 136. | {{Slika d|Q120752206|120px}} | [[Jakob Sem]] | 23. julij 1908,<br>[[Radmirje]]<br><br>september 1942,<br>[[Koncentracijsko taborišče Jasenovac]], [[Hrvaška]] | duhovnik | |- | 137. | {{Slika d|Q2015749|120px}} | [[Štefan Singer]] | 22. december 1871,<br>[[Struga, Avstrija|Struga]], [[Avstrija]]<br><br>24. februar 1945,<br>[[Gradec]], [[Avstrija]] | duhovnik in zgodovinar | |- | 138. | {{Slika d|Q130397022|120px}} | [[Franc Slana]] | 11. januar 1886,<br>[[Bolehnečici]]<br><br>11. maj 1950,<br>slovensko-avstrijska meja pri [[Mura|Muri]] | duhovnik | |- | 139. | {{Slika d|Q19934897|120px}} | [[Ludvik Sluga]] | 24. avgust 1917,<br>[[Visoko, Šenčur|Visoko]]<br><br>1944,<br>[[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]] | duhovnik | |- | 140. | {{Slika d|Q130397031|120px}} | [[Bruno Sotošek]] | 28. avgust 1915,<br>[[Anovec]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | cistercijanec | |- | 141. | {{Slika d|Q130397035|120px}} | [[Jožef Stupica]] | 2. april 1889,<br>[[Sodražica]]<br><br>22. junij 1947,<br>[[Novo mesto]] | duhovnik | |- | 142. | {{Slika d|Q130383859|120px}} | [[Jožefa Sumper]] | 13. marec 1887,<br>[[Loče, Vrba na Koroškem|Loče]], [[Avstrija]]<br><br>18. februar 1945,<br>[[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück]], [[Nemčija]] | župnijska gospodinja | |- | 143. | {{Slika d|Q12792925|120px}} | [[Jože Šerjak]] | 8. junij 1918,<br>[[Trata pri Velesovem]]<br><br>junij 1945,<br>[[Teharje]] | študent | |- | 144. | {{Slika d|Q130397043|120px}} | [[Franček Štabuc]] | 4. april 1919,<br>[[Bratonečice]]<br><br>4. december 1944,<br>[[Strjanci]] | | |- | 145. | {{Slika d|Q120752229|120px}} | [[Bernard Štuhec]] | 5. januar 1920,<br>[[Kupetinci]]<br><br>junij 1945,<br>[[Teharje]] | salezijanec, študent | |- | 146. | {{Slika d|Q12788880|120px}} | [[Filip Terčelj]] | 2. februar 1892,<br>[[Ajdovščina]]<br><br>7. januar 1946,<br>[[Davča, Železniki|Davča]] | duhovnik | |- | 147. | {{Slika d|Q12788517|120px}} | [[Ernest Tomec]] | 25. december 1885,<br>[[Fara, Bloke|Fara]]<br><br>26. april 1942,<br>[[Ljubljana]] | klasični filolog, učitelj, politik in organizator | |- | 148. | {{Slika d|Q130397052|120px}} | [[Rudolf Trček]] | 30. julij 1922,<br>[[Črni Vrh]]<br><br>1. september 1944,<br>[[Črni Vrh]] | bogoslovec | |- | 149. | {{Slika d|Q19937102|120px}} | [[Stanko Trček]] | 5. maj 1912,<br>[[Stara Vrhnika]]<br><br>konec maja 1945,<br>[[Vetrinj]], [[Avstrija]] | duhovnik, lazarist | |- | 150. | {{Slika d|Q130397060|120px}} | [[Miha Turk]] | 5. september 1920,<br>[[Škrjanče pri Novem mestu]]<br><br>31. maj 1942,<br>[[Novo mesto]] | | |- | 151. | {{Slika d|Q19589679|120px}} | [[Viktor Turk]] | 13. oktober 1891,<br>[[Dolenjske Toplice]]<br><br>22. oktober 1943,<br>[[Grčarice]] | duhovnik | |- | 152. | {{Slika d|Q19934244|120px}} | [[Kerubin Tušek]] | 8. september 1876,<br>[[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]]<br><br>14. maj 1943,<br>[[Koncentracijsko taborišče Dachau]], [[Nemčija]] | duhovnik, frančiškan | |- | 153. | {{Slika d|Q120752287|120px}} | [[Valerijan Učak]] | 3. avgust 1883,<br>[[Cerknica]]<br><br>19. september 1949,<br>[[Ljubljana]] | duhovnik, križnik, prior | |- | 154. | {{Slika d|Q130397067|120px}} | [[Pantagata Vadnov]] | 22. januar 1887,<br>[[Postojna]]<br><br>3. januar 1944,<br>[[Šibenik]], [[Hrvaška]] | usmiljenka | |- | 155. | {{Slika d|Q17351189|120px}} | [[Narte Velikonja]] | 8. junij 1891,<br>[[Predmeja]]<br><br>25. junij 1945,<br>[[Ljubljana]] | pravnik, kulturnik ter član katoliških organizacij | |- | 156. | {{Slika d|Q120752311|120px}} | [[Alojz Vrhnjak]] | 21. maj 1893,<br>[[Pameče]]<br><br>5. marec 1950,<br>[[Maribor]] | duhovnik | |- | 157. | {{Slika d|Q130397079|120px}} | [[Vojteh Weiss]] | 14. junij 1923,<br>[[Črnomelj]]<br><br>konec maja do začetek junija 1945,<br>[[Kočevski Rog]] | bogoslovec, križnik | |- | 158. | {{Slika d|Q120751351|120px}} | [[Izidor Zavadlav]] | 27. september 1909,<br>[[Vrtojba]]<br><br>15. september 1946,<br>blizu [[Gorenja vas - Poljane|Gorenje vasi - Poljan]] | duhovnik | |- | 159. | {{Slika d|Q18507529|120px}} | [[Anton Zdešar]] | 11. januar 1871,<br>[[Ljubgojna]]<br><br>18. april 1945,<br>[[Jastrebarsko]], [[Hrvaška]] | duhovnik, lazarist | |- | 160. | {{Slika d|Q20521265|120px}} | [[Anton Zupanič]] | 7. januar 1884,<br>[[Hajdina]]<br><br>13. marec 1940,<br>[[Jurski Vrh]] | duhovnik | |- | 161. | {{Slika d|Q130397096|120px}} | [[Alojzij Žužek]] | 10. maj 1865,<br>[[Planina, Ajdovščina|Planina]]<br><br>15. maj 1941,<br>[[Maribor]] | duhovnik, jezuit | |} == Druge svetniške osebnosti, ki so izhajale iz področja Slovenije == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q515953|120px}} | rowspan=4 | [[Maksimilijan Celjski]] | rowspan=4 | okoli 230, [[Claudia Celeia|Celeia]]<br><br>12. oktober 284, [[Claudia Celeia|Celeia]] | rowspan=4 | škof v [[Lauriacum]]u | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 12. okt. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12803754|120px}} | rowspan=4 | [[Sveti Socerb|Socerb]] | rowspan=4 | [[Trst]]<br><br>24. maj 284, [[Trst]] | rowspan=4 | [[puščavnik]] | rowspan=4 | [[Stolnica sv. Justa, Trst]]<br>{{Zastava|Italija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 24. maj |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q47508691|120px}} | rowspan=4 | [[Maksim Emonski]] | rowspan=4 | | rowspan=4 | prvi znani [[Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane|emonski škof]] | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 29. maj |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120734861|120px}} | rowspan=4 | [[Rufin iz Loparja]] (Jeruf)<ref>[http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20897 Lopar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130125014512/http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20897 |date=2013-01-25 }}, Koper.si, pridobljeno 7. december 2012.</ref><ref>[http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3567 Cerkev sv. Jerufa (Lopar)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110231629/http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3567 |date=2013-11-10 }}, Koper.si, pridobljeno 7. december 2012.</ref> | rowspan=4 | [[Lopar, Koper|Lopar]]<br><br>okoli 300 ali 303 | rowspan=4 | mučenec | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Martina, Momjan]]<br>{{Zastava|Hrvaška}} | &nbsp; | rowspan=4 | 27. jul. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q44248|120px}} | rowspan=4 | [[Sveti Hieronim|Hieronim]] | rowspan=4 | okoli 347,<br>[[Stridon]]<br><br>30. september 420,<br>[[Betlehem]] | rowspan=4 | [[cerkveni oče]], [[cerkveni učitelj]], prevajalec pretežnega dela [[Vulgata|Vulgate]] | rowspan=4 | [[Bazilika Marije Snežne, Rim]]<br>{{Zastava|Italija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 30. sep. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q113700138|120px}} | rowspan=4 | [[Nazarij Koprski|Nazarij]]<ref>[http://svetniki.org/sveti-nazarij-skof/ Sveti Nazarij - škof], Svetniki.org, pridobljeno 25. oktober 2012.</ref> | rowspan=4 | med 470 in 480, [[Boršt, Koper|Boršt]]<br><br>19. junij 557 | rowspan=4 | prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] | rowspan=4 | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/po-romanskih-cerkvah-kopra-in-zaledja/200066 Po romanskih cerkvah Kopra in zaledja], Rtvslo.si, pridobljeno 7. december 2012.</ref> | &nbsp; | rowspan=4 | 19. jun. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q106364776|lokalna=Cerkev sv. Elije v Koštaboni.jpg|120px}} | rowspan=4 | [[Elij iz Koštabone]]<ref>[http://svetniki.org/blazeni-elija-iz-kostabone-diakon/ Blaženi Elija iz Koštabone - diakon], Svetniki.org, pridobljeno 25. oktober 2012.</ref><ref>[http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3561 Cerkev sv. Elija Diakona (Koštabona)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110232853/http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3561 |date=2013-11-10 }}, Koper.si, pridobljeno 7. december 2012.</ref> | rowspan=4 | 1. stoletje<br><br>okoli 18. julij 56 | rowspan=4 | [[diakon]], učenec [[Sveti Mohor|svetega Mohorja]], apostol [[Koper|Kopra]] in misijonar [[Istra|Istre]], blaženi | rowspan=4 | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]] | &nbsp; | rowspan=4 | 18. jul. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q524388|120px}} | rowspan=4 | [[Francesco Bonifacio]] | rowspan=4 | 7. september 1912,<br>[[Piran]]<br><br>11. september 1946,<br>[[Grožnjan]] | rowspan=4 | italijanski duhovnik, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1946.htm#Bonifacio}} | rowspan=4 | neznana lokacija, okolica [[Buje, Istra|Buj]] ali [[Sv. Bartol]]a<ref>[http://www.groznjan-grisignana.hr/index_novosti09_2.asp?otvori1=490 Svijetli primjer za sve svećenike i vjernike] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110232248/http://www.groznjan-grisignana.hr/index_novosti09_2.asp?otvori1=490 |date=2013-11-10 }}, Groznjan-grisignana.hr, pridobljeno 23. oktober 2012.</ref><br>{{Zastava|Hrvaška}} | 21. december 1995 | rowspan=4 | 11. sep. |- | 3. julij 2008 |- | 4. oktober 2008, [[Trst]] |- | &nbsp; |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120735435|120px}} | rowspan=4 | [[Kanut des Enffans d' Avernas]] | rowspan=4 | 11. marec 1884,<br>[[Črnci]]<br><br>6. november 1950,<br>[[Manpo]], [[Severna Koreja]] | rowspan=4 | avstrijski duhovnik in [[benediktinec]] belgijskega porekla, misijonar, eden izmed 38 ''[[Mučenci Severne Koreje|mučencev Severne Koreje]]''<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Korea4.htm}} | rowspan=4 | | 28. december 2009 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1704543|120px}} | rowspan=4 | [[Josef Eppich]] | rowspan=4 | 22. september 1871,<br>[[Stara Cerkev]]<br><br>2. junij 1942,<br>[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | rowspan=4 | kočevarski duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia1.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q19933841|120px}} | rowspan=4 | [[Gvido Krisch]] | rowspan=4 | 14. maj 1883,<br>[[Kočevska Reka]]<br><br>okoli 10. junij 1941,<br>[[Alkoven, Avstrija|Alkoven]], [[Avstrija]] | rowspan=4 | kočevarski duhovnik, križnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia1.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} == Tuje svetniške osebnosti, ki so živele na Slovenskem == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q567073|120px}} | rowspan=4 | [[Pelagij iz Konstance]]<ref>[[Ivan Lapajne]], ''[http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-RYZITU2E/1503e74e-956c-46c7-a041-10212a06916b Domoznanstvo kranjske vojvodine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110234557/http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-RYZITU2E/1503e74e-956c-46c7-a041-10212a06916b |date=2013-11-10 }}'', Učiteljski tovariš, 1. avgust 1889, letnik 29, številka 15.</ref> | rowspan=4 | okoli 270<br><br>okoli 284,<br>[[Emona]] | rowspan=4 | mučenec | rowspan=4 | relikvije uničene v [[Konstanca|Konstanci]] v času reformacije | &nbsp; | rowspan=4 | 27. avg. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q469199|120px}} | rowspan=4 | [[Viktorin Ptujski]] | rowspan=4 | okoli 250,<br>[[Grčija]]<br><br>2. november 303 | rowspan=4 | prvi znani [[Škofija Ptuj|poetovijski škof]], prvi latinski ekseget, [[cerkveni oče]], mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 3. nov. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q706600|120px}} | rowspan=4 | [[Sveti Modest|Modest]] | rowspan=4 | ?,<br>[[Irska]]<br><br>767 | rowspan=4 | [[Irska|irski]] škof, misijonar, ''apostol [[Karantanija|Karantanije]]'' | rowspan=4 | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta]]<br>{{Zastava|Avstrija}} | &nbsp; | rowspan=4 | 31. mar. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q832681|120px}} | rowspan=4 | [[Štefan Pongrácz]] | rowspan=4 | 1582,<br>[[Alvinc]], [[Romunija]]<br><br>8. september 1619,<br>[[Košice]], [[Slovaška]] | rowspan=4 | madžarski jezuit, duhovnik, mučenec, eno leto učil v jezuitski šoli v Ljubljani in tri leta v Celovcu<ref>[https://svetniki.org/sveti-marko-krizevcan-stefan-pongrac-in-melhior-grodecki-mucenci/ Sveti Marko Križevčan, Štefan Pongrac, in Melhior Grodecki – duhovniki in mučenci], Svetniki.org, pridobljeno 1. januar 2025.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1619.htm#Kosice}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 7. sep. |- | 6. januar 1904 |- | 15. januar 1905 ([[Papež Pij X.|Pij X.]]) |- | 2. julij 1995, [[Košice]]<br>([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q733433|120px}} | rowspan=4 | [[Leopold Mandić]] | rowspan=4 | 12. maj 1866,<br>[[Herceg Novi]]<br><br>30. junij 1942,<br>[[Padova]] | rowspan=4 | hrvaški [[kapucin]] in znani spovednik, 1905–1906 deloval v Kopru<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1942.htm#Mandic}} | rowspan=4 | [[Kapucinski samostan Padova]]<ref>[http://www.leopoldomandic.it/ Leopoldomandic.it], pridobljeno 25. oktober 2012.</ref><br>{{Zastava|Italija}} | 1946 | rowspan=4 | 30. jul. |- | 1. marec 1974 |- | 2. maj 1976 ([[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]) |- | 16. oktober 1983,<br>([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120768|120px}} | rowspan=4 | [[Riccardo Pampuri]] | rowspan=4 | 2. avgust 1897,<br>[[Trivolzio]]<br><br>1. maj 1930,<br>[[Milano]] | rowspan=4 | italijanski zdravnik in član bolniškega reda sv. Janeza od Boga, 1917–1918 deloval kot bolničar v [[Kobarid]]u<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1930.htm#Pampuri}} | rowspan=4 | župnijska cerkev [[Trivolzio]]<br>{{Zastava|Italija}} | 1. april 1949 | rowspan=4 | 1. maj |- | 12. junij 1978 |- | 4. oktober 1981 |- | 1. november 1989 |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2788473|120px}} | rowspan=4 | [[Odon iz Novare]] | rowspan=4 | 1100,<br>[[Novara]]<br><br>14. januar 1198,<br>[[Tagliacozzo]] | rowspan=4 | italijanski [[kartuzijan]], deloval tudi v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičah]] in [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Jurkloštru]] ([[prior]])<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus4.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 14. jan. |- | &nbsp; |- | 31 marec 1859 ([[Papež Pij IX.|Pij IX.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12352724|120px}} | rowspan=4 | [[Miroslav Bulešić]] | rowspan=4 | 13. maj 1920,<br>[[Čabrunići]]<br><br>24. avgust 1947,<br>[[Lanišće]] | rowspan=4 | hrvaški duhovnik, mučenec, 1931–1939 živel v koprskem semenišču<ref>[http://miroslavbulesic.hr/miroslav-bulesic/zivotopis Životopis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131030121933/http://miroslavbulesic.hr/miroslav-bulesic/zivotopis |date=2013-10-30 }}, Miroslavbulesic.hr, pridobeljno 12. november 2013.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1947.htm#Bulesic}} | rowspan=4 | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Svetvinčenat]]<br>{{Zastava|Hrvaška}} | 24. avgust 1997 | rowspan=4 | 24. avg. |- | 20. december 2012 |- | 28. september 2013,<br>[[Pulj]] ([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q3833084|120px}} | rowspan=4 | [[Lino Maupas]] | rowspan=4 | 30. avgust 1866,<br>[[Split]]<br><br>14. maj 1924,<br>[[Parma]] | rowspan=4 | hrvaški frančiškan, 1882 v [[Frančiškanski samostan Koper|Frančiškanskem samostanu Koper]] prejel habit<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1924.htm#Maupas}} | rowspan=4 | pokopališče [[Villetta]], [[Parma]]<br>{{Zastava|Italija}} | 25. julij 1942 | rowspan=4 | |- | 26. marec 1999 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1101563|120px}} | rowspan=4 | [[Leopoldina Brandis]] | rowspan=4 | 27. november 1815,<br>[[Gradec]]<br><br>11. januar 1900,<br>[[Gradec]] | rowspan=4 | avstrijska [[usmiljenka]], ustanoviteljica reda [[Marijine sestre čudodelne svetinje|Marijinih sestra čudodelne svetinje]], 1832–1837 živela v Mariboru v [[Mariborski grad|mestnem gradu]]<ref>[http://marijine-sestre.rkc.si/index.php/content/display/148/20/20 Mati Leopoldina], Marijine-sestre.rkc.si, pridobljeno 27. junij 2016.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1900.htm#Brandis0}} | rowspan=4 | [[Samostan hčera krščanske ljubezni Gradec]]<br>{{Zastava|Avstrija}} | 8. november 2015<ref>[http://cmglobal.org/en/2015/11/18/beginning-of-the-beatification-process-for-leopoldina-brandis-dc/ Beginning of the beatification process for Leopoldina Brandis, DC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160713135045/http://cmglobal.org/en/2015/11/18/beginning-of-the-beatification-process-for-leopoldina-brandis-dc/ |date=2016-07-13 }}, Cmglobal.org, pridobljeno 27. junij 2016.</ref> | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120735465|120px}} | rowspan=4 | [[Trofima Miloslavić]] | rowspan=4 | 17. avgust 1888,<br>[[Makoše, Župa dubrovačka|Makoše]]<br><br>26. november 1950,<br>[[Rim]] | rowspan=4 | hrvaška [[usmiljenka]] in mučenka, 1945–1950 zaprta v [[Grad Rajhenburg|Kazensko poboljševalnem domu Rajhenburg za ženske]]<ref>[https://dubrovacki.slobodnadalmacija.hr/dubrovnik/zupanija/zupa/obljetnica-rodenja-sluzbenice-bozje-s-trofime-made-miloslavic-iz-makosa-560901 Obljetnica rođenja službenice Božje s. Trofime Made Miloslavić iz Makoša], Dubrovacki.slobodnadalmacija.hr, pridobljeno 17. april 2020.</ref><br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East09.htm}} | rowspan=4 | pokopališče Campo Verano, [[Rim]]<br>{{Zastava|Italija}} | 4. april 2011 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q20525020|120px}} | rowspan=4 | [[Bruno Adamčik]] | rowspan=4 | 30. december 1908,<br>[[Konjic]]<br><br>15.–21. maj 1945,<br>[[Celje]] ali okolica | rowspan=4 | hrvaški frančiškan, glasbenik in mučenec, leta 1945 v [[Pliberška tragedija|pliberški tragediji]] vrnjen v Slovenijo, kjer je bil ubit v okolici [[Celje|Celja]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East08.htm#Petrovic}} | rowspan=4 | okolica [[Celje|Celja]] | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130384298|120px}} | rowspan=4 | [[Giovanni Battista Dorbolò]] | rowspan=4 | 30. maj 1904,<br>[[Dolenj Barnas]], [[Italija]]<br><br>2. marec 1945,<br>[[Samatorca]], [[Italija]] | rowspan=4 | italijanski duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia2.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130384341|120px}} | rowspan=4 | [[Norbert Klement]] | rowspan=4 | 6. avgust 1910,<br>[[Trutnov]], [[Češka]]<br><br>29. november 1942,<br>[[Drage]] | rowspan=4 | češki duhovnik, križnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia2.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120735376|120px}} | rowspan=4 | [[Svetislav Markotić]] | rowspan=4 | 7. maj 1921,<br>[[Grabovnik]]<br><br>15.–21. maj 1945,<br>[[Maribor]] ali okolica | rowspan=4 | hrvaški duhovnik, frančiškan in mučenec, leta 1945 v [[Pliberška tragedija|pliberški tragediji]] vrnjen v Slovenijo, kjer je bil ubit v okolici [[Maribor]]a<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East08.htm#Petrovic}} | rowspan=4 | okolica [[Maribor]]a | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d|Q120752112|120px}} | rowspan=4 | [[Anselm Leo Polák]] | rowspan=4 | 8. april 1883,<br>[[:en:Životice (Havířov)|Životice]], [[Češka]]<br><br>17. oktober 1942,<br>[[Gradina Donja]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | rowspan=4 | češki duhovnik, križnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia1.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 8. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130384349|120px}} | rowspan=4 | [[Alessandro Sanguanini]] | rowspan=4 | 13. februar 1883,<br>[[Rivarolo Mantovano]], [[Italija]]<br><br>12. oktober 1944,<br>[[Miren]] | rowspan=4 | italijanski lazarist<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/Slovenia2.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} == Obiski svetnikov == ''Za obiske treh svetih papežev glej [[Papeški obiski v Sloveniji]].'' * [[Adolf Kolping]] (1813–1865), nemški duhovnik in blaženi, je obiskal slovenske dežele leta 1856, ko je v Mariboru in Ljubljani obiskal Katoliški rokodelski društvi.<ref>Adolf Kolping, ''Na veri temelji življenje'', Slomškova družba, Maribor 2007, {{COBISS|ID=59366145}}.</ref> * [[Alojzije Stepinac]] (1898–1960), hrvaški nadškof, kardinal in blaženi, je 3. avgusta 1936 osvojil [[Triglav]] ter naslednji dan daroval mašo v [[Kapela Marije Snežne, Kredarica|kapeli Marije Snežne]] na Kredarici. * [[Chiara Lubich]] (1920–2008), italijanska učiteljica, ustanoviteljica [[Gibanje fokolarov|Gibanja fokolarov]] in Božja služabnica, je bila aprila 1999 na povabilo [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] na dvodnevnem obisku v Ljubljani, kjer je v [[Slovenski parlament|Slovenskem parlamentu]] nagovorila poslance, v [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|cerkvi sv. Jožefa]] pa vernike, ob čigar priložnosti je prejela tudi [[odličje sv. Cirila in Metoda]], ki ji ga je podelil takratni predsednik konference [[Franc Rode]].<ref>[https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1694-chiara-lubich Chiara Lubich], Revija.ognjisce.si, pridobljeno 6. maj 2020.</ref> * [[Ciril in Metod]] (med 812 in 815 – 885; med 826 in 827 – 869), grška misijonarja in svetnika, sta bila leta 867 v [[Spodnja Panonija|Spodnji Panoniji]] pri knezu Koclju, ko sta se poleti tega leta odpravila k papežu v Rim. Tako sta skoraj gotovo potovala čez Ptuj, Celje, Ljubljano, Postojno, Vipavo, Gorico in Benetke. Ciril je v Rimu umrl, Metod pa je bil posvečen in imenovan za Panonskega škofa. Sedež je imel pri Koclju v [[Blatenski Kostel|Blatenskem Kostelu]].<ref>Josef Holzer, ''Zgodovina cerkve v stotih slikah'', prevedel in priredil France M. Dolinar, Družina, Ljubljana 1995, strani 95–96.</ref> * [[François-Xavier Nguyên Van Thuán]] (1928–2002), vietnamski nadškof, kardinal in častitljivi Božji služabnik, je bil junija 2000 na nekajdnevnem obisku v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo [[Anton Stres|Antona Stresa]], da se je udeležil njegovega škofovskega posvečenja v Mariboru. Obiskal je tudi nekaj slovenskih znamenitosti.<ref>Annachiara Valle, ''Kardinal Van Thuân: Moč upanja'', Družina, Ljubljana 2012, stran 6.</ref> * [[Franjo Kuharić]] (1919–2002), hrvaški nadškof, kardinal in Božji služabnik, je prisostvoval [[Papeški obiski v Sloveniji|obisku papeža Janeza Pavla II.]] 19. maja 1996 na [[Letališče Maribor|Letališču Maribor]].<ref>Zvone Krznar (urednik), ''Sveti oče med nami'', Stillmark, Ljubljana 1996, stran 126.</ref> Udeležil se je tudi škofovskega posvečenja [[Franc Rode|Franca Rodeta]] 6. aprila 1997 v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]].<ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 516.</ref> * [[Ivan Merz]] (1896–1928), hrvaški gimnazijski profesor in blaženi, je s člani Marijine kongregacije 27. decembra 1923 obiskal [[Trapistovski samostan Marijinega odrešenja Rajhenburg]]. Izlet je organiziral in vodil on sam. Med udeleženci izleta je bil tudi takratni maturant, [[Franjo Šeper]].<ref>Božidar Nagy, ''Ivan Merz: Putokaz suvremenom naraštaju'', Postulatura za beatifikaciju Ivana Merza, Zagreb 2003, stran 39.</ref> * [[Janez Kapistran]] (1386–1456), italijanski frančiškan, duhovnik in svetnik, je bil leta 1454 v Ljubljani, kjer je nekajkrat pridigal v župnijski cerkvi, blagoslovil ljudi in ''marsikoga pozdravil na telesu in na duši''.<ref>Janez Valkard Valvasor, ''Slava Vojvodine Kranjske'', uredil Mirko Rupel, Mladinska knjiga, Ljubljana 1978, stran 273.</ref> * [[Mati Terezija]] (1910–1997), albanska redovnica in svetnica, je Slovenijo obiskala leta 1974 ter 30. junija 1980.<ref>Misijonarke ljubezni, Ognjišče, september 2011.</ref><ref>[http://aktualno.rkc.si/?id=11577&fmod=13 5. september – god bl. Matere Terezije], Aktualno.rkc.si, pridobljeno 2. oktober 2011.</ref> * [[Marko iz Aviana]] (1631–1699), italijanski kapucin in blaženi, je na poti na Kreto, še preden je postal redovnik, naredil postanek v Kapucinskem samostanu Koper, kjer je sprejel odločitev za vstop h kapucinom. * [[Mihael Rua]] (1837–1910), italijanski duhovnik, salezijanec in prvi [[Janez Bosko|don Boskov]] naslednik, blaženi. * [[Niccolò Olivieri]] (1792–1864), italijanski duhovnik, misijonar in Božji služabnik, se je večkrat oglasil v Ljubljani.<ref>Marko Frelih, ''[http://www.obcina-skocjan.si/data//knobleharjevo/knobleharjevo_leto_2019/frelih_marko_2009_sudanska_misija_1848_1858sudan_mission_1848_1858.pdf Sudanska misija 1848 - 1858] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210831131023/http://www.obcina-skocjan.si/data//knobleharjevo/knobleharjevo_leto_2019/frelih_marko_2009_sudanska_misija_1848_1858sudan_mission_1848_1858.pdf |date=2021-08-31 }}'', Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2009, stran 17.</ref> === Nezanesljivi podatki === * [[Anton Padovanski]] (1195–1231), portugalski frančiškan, svetnik in cerkveni učitelj, je leta 1229 ''verjetno'' obiskal Koper in tam ustanovil prvo skupnost frančiškanov.<ref>[http://www.franciskani.si/?page_id=182 Koper], Franciskani.si, pridobljeno 28. november 2012.</ref> * [[Bernard iz Clairvauxa]] (1090–1153), francoski cistercijan, svetnik in cerkveni učitelj, je bil v času, ko je bila podpisana ustanovna listina [[Cistercijanski samostan Stična|Cistercijanskega samostana Stična]] (1136), ''zelo verjetno'' prisoten v Stični.<ref>''[https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/175126026 Samostan Stična - zakladnica stoletij]'' (dokumentarec), 2.42–3.05, 365.rtvslo.si.</ref> {{škrbinski seznam}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://svetniki.org Svetniki.org] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Seznami narodov po poklicu|svetnikov}} {{Navpolje | name = Seznami Slovencev | title = Seznami Slovencev | list1 = {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} }} [[Kategorija:Slovenski svetniki| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Svetniki]] [[Kategorija:Slovenske verske osebnosti|Svetniki]] 8sr061rkvq1sryzmzsa3g3l9yrghve8 0 88177 6656092 6645096 2026-04-05T11:14:21Z ~2026-20785-98 257705 poprava slovnice 6656092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Velenje | other_name = Titovo Velenje <small>(1981–1990)</small> | settlement_type = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |nickname = Rudarsko mesto |motto = |image={{Photomontage|position=center | photo1a = Panorama Velenja 2010.jpg | photo2a = Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg | photo2b = Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (1).jpg | photo3a = Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg | photo3b = Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (3).jpg | photo4a = Velenjski grad poleti.jpg | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> Panorama Velenja <br> [[Cerkev sv. Andreja, Velenje| Cerkev sv. Andreja]], Fischerjeva grobnica <br> Vila Bianca, Vila Herberstein <br> [[Grad Velenje|Velenjski grad]] }} |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografska lega Velenja v Sloveniji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name2 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Velenje|Velenje]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 20. september 1959 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = | area_total_km2 = 12,6 | area_footnotes = <ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |title=Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje) |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=22. maj 2012 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714121350/http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |url-status=dead }}</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 396 | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 25642 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_note = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 46|latm = 21|lats = 45|latNS = N | longd = 15|longm = 06|longs = 52|longEW = E |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 3320 |area_code = 03 |website = www.velenje.si/ | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velenje - Mestno jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 440 | občina = Velenje }} {{Infopolje RKD | ime = Velenje - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 13267 | občina = Velenje }} }} '''Velenje''' ({{IPA-sl|ʋɛˈlɛːnjɛ|pron|Sl-Velenje.oga}}; {{lang-de|Wöllan}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 4: ''Štajersko''. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.</ref>) je [[mesto]] na [[Štajerska|slovenskem Štajerskem]], sedež [[Mestna občina Velenje|istoimenske mestne občine]] in s 25.235 prebivalci šesto največje slovensko mesto. MO Velenje ima 33.474 prebivalcev in je na sedmem mestu v Sloveniji. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo '''Titovo Velenje'''.<ref>http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|title=arhivska kopija|accessdate=2008-09-23|archive-date=2008-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080627183513/http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|url-status=dead}}</ref> Mesto Velenje je bilo uradno odprto 20. septembra 1959 po enotnem gradbenem načrtu. Velenje je zaznamovalo [[rudarstvo]] s [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] odprtem 1875, v njemu so izkopali že preko 266 milijonov ton [[Premog|premoga]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/150-let-premogovnika-velenje-proizvedli-so-ze-vec-kot-266-milijonov-ton-premoga/742808|title=150 let Premogovnika Velenje|date=11.4.2025|accessdate=13.11.2025|website=RTVSlo}}</ref>, pri [[Jašek Škale|Starem jašku]] premogovnika je [[Muzej premogovništva Velenje|Muzej premogovništva Slovenije]]. Velenje je bilo več stoletij v lasti [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar se kaže v izjemno bogati zapuščini gradov in dvorcev. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] in tradicionalno [[Premogovnik Velenje]]. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za okolje in enota [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakultete za energetiko]]. Na izgradnjo mesta Velenje je imel daleč največji vpliv Premogovnik Velenje pod takratnim vodstvom direktorja Nestla Žganka. Besede iz takratnega časa, ki so vredne zapisa še danes: {{quote|Velenjski rudarji, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo potrebujejo velika, svetla sodobna stanovanja, okoli stanovanjskih naselj pa veliko zelenic in parkov!}} == Dediščine == === Arhitekturna dediščina === Zaradi velikega števila gradov so [[Šaleška dolina|Šaleško dolino]] tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem. '''Gradovi in dvorci''': * [[grad Velenje]] (nem. Wöllan) 13.stol, * razvaline [[grad Šalek|gradu Šalek]] (nem. Schallegg) 12.stol, * [[Grad Turn pri Velenju|grad Turn]] (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol, * razvaline [[Grad Ekenštajn|gradu Ekeštajn]], (nem. Eggenstein) 13.stol, * ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol, * [[grad Švarcenštajn]] (nem. Schwarzenstein) 14.stol, * Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol, * Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol, * Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol, * Graščina Bevče, * Graščina Limberk (nem. Lilienberg), * Graščina Žitenberk, * Graščina Streliše, * Graščina Dobrava (nem. Gutenhard) Okoliški gradovi in dvorci: [[Grad Pakenštajn|Pakenštajn]] (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, [[Grad Forhtenek|Forhtenek]] (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - [[Dvorec Gutenbuchel|Gutenbihl]] (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno. '''Javni objekti''' * Titov trg 1959 * Dom kulture Velenje 1959 === Industrijska dediščina === Zlasti po letu 1875, ko je Dunajčan Franz Mages z vrtanjem pri globini 101,6 m naletel na glavni lignitni sloj v Škalah in ko je posest leta 1885<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rlv.si/wp-content/uploads/2025/03/MEJNIKI-do-2024.pdf|title=Mejniki do leta 2024|publisher=Premogovnik Velenje}}</ref> kupil nemški poslovnež in vlagatelj [[Daniel von Lapp]] se je pričelo obdobje izrazite industrializacije, ko je z finančnimi vložki Lapp pripeljal železnico v Velenje in pospešeno pričel razvijati premogovnik ter postavil tudi prvo termoelektrarno in prvo tovarno premogovih briketov na štajerskem. * [[Termoelektrarna Velenje]] 1929, * [[Jašek Škale]] 1888. == Šport == === Športna infrastruktura === Delo v premogovniku je bilo vedno izrazito naporno vendar so vizionarji rudarjem omogočili smele načrte, da imajo v prostem času na voljo tudi kvalitetno športno infrastrukturo za regeneracijo in s tem zadovoljivo kvaliteto zdravja neglede na delo v vedno ne humanih okoliščinah. Premogovnik je vedno bil steber razvoja športa in je v svoji viziji izgradnje mesta naredil več športnih in večnamenskih objektov, ki ljudem uspešno služijo še danes. * sprehajalne poti na [[Šaleška jezera|Šaleških jezerih]] 1953 * [[Mestni stadion Ob jezeru|večnamenski mestni stadion ob jezeru]] 1955 * Smučarski center [[Golte]] 1970 * Tenis center Jezero Velenje * [[Rdeča dvorana]] 1975 * Bela dvorana 1992 == Ime in grb mesta == Ime mesta Velenje izhaja iz slovenizirane oblike nemškega imena Wöllan (oz. ponekod tudi Wöllach) za to mesto. Znani grb družine lastnikov Velenjskega gradu Wagen von Wagensberg se je uporabljal pred koncem prve svetovne vojne, ki je imel za simbol Hasburškega leva in napis v slovenščini občina Velenje in nemščini Gemeinde Wöllan.{{navedi vir}} Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, starih grbov lastnikov gradov niso želeli uporabljati. Med leti 1976 in 1992 se je uporabljal grb, ki je bil oblikovan v izrazito socialističnem slogu, kar je bilo značilno za čas SFRJ. V sredini je bil velik bel klin oziroma črka V, ki simbolizira Velenje. Na rdečem ozadju sta dve stilizirani roki, obrnjeni navzgor, ki simbolizirajo delo rudarje in industrijo, ki sta zaznamovala Velenje, ta grb je bil v uporabi do nastanka novega grba v 1990-ih.<ref name="grb"/> Leta 1992 se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.<ref name="grb">{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/obcina/celostna-graficna-podoba-in-himna-mov/|title=Velenjski grb|website=Mestna občina Velenje}}</ref> == Znamenitosti == ==== Titov kip ==== [[Titov kip, Velenje|Titov kip]] v Velenju je javni spomenik s celopostavno figuro v nadnaravni velikosti. Posvečen je partizanskemu poveljniku, [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskemu]] predsedniku [[Maršal Jugoslavije|maršalu]] [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu. J]]<nowiki/>e največji bronast Titov spomenik na svetu. Stoji na zahodni strani [[Titov trg|Titovega trga]] - glavnega trga v mestu. Kip je delo znamenitega hrvaškega kiparja [[Antun Augustinčić|Antun Augustinčića]] in njegovih pomočnikov. Odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zagrebška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Ne glede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost. Figura je obrnjena proti kipu rudarja (Alojz Kogovšek) in spominski fontani Onemele puške ([[Stojan Batič]]). Titov javni spomenik je zaščitena kulturna dediščina. == Kultura == [[Slika:1874ca_5kr_Wöllan_Velenje_Slovenia.jpg|sličica|[[Avstro-Ogrska]] [[poštna znamka]] z [[Pečat|žigom]] Wöllan (Slo. ''Velenje'') leta 1874|235x235_pik]] === Glasbeni ustvarjalci === * Pihalni orkester Premogovnika Velenje (1919-danes), * [[Šank Rock]] (1982-danes), * [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]] (1986-2011), * [[Irena Vrčkovnik]] (1991-danes), * [[Natalija Verboten]] (1996-danes), * [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] (1998-danes), * [[6pack Čukur]] (2001-danes), * Mrigo, * Ghet, * Thug connect === Velenjska Himna === Velenje je eno redkih mest, ki ima tudi svojo himno. Pesem je nastala je v času najintenzivnejše gradnje mesta v zgodnjih 60. letih, tekst in glasbo je napisal 23.7.1959 Ivan Marin starejši. Naslov himne je “Graditeljem Velenja”, kot himno pa so jo potrdili svetniki na izredni seji ob prazniku Mestne občine Velenje v septembru 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/app/uploads/2022/07/vestnik-17-2011.pdf|title=Uradni vestnik mestne občine Velenje|date=19.9.2011|website=Velenje.si}}</ref>[[Slika:Rudnik_Velenje_1958_(3).jpg|alt=File:Rudnik Velenje 1958 (3).jpg|sličica|Velenjski rudarji leta 1958|201x201_pik]]'''VELENJSKA HIMNA''' '''- ''Koračnica Graditeljem Velenja'''''<nowiki/>''; Avtor: I.Marin st. 1959''[[Slika:Daniel_Lapp.jpg|sličica|276x276_pik|[[Poslovnež]] [[Daniel von Lapp]] lastnik Premogovnika Velenje od leta 1885-1910]] <blockquote>''1. Tam, kjer včeraj'' ''še kmetič je z voli oral,'' ''kjer manjkalo mlakuž ni in poplav.'' ''Zgodil se je čudež čez noč,'' ''zdaj staro vse je proč'' ''in Paka ukročena žubori spev bodočnosti.'' ''2. Vsem nam zdaj v ponos,'' ''mesto že v soncu žari,'' ''v njem naš doprinos'' ''vsej naši skupnosti.'' ''Velenje krasno ti si zdaj,'' ''zares kot pravi gaj,'' ''rodovom poznim bodi lik,'' ''to naj bo naš vzklik!''</blockquote> == Lega == Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na [[Občina Šoštanj|Občino Šoštanj]]. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka [[Velunja]] do podnožja Graške Gore. Nekdanje Velenje (imenovano [[Staro Velenje]]) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom. Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale in predstavljajo zgledno urejene industrijske obrate v ekološkem smislu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.hse.si/app/uploads/2018/12/Emisije-in-imisije-v-Saleski-dolini-pdf.pdf|title=Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini|publisher=hse |date=26. junij 2012 |accessdate=2. april 2022}}</ref> == Mestne četrti in krajevne skupnosti == === Mestne četrti (3) === * Velenje desni breg * Velenje levi breg-vzhod * Velenje levi breg-zahod === Krajevne skupnosti (16) === * Bevče, * Cirkovce, * Gorica, * Konovo, * Paka pri Velenju, * Pésje, * Plešivec, * Kavče, * Podkraj, * Stara vas, * Staro Velenje, * Šalek, * Šentilj, * Škale - Hrastovec, * Šmartno, * Vinska Gora. <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Znameniti obiski"> Slika:Julija 1961 je Velenje obiskal predsednik Malija Mobdu Keita.jpg|Predsednik [[Mali|Malija]] Modibo Keïta na obisku v Velenju leta 1961 Slika:Predsednik Brežnjev v spremstvu Aleksandra Rankoviča in Miha Marinka odzdravlja zbranim Velenjčanom 1962 (2).jpg|Voditelj Sovjetske zveze [[Leonid Brežnjev]] je v spremstvu [[Aleksandar Ranković|Rankoviča]] in [[Miha Marinko|Marinka]] obiskal Velenje Slika:Avgusta 1963 je spremstvu Josipa Broza - Tita Velenje obiskal voditelj Svojetske zveze Nikita Hruščov.jpg|Voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Nikita Hruščov]] je leta 1963 v spremstvu [[Josip Broz - Tito|Josip Broza - Tita]] obiskal Velenje </gallery> == Znameniti Velenjčani (po abecedi) == * [[Anton Aškerc]] - v [[Škale|Škalah pri Velenju]] je služboval kot [[kaplan]] 1894-98, leta 1896 izdal [[Lirske in epske poezije]], močno je sočustvoval z [[knap|knapi]] in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v [[Delavčeva pesem o premogu|Delavčevi pesmi o premogu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPV5RP8F/721f5cc2-d87f-4ec1-98dd-820e4faaf3cb/PDF|title=Delavčeva pesem o premogu|date=1897|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Ljubljanski zvon|last=Aškerc|first=Anton}}</ref>. * [[František Foit]] - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec * [[Oskar Hudales]] - pisatelj, prevajalec, učitelj. * [[Marija Brenčič-Jelen]] - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju. * [[Anton Jelen]] - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v [[Arnače|Arnačah]], v [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Šentilju]]. * [[Daniel von Lapp]] - prvi lastnik premogovnika. * [[Fran Korun-Koželjski]] - skladatelj, glasbenik, zborovodja * [[Jožef Krajnc]] - pravnik. * [[Nikolaj Šaleški]] - vitez. * [[Jože Lampret]] - duhovnik. * [[Frančišek Mlinšek]] - pedagog in čebelar * [[Franz Mages]] - podjetnik. * [[Karel Oštir]] - lingvist. * [[Adam Wagen von Wagensperg]] - lastnik Velenjskega gradu 16.stol. * [[Guido Henckel von Donnersmarck]] - lastnik Velenjskega gradu konec 19.stol. * [[Karel Adamovich de Csepin]] - lastnik Velenjskega gradu 20.stol. * [[Franz Ritter von Ploetz]] - rudarski strokovnjak. * [[Davorin Ravljen]] - pisatelj in novinar. * [[Ahacij Sebriaški]] - teolog * [[Gustav Šilih]] - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj * [[Karel Verstovšek]] - politik in filolog * [[Karel Štrbenk]] - lovski pilot * [[Ivan Vošnjak]] - teolog in filozof * [[Vendelin Vošnjak]] - rodil se je v naselju [[Šenbric|Šenbricu]]; Božji služabnik, [[frančiškani|frančiškan]] * [[Lavrencij Vošnjak]] - duhovnik * [[Nestl Žgank]] - direktor [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta [[Velenje]] in njegov prvi častni občan * Ivo Jamnikar - Pobudnik ustanovitve šolskega centra Velenje in njegov direktor do 1984, tesni sodelavec Žganka in veliki podpornik razvoja športa == Galerija == <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija Velenje"> Slika:Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg|Vila Bianca Slika:Velenjski grad.jpg|Velenjski grad Slika:Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (2).jpg|Vila Herberstein Slika:Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg|Cerkev Sv. Andreja Šalek Slika:Velenje Šaleški grad EŠD 4329 (4).jpg|Razvaline Šaleškega gradu Slika:Velenje (Konovo), St. Martin's parish church.jpg|Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno Slika:Pogled na Velenje 1897.jpg|Šalek pri Velenju 1897 Slika:Turn Castle Velenje.jpg|Grad Turn Slika:Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (2).jpg|Fischerjeva grobnica Slika:Velika povorka svečano oblečenih rudarjev v Velenju ob praznovanju 40-letnice ustanovitve ZKJ in SKOJ 1959 (2).jpg|Otvoritev mestnega središča 1959 Slika:Tito-Kip Velenje.jpg|Titov kip v Velenju Slika:Velenje z zraka 2010.jpg|Hiške Kinta Kunte ob [[Velenjsko jezero|Velenjskem jezeru]] Slika:Velenje-54880.jpg|Mesto Velenje Slika:Paka 1 tunnel, southern portal.jpg|Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu Slika:Velenje-158152.jpg|[[Škalsko jezero]] </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Mestni promet Velenje]] * [[Premogovnik Velenje]] * [[Mestna občina Velenje]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://velenje.net Portal Velenje.net - Diskusije in novice] * [http://www.velenje.com Portal Velenje.com] * [http://www.sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih Gustav Šilih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110825115912/http://sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih |date=2011-08-25 }} * [http://www.os-gustavasilihave.com Osnovna šola Gustav Šilih v Velenju] {{Mesta-Slovenija}} {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]] [[Kategorija:Velenje|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] b4quhhlcpxghq2u92criqiekzdvmzbo 10 91767 6655759 6648603 2026-04-04T15:19:20Z Yerpo 8417 +2 6655759 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Oglasna deska | title = Oglasna deska | state = open<!-- open ali collapsed --> | image = <!-- [[Slika:Crystal Clear app kedit.png|45px]] --> | basestyle = background:#a7d7f9; color:black; | bodyclass = pod-lipo | belowclass = hlist pod-lipo | bodystyle = {{{bodystyle|}}} | liststyle = text-align:left; | abovestyle = background:#eaecf0; | above = Tukaj lahko objavite svoje wikipedijske novice o wikiprojektih, novih portalih, prošnjah za sodelovanje, glasovanjih, srečanjih in drugo. | list1 = {{{!}} style="text-align:center; float:right; font-size:120%; padding:10px; border:5px solid lightgrey; border-style:outset; width:240px;" {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}} Še <span style="color:red;">{{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}}</span> člankov {{!}} rowspan=2 {{!}} <big>⦁</big> {{!}}- {{!}} do 200.000! {{!}}} <!-- Novejša obvestila se navedejo na vrhu. Odstranijo se po 20 dneh ali po presoji. --> * 13. aprila bo otvoritev slovensko-italijanskega urejatona (potekal bo do 27. aprila). * 11. aprila bo potekal urejaton v Računalniškem muzeju (Celovška 111, Ljubljana). * V teku je natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. * Poteka razprava o [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija#Predlog zaostritve pravil|ravnanju z avtobiografskimi prispevki]]. * Poteka razprava o [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik#Zapisovanje izgovorov|zapisovanju izgovorjav]] v člankih. * Vabimo k sodelovanju v wikiprojektih [[Wikipedija:WikiProjekt Krščanstvo na Slovenskem|Krščanstvo na Slovenskem]], [[Wikipedija:WikiProjekt Sakralni objekti na Slovenskem|Sakralni objekti na Slovenskem]] in [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije|Slovenske župnije]]. Med članki v tej temi je mnogo škrbin, netočnosti (predvsem pri župnikih) in različnih podatkov. Hkrati pa si bi želeli poenotenje. Vabljeni k sodelovanju ali razpravi! | below = * [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]] * [[Wikipedija:Portal skupnosti|Portal skupnosti]] * [[Wikipedija:Obvestila|Obvestila]] * [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Signpost]] }}<noinclude> [[Kategorija:Novice Wikipedije|Oglasna deska občestva]] </noinclude> 5db72rclae0xj5yd1hf3whby1dam7tm 0 98361 6655815 6492065 2026-04-04T18:19:37Z Pinky sl 2932 pp uvod 6655815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tomo Česen''', [[Slovenci|slovenski]] [[športni plezalec]] in [[alpinist]], * [[5. november]] [[1959]], [[Kranj]]. ==Življenjepis== Od rojstva Tomo Česen prebiva v [[Stražišče|Stražišču]]. Končal je klasično [[gimnazija|gimnazijo]], vpisal slovenščino in angleščino, študija pa zaradi posvečanja plezanju ni končal. V mladosti je treniral in tekmoval v [[gimnastika|gimnastiki]] (slovenski srednješolski prvak v preskoku), [[atletika|atletiki]] in [[rokomet]]u, dalj časa pa je treniral tudi [[alpsko smučanje]]. ===Alpinizem=== Leta [[1975]] se je Česen vključil v [[alpinistična šola|alpinistično šolo]] AO Kranj, dve leti kasneje postal alpinist, leta [[1984]] pa tudi alpinistični inštruktor. Prve alpinistične vzpone je opravljal z vrstniki, z bratom [[Marko Česen|Markom]] sta potem začela plezati tudi po težjih smereh, plezanje je nadaljeval v navezi z [[Andrej Štremfelj|Andrejem Štremfljem]], pa tudi z [[Nejc Zaplotnik|Nejcem Zaplotnikom]], veliko pa je plezal tudi sam. V letih [[1988]] in [[1989]] je bil načelnik alpinističnega odseka Kranj. Leta [[1995]] je postal selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju, v letu [[1997]] pa je prevzel člansko reprezantanco. Od 1995 vodi [[Komisija za športno plezanje|Komisijo za športno plezanje]]. Je postavljalec smeri v [[športno plezanje|športnem plezanju]] z mednarodno licenco, odgovoren za izpeljavo državnih prvenstev. Je tudi organizator in vodja tekme [[Svetovni pokal v športnem plezanju Kranj|svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju]]. Sedem let je bil trener [[Martina Čufar|Martine Čufar]], ki je leta [[2001]] osvojila naslov svetovne prvakinje. Plezata tudi njegova sinova [[Aleš Česen|Aleš]] in [[Nejc Česen|Nejc]]. ==Pomembnejši vzponi== * '''1985''': Prva solo in zimska ponovitev Škorpiona v [[Široka peč|Široki peči]], v [[Grandes Jorasses]] povezava s smerjo Walker in McIntire-Colton, prav tako prvi solo. V [[Himalaja|Himalaji]] pa z [[Borut Bergant|Borutom Bergantom]] prvi vzpon s severa na [[Jalung Kang]] (8505 m). * '''1986''': Prva zimska solo ponovitev »treh zadnjih problemov Alp« v manj kot tednu dni. V Karakorumu se je povzpel na [[Broad Peak]] (8051 m), takoj za tem pa preplezal še novo smer do Rame v južni steni [[K2]], druge najvišje gore sveta. * '''1987''' je ponovil vse tri klasične smeri v [[Triglavska stena|Sfingi]] - solo in v enem dnevu. V Grandes Jorasses je preplezal smer No Siesta, bila je prva solo ponovitev. V [[Šite|Šitah]] je sam opravil prvo zimsko ponovitev smeri Četrt stoletja. V Dolžanovi soteski pa za tisti čas odličen športni plezalni dosežek: prvi solo vzpon v smeri Mozartove kroglice (7a+). * '''1988''' v Šitah solo Diretisima, v [[Travnik (vrh)|Travniku]] Sveča - prva solo zimska ponovitev. * '''1989''' v Travniku Črna zajeda, prva zimska ponovitev tudi prva solo; v južni steni [[Marmolada|Marmolade]] solo ponovitev smeri Moderni časi; v Pilier Rouge prva ponovitev in prva solo Gabbarou-Long, prva ponovitev in prva solo; izjemen prvenstveni solo vzpon prek severne stene na [[Jannu]]ja (Kumbakarne, 7710 m) za katerega so mu v Chamonixu podelili priznanje »snežnega leva«, za največji alpinistični dosežek leta, v športnem plezanju pa drugo mesto na državnem prvenstvu. * '''1990''': Sporni vzpon prek južne stene [[Lotse]]ja (8516 m), ki ga je dokazoval s tujimi fotografijami. * '''1994''': Na [[Bohinjska Bela|Bohinjski Beli]] je opravil napovedano prvo solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a). ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]] {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Česen, Tomo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]] s6y9o9cqv0kppjakw4rvgdbn2we6szn 0 103404 6655889 6427023 2026-04-04T21:42:23Z Gnooi 106999 /* Življenjepis */ 6655889 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |name =Jernej Šugman |birth_date = |birth_place = |death_date = <!-- wikipodatki --> |death_place = <!-- wikipodatki --> |image = |caption = |children = Sofija Šugman, Jaša Šugman |death_cause = srčna kap |parents = [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]] }} '''Jernej Šugman''' [jêrnej šúgman], [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[23. december]] [[1968]], [[Ljubljana]], † [[10. december]] [[2017]], [[Podljubelj]]. [[slika:Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana (Ljubljanska Drama).jpg|thumb|right|250px|Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], 12. december 2017]] == Življenjepis == Jernej Šugman se je rodil 23. decembra 1968 v igralski družini; njegova starša [[Zlatko Šugman]] in [[Maja Šugman]] sta bila dramska igralca v Mestnem gledališču ljubljanskem. Njegova sestra je univerzitetna profesorica [[Lea Šugman Bohinc]]. V otroštvu je veliko časa preživel na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], od koder izhaja njegova mati.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Maja Šugman: Najhuje je, če otrok umre pred staršem|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-07|language=sl|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184655/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 se je vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1992. Istega leta je postal član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je osvojil status prvaka. Poleg mnogih gledaliških likov se je izkazal tudi v filmih (za vlogo Lenarta v ''[[Kratki stiki|Kratkih stikih]]'' je prejel nagrado Stopov igralec leta na 9. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] [[2006]]) in na [[televizija|televizijskem]] področju (nanizanki ''Teater Paradižnik'' in ''Naša mala klinika''). Velja za enega najpristnejših in kar se vlog tiče enega najpestrejših igralcev. S partnerico Andrejo je bil oče dveh otrok.<ref name=":0" /> === Smrt === 10. decembra 2017, slaba dva tedna pred svojim 49. rojstnim dnevom, je Šugman umrl med turnim smučanjem v [[Podljubelj|Podljubelju]] zaradi [[Srčna kap|srčnega infarkta]]. Kljub hitremu posredovanju gorskih reševalcev mu ni bilo več pomoči.<ref>[http://www.grs-trzic.si/novice.php?pid=463 Reševanje obolelih, Ljubelj 10.12.2017]</ref> Po sklepu [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] so mu 15. decembra priredili državni pogreb z vojaškimi častmi na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-zalah-zadnje-slovo-od-jerneja-sugmana-enega-najvecjih-igralcev-nasih-odrov/440585|title=Na Žalah zadnje slovo od Jerneja Šugmana, enega največjih igralcev naših odrov|date=15.12.2017|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=16.12.2017}}</ref> == Delo na TV == {| class="wikitable" |+ Nanizanke !Naslov !Vloga |- |[[Teater Paradižnik]] |Vratar Veso |- |[[Pravi biznis]] |Veso |- |[[Vrtičkarji]] |Zdravko Mrcina |- |[[Naša mala klinika]] |Vratar Veso |- |[[Trdoglavci]] |župnik Ciril |} {| class="wikitable" |+Sinhronizacija !Naslov !Vloga |- |Pujsa Pepa |oči pujs |} == Filmografija == * ''[[Mokuš]]'' (2000) * ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]'' (2016) * ''[[Stekle lisice]]'' (2017) == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] qxe31mrgf8b8fmqisgecm4tpcknkmsk 0 107802 6655781 6049342 2026-04-04T16:23:07Z Upwinxp 126544 +2 6655781 wikitext text/x-wiki '''Brnik''' je lahko: * [[Spodnji Brnik]], naselje v občini Cerklje na Gorenjskem * [[Zgornji Brnik]], naselje v občini Cerklje na Gorenjskem * Letališče Brnik, prvotno ime za glavno slovensko letališče, danes imenovano [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] * [[Brnik, Makedonija]] * [[Brnik, Poljska]] {{georaz}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] 6e1vboyfrg1jr4e2akrj9s89dka9qwb 2 108479 6655722 6655460 2026-04-04T13:55:00Z Pinky sl 2932 6655722 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Malta - Flag of Malta {{short description|none}} {{Infobox Flag| | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = A vertical [[bicolour (flag)|bicolour]] of white and red with the representation of the [[George Cross]] edged in red on the upper [[hoist (flag)|hoist-side]] corner of the white band. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {{FIAV|100100}} | Design3 = A red field with a white border, and a white [[Maltese cross]] in the center. }} [[File:Flag of Malta in Marsaxlokk.jpg|thumb|Državna zastava Malte v [[Marsaxlokk|Marsaxlokku]]]] '''Zastava Malte''' ({{lang|mt|il-bandiera ta' Malta}}) je [[Bicolour (flag)|dvobarvna]], z belo barvo na [[glosar zastavoslovja|dvigalu]] in rdečo na zunanjem [[glosar zastavoslovja|robu]] . V [[kanton|kantonu]] bele črte se nosi upodobitev [[Jurijev križec|Georgeovega križca]], [[Award of the George Cross to Malta|ki ga je Malti podelil]] [[Jurij VI. Britanski|George VI.]] leta 1942, obrobljena z rdečo barvo.<ref>{{Cite web |title=LEĠIŻLAZZJONI MALTA |url=https://legislation.mt/eli/const/eng/pdf |access-date=2022-11-28 |website=legislation.mt}}</ref> Zastava je bila prvič priznana maja 1952.<ref>{{Cite book |last=Murphy |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=OkYXAgAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA57 |title=Monarchy and the End of Empire: The House of Windsor, the British Government, and the Postwar Commonwealth |date=2013 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-921423-5 |language=en}}</ref> Je edina državna zastava z [[List of flags with English-language text|besedilom v angleškem jeziku]] ("Za hrabrost" na [[Jurijev križec|Georgeovem križcu]] ).<ref>{{cite web | url=https://www.countryflags.com/tags/text/ | title=Country flags with text }}</ref> Je ena od dveh državnih zastav, poleg [[zastava Belizeja|zastave Belizeja]], ki prikazujeta [[Človek|človeka]]. == Oblikovanje == ===Construction sheet=== [[File:Flag_of_Malta_(construction_sheet).svg|400px|Maltese flag construction sheet]] === Barve === Rdeči odtenek na malteški zastavi je uradno dokumentiran kot [[Pantone|Pantone 186 C]], [[Barvni model RGB|RGB]] (207,20,43), [[Spletna barva|Hex]] #CF142B ali [[Spot color|Spot Colour]] - 50 % rubinasto rdeča • 50 % toplo rdeča.<ref>{{Cite book |last=Gonzi |first=Lawrence |title=Graphical Specifications for the National Flag of Malta |publisher=[[Prime Minister of Malta|Office of the Prime Minister of Malta]] |year=2008 |pages=2 |language=mt}}</ref> Malteška ustava prav tako določa, da mora biti bela stran na drogu za dvigalo, rdeča stran pa "v odprtem položaju".<ref>{{Cite book |last=Mifsud |first=Ivan |url=https://books.google.com/books?id=4oFqEAAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PT47 |title=Constitutional Law in Malta |date=2022-03-21 |publisher=Kluwer Law International B.V. |isbn=978-94-035-4430-4 |language=en}}</ref> Izročilo pravi, da je barve zastave [[Malta|Malti]] leta 1091 podaril [[Rogerij I. Sicilski|Roger I. Sicilski.]] Rogerjeva flota se je na Malti izkrcala po končani [[normansko zavzetje južne Italije|normanski osvojitvi Sicilije]]<ref>{{Cite book |last1=Rudolf |first1=Uwe Jens |url=https://books.google.com/books?id=nwuUOVkaMB0C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA94 |title=Historical Dictionary of Malta |last2=Berg |first2=Warren G. |date=2010-04-27 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7390-2 |pages=94 |language=en}}</ref> ravijo, da so se lokalni kristjani ponudili, da se bodo borili na Rogerjevi strani proti arabskim branilcem. Da bi Roger od branilcev prepoznal domačine, ki se borijo na njegovi strani, naj bi mu odtrgal del kariraste rdeče-bele zastave.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Nevins |first1=Debbie |url=https://books.google.com/books?id=P7fXDwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |last2=Sheehan |first2=Sean |last3=Yong |first3=Jui Lin |date=2019-07-15 |publisher=Cavendish Square Publishing, LLC |isbn=978-1-5026-4749-8 |language=en}}</ref> Vendar pa je bila ta zgodba ovržena kot mit iz 19. stoletja,<ref name=":2">{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Flags, Symbols, & Currencies of Malta |url=https://www.worldatlas.com/flags/malta |access-date=2022-11-29 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> morda celo prej, ker je [[Mdina]], stara prestolnica Malte, v poznem srednjem veku svoje barve povezovala z Rogerjevimi.<ref>Gaul, Simon (2007). [https://books.google.com/books?id=Fevix8jSqg0C&dq=Andrea+belli+palazzo+parisio&pg=PA104 ''Malta, Gozo and Comino'']{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. New Holland Publishers. p. 25. {{ISBN|1860113656}}.</ref> Belo-rdeči standard naj bi [[National Congress Battalions|malteški uporniki]] uporabljali med [[obleganje Malte|uporom proti francoski okupaciji]] septembra 1798.<ref>{{cite book |last1=Hardman |first1=William |title=A history of Malta during the period of the French and British occupations, 1798–1815 |date=1909 |publisher=Longmans, Green & Co |location=[[London]] |url=https://archive.org/stream/historyofmaltadu00hard#page/114/mode/2up |page=114}}</ref> [[zastava Suverenega malteškega viteškega reda|Zastava Malteškega reda]], beli križ na rdečem polju,<ref>{{Cite book |last=Guillet (sieur.) |url=https://books.google.com/books?id=MHNUAAAAYAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PP265 |title=The Gentleman's Dictionary: In Three Parts. Viz. I. The Art of Riding the Great Horse ... II. The Military Art ... III. The Art of Navigation ... |date=1705 |publisher=H. Benwicke ... T. Goodwin, M. Wotton, B. Tooke ... and S. Manship |language=en}}</ref> je bila bolj verjeten vir malteških barv, ki so navdihnile rdeče-bel ščit, ki so ga uporabljali v [[Kronska kolonija Malta|britanskem kolonialnem obdobju]].<ref name=":2" /> Zastava, ki so jo uporabljali vitezi, je bila znana tudi kot najstarejša še vedno uporabljena državna zastava.<ref>{{Cite journal |last=Strickland |first=Adrian |date=1997 |title=The vexillological heritage of the Knights of Saint John in Malta |url=https://fiav.org/wp-content/uploads/2021/05/17-33-Strickland-VexillologicalHeritageOfTheKnightsOfStJohnInMalta.pdf |journal=Proceedings of the XVII International Congress of Vexillology}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bamford |first=Paul Walden |date=1964 |title=The Knights of Malta and the King of France, 1665-1700 |url=https://www.jstor.org/stable/286150 |journal=French Historical Studies |volume=3 |issue=4 |pages=429–453 |doi=10.2307/286150 |jstor=286150 |issn=0016-1071|url-access=subscription }}</ref> Modri kanton, ki je bil prisoten v različici zastave iz let 1943 do 1964, je bil po malteški neodvisnosti odstranjen, namesto tega pa je bil križ svetega Jurija okrašen z rdečim fimbriem.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Whitney |date=August 11, 2011 |title=flag of Malta {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/flag-of-Malta |access-date=December 2, 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> == Georgeov križ == [[File:George Cross Malta P1440218.jpg|thumb|upright|The George Cross (Narodni vojni muzej, Malta)]] Tse je prvotno pojavil na zastavi, postavljeni na modrem [[glosar zastavoslovja|kantonu]] (glej [[List of flags of Malta|Seznam zastav Malte]] ). Zastava je bila spremenjena 21. septembra 1964 z osamosvojitvijo Malte, ko je modri kanton nadomestil rdeč [[fimbriacija]], namen pa je bil, da bi križ izgledal manj izrazit. Kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] je Malti podelil Jurjev križ 15. aprila 1942<ref>{{Cite book |last=Office |first=Great Britain Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wVU1AAAAIAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA16 |title=Malta Independence Conference, 1963 |date=1963 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> v priznanje za njen pogum med drugo svetovno vojno.<ref name=":1">{{Cite book |last=Sheehan |first=Sean |url=https://books.google.com/books?id=LRGrRy7S750C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |date=2000 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-0993-9 |pages=34 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Simbol je bil kasneje uradno dodan malteški zastavi 28. decembra 1943<ref>{{Cite news |last=Mallia |first=Amy |date=April 15, 2022 |title=The Story Of Malta And The George Cross |work=Lovin Malta |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/history/george-cross-80-years-later/ |access-date=November 29, 2022}}</ref> kljub temu da je bila simbolika, ki je upodabljala zastavo, v obtoku med aprilom 1942 in decembrom 1943.<ref>{{Cite journal |last=Bonnici |first=Alfred |date=August 2004 |title=Lord Gort's air mail letter to the U. K. (1942) & the George Cross on Malta stamps & flag |url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/74484 |journal= |language=en}}</ref> === Kampanja === Vsakih nekaj let se pojavi razprava o odstranitvi Georgeovega križa z državne zastave. Leta 1975 je parlament sprejel zakon, ki je dovoljeval odstranitev Georgeovega križa z navadno parlamentarno večino<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=February 23, 2019 |title=75 years of the George Cross on the flag - do we still need a Colonial war medal? |work=[[Times of Malta]] |url=https://timesofmalta.com/articles/view/75-years-of-the-george-cross-on-the-flag.702684 |access-date=November 29, 2022}}</ref> pri čemer je bil razlog, da križ povezuje Malto z njeno burno kolonialno preteklostjo.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=September 1, 2022 |title=Republican Malta is still not colonially free |work=Malta Today |url=https://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/118513/republican_malta_is_still_not_colonially_free__charles_xuereb#.Y4ZzmRTMKUk |access-date=November 29, 2022}}</ref><ref name=":2" /> Kampanja na družbenih omrežjih leta 2013 je to točko še dodatno poudarila in predlagala alternativo, da bi ga nadomestili z [[Malteški križ|malteškim križem]].<ref>{{Cite web |title=Campaign wants George Cross replaced by the Maltese Cross on the flag |url=https://timesofmalta.com/articles/view/campaign-wants-george-cross-replaced-by-the-maltese-cross-on-the-flag.487479 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=24 September 2013 |language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web |title=George Cross controversy |url=https://timesofmalta.com/articles/view/George-Cross-controversy.489820 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=11 October 2013 |language=en-gb}}</ref> Vprašanje križa se je vrnilo v ospredje malteške politike leta 2019, ko je malteški zgodovinar in znani Napoleonov apologetik ter [[frankofil]] [[Charles Xuereb]] v intervjuju za ''[[The Times of Malta]]'' pozval k njegovi odstranitvi z zastave ter k rušenju britanskih kolonialnih spomenikov po vsej državi, pri čemer je trdil, da je dodatek križa "kolonialni trik".<ref>{{cite web |last1=Grech |first1=Herman |title=Watch: 'Remove the George Cross and relocate colonial monuments' |url=https://timesofmalta.com/article/watch-remove-the-george-cross-and-relocate-colonial-monuments.704310 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> Konkurenčni zgodovinar [[Joe Pirotta|Joe Pirotta je]] v članku, ki ga je prav tako objavil ''The Times of Malta,'' nasprotoval Xuerebovi ideji in dejal, da je bila dodajanje križa velika čast, [[Mario Farrugia]], predsednik [[Fondazzjoni Wirt Artna]], pa je trdil, da bi bila odstranitev križa "žalitev" za tiste, ki so se borili proti [[Nacionalsocializem|nacizmu]], in da je "Jurjev križ kot simbol Malte postal tako znan kot malteški križ".<ref>{{cite web |last1=Micallef |first1=Keith |title=Removing the George Cross from the flag would be ‘absurd’ |url=https://timesofmalta.com/article/idea-to-remove-george-cross-from-the-flag-branded-absurd.704735 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> ==Civil ensign== [[trgovska zastava|Civilna zastava]] prikazuje rdeče polje, obrobljeno z belo barvo in na katerem je prazen [[malteški križ]] . Znana je tudi kot trgovska zastava <ref>{{Navedi splet|title=Flags, Symbols and their uses|url=https://www.gov.mt/en/About%20Malta/pages/flags-symbols-and-their-use.aspx#:~:text=The%20Constitution%20provides%20that%20the,a%20half%20times%20its%20height.|accessdate=2022-11-28|website=www.gov.mt}}</ref> in/ali pomorska zastava Malte.<ref>{{Cite book |last=Harwood |first=Stephenson |title=Shipping finance |date=2006 |publisher=Euromoney Books |isbn=978-1-84374-460-3 |edition=3rd |location=London |pages=400 |oclc=826658118}}</ref><ref>{{Cite book |last=Inc |first=IBP |url=https://books.google.com/books?id=VAm3CwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA49 |title=Malta Recent Economic and Political Developments Yearbook Volume 1 Strategic Information and Developments |date=2013 |publisher=Lulu.com |isbn=978-1-4330-6350-3 |language=en}}</ref><ref name=":1" /> == Zgodovinske zastave Malte == {{gallery|mode=nolines|height=100 |19th Century Flag of Malta.svg|19th century, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1875–1898).svg|1875–1898, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1898–1923).svg|1898–1923, Crown Colony of Malta<ref>{{Cite book |last=Holden |first=Edward Singleton |url=https://books.google.com/books?id=lrsTAAAAYAAJ&q=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia |title=Our Country's Flag, and the Flags of Foreign Countries ... |date=1906 |publisher=D. Appleton and Company |language=en}}</ref> |Flag of Malta (1923-1943).svg|1923–1943, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1943-1964).svg|1943–1964, Crown Colony of Malta |Flag of Malta (1943).svg|1943–1964, Unofficial flag of Malta<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160830/local/paper-trail-retraces-a-400-year-old-murder.623511 Paper trail retraces a 400-year-old murder]</ref> ||}} == Grafična zgodovina malteške zastave == [[File:History of the Maltese Flag.webp|center|frameless|530x530px| * ]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National flag of Malta}} *[https://www.gov.mt/en/About%20Malta/Pages/Flags-Symbols-and-their-use.aspx Flags, Symbols and their uses] *{{FOTW|id=mt|title=Malta}} {{Malta topics}} {{Flag of Europe}} {{Union Flag}} {{DEFAULTSORT:Malta}} <!-- [[Category:1964 establishments in Malta]] [[Category:Flags introduced in 1964]] [[Category:National symbols of Malta]] [[Category:National flags]] [[Category:Flags of Malta| ]] [[Category:Red and white flags]] [[Category:Flags with crosses]] [[Category:Flags displaying animals|Malta]] [[Category:Flags displaying weapons|Malta]] [[Category:Saint George and the Dragon]] --> 3ygdn8js81yjpixwasetgkjferej0ny 6655745 6655722 2026-04-04T14:35:13Z Pinky sl 2932 6655745 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Malta - Flag of Malta {{Infobox Flag | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = Navpična [[dvobarvnica]] bele in rdeče barve z upodobitvijo [[Jurijevega križ|Jurijevega križa]] , obrobljenega z rdečo barvo, v zgornjem kotu ob drogu na belem pasu. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {{FIAV|100100}} | Design3 = ARdeče polje z belim robom ter belim [[Malteški križ|malteškim križem]] v sredini. }} [[File:Flag of Malta in Marsaxlokk.jpg|thumb|Državna zastava Malte v [[Marsaxlokk|Marsaxlokku]]]] '''Zastava Malte''' ({{lang|mt|il-bandiera ta' Malta}}) je [[dvobarvnica]], z belo barvo ob drogu in rdečo na zunanjem delu. Na zgornjem levem delu belega pasu je upodobljen [[Jurijev križ]], obrobljen z rdečo barvo, ki ga je Malti leta 1942 podelil [[Jurij VI. Britanski|George VI]].<ref>{{Cite web |title=LEĠIŻLAZZJONI MALTA |url=https://legislation.mt/eli/const/eng/pdf |access-date=2022-11-28 |website=legislation.mt}}</ref> Zastava je bila prvič uradno priznana maja 1952.<ref>{{Cite book |last=Murphy |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=OkYXAgAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA57 |title=Monarchy and the End of Empire: The House of Windsor, the British Government, and the Postwar Commonwealth |date=2013 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-921423-5 |language=en}}</ref> Je edina državna zastava, ki vsebuje besedilo v angleškem jeziku (»For Gallantry« na Jurijevem križu).<ref>{{cite web | url=https://www.countryflags.com/tags/text/ | title=Country flags with text }}</ref> Je ena od dveh državnih zastav, poleg [[zastava Belizeja|zastave Belizeja]], ki prikazujeta [[Človek|človeško podobo]]. == Oblikovanje == === Konstrukcijska zasnova zastave === [[File:Flag_of_Malta_(construction_sheet).svg|400px|Maltese flag construction sheet]] === Barve === Rdeči odtenek na malteški zastavi je uradno določen kot [[Pantone|Pantone 186 C]], [[Barvni model RGB|RGB]] (207,20,43), [[Spletna barva|Hex]] #CF142B ali [[Spot color|Spot Colour]] - 50 % rubinasto rdeče • 50 % toplo rdeče.<ref>{{Cite book |last=Gonzi |first=Lawrence |title=Graphical Specifications for the National Flag of Malta |publisher=[[Prime Minister of Malta|Office of the Prime Minister of Malta]] |year=2008 |pages=2 |language=mt}}</ref> Ustava Malte prav tako določa, da mora biti bela stran ob drogu, rdeča stran pa »na zunanjem delu«.<ref>{{Cite book |last=Mifsud |first=Ivan |url=https://books.google.com/books?id=4oFqEAAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PT47 |title=Constitutional Law in Malta |date=2022-03-21 |publisher=Kluwer Law International B.V. |isbn=978-94-035-4430-4 |language=en}}</ref> Po izročilu naj bi barvi zastave [[Malta|Malti]] podelil [[Rogerij I. Sicilski|Rogerij I. Sicilski.]] leta 1091. Njegova flota je prispela na Malto po koncu normanskega osvojianja Sicilije.<ref>{{Cite book |last1=Rudolf |first1=Uwe Jens |url=https://books.google.com/books?id=nwuUOVkaMB0C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA94 |title=Historical Dictionary of Malta |last2=Berg |first2=Warren G. |date=2010-04-27 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7390-2 |pages=94 |language=en}}</ref> Legenda pravi, da so lokalni kristjani ponudili , da se bodo borili na Rogerijevi strani proti arabskim branilcem. Da bi Rogerij razlikoval domačine od branilcev, naj bi Rogerij odtrgal del svoje rdeče-bele kariraste zastave in ga podaril domačinom.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Nevins |first1=Debbie |url=https://books.google.com/books?id=P7fXDwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |last2=Sheehan |first2=Sean |last3=Yong |first3=Jui Lin |date=2019-07-15 |publisher=Cavendish Square Publishing, LLC |isbn=978-1-5026-4749-8 |language=en}}</ref> Vendar pa je bila ta zgodba ovržena kot mit iz 19. stoletja.<ref name=":2">{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Flags, Symbols, & Currencies of Malta |url=https://www.worldatlas.com/flags/malta |access-date=2022-11-29 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Možno je, da izvira še iz starejšega obdobja, saj je mesto [[Mdina]], stara prestolnica Malte, že v poznem srednjem veku svoje barve povezovala z Rogerijevimi.<ref>Gaul, Simon (2007). [https://books.google.com/books?id=Fevix8jSqg0C&dq=Andrea+belli+palazzo+parisio&pg=PA104 ''Malta, Gozo and Comino'']{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. New Holland Publishers. p. 25. {{ISBN|1860113656}}.</ref> Belo-rdeča zastava naj bi bila uporabljena med malteškimi uporniki v času [[obleganje Malte|upora proti francoski okupaciji]] septembra 1798.<ref>{{cite book |last1=Hardman |first1=William |title=A history of Malta during the period of the French and British occupations, 1798–1815 |date=1909 |publisher=Longmans, Green & Co |location=[[London]] |url=https://archive.org/stream/historyofmaltadu00hard#page/114/mode/2up |page=114}}</ref> [[zastava Suverenega malteškega viteškega reda|Zastava Malteškega reda]], beli križ na rdečem polju,<ref>{{Cite book |last=Guillet (sieur.) |url=https://books.google.com/books?id=MHNUAAAAYAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PP265 |title=The Gentleman's Dictionary: In Three Parts. Viz. I. The Art of Riding the Great Horse ... II. The Military Art ... III. The Art of Navigation ... |date=1705 |publisher=H. Benwicke ... T. Goodwin, M. Wotton, B. Tooke ... and S. Manship |language=en}}</ref> je verjetno pravi izvor malteških barv. Ta je navdihnila tudi rdeče-beli ščit, ki so ga uporabljali v času britanskem kolonialnem obdobju.<ref name=":2" /> Zastava vitezov velja tudi za eno najstarejših še danes uporabljenih državnih zastav.<ref>{{Cite journal |last=Strickland |first=Adrian |date=1997 |title=The vexillological heritage of the Knights of Saint John in Malta |url=https://fiav.org/wp-content/uploads/2021/05/17-33-Strickland-VexillologicalHeritageOfTheKnightsOfStJohnInMalta.pdf |journal=Proceedings of the XVII International Congress of Vexillology}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bamford |first=Paul Walden |date=1964 |title=The Knights of Malta and the King of France, 1665-1700 |url=https://www.jstor.org/stable/286150 |journal=French Historical Studies |volume=3 |issue=4 |pages=429–453 |doi=10.2307/286150 |jstor=286150 |issn=0016-1071|url-access=subscription }}</ref> Modro polje, ki je bil del zastave med letoma 1943 in 1964, so po neodvisnosti Malte odstranili. Jurijev križ pa je dobil rdeč rob.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Whitney |date=August 11, 2011 |title=flag of Malta {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/flag-of-Malta |access-date=December 2, 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> == Jurijev križ == [[File:George Cross Malta P1440218.jpg|thumb|upright|Jurijev križ (Narodni vojni muzej, Malta)]] Jurijev križ se je prvotno pojavil na zastavi na modrem polju. Zastavo so spremenili 21. septembra 1964, ob osamosvojitvi Malte, ko so modro polje nadomestil z rdečim robom. Namen spremembe je bil, da križ ne bi bil preveč izpostavljen. Kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] je Malti podelil Jurijev križ 15. aprila 1942<ref>{{Cite book |last=Office |first=Great Britain Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wVU1AAAAIAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA16 |title=Malta Independence Conference, 1963 |date=1963 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> kot priznanje za pogum med med drugo svetovno vojno.<ref name=":1">{{Cite book |last=Sheehan |first=Sean |url=https://books.google.com/books?id=LRGrRy7S750C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |date=2000 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-0993-9 |pages=34 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Simbol je bil kasneje uradno dodan malteški zastavi 28. decembra 1943<ref>{{Cite news |last=Mallia |first=Amy |date=April 15, 2022 |title=The Story Of Malta And The George Cross |work=Lovin Malta |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/history/george-cross-80-years-later/ |access-date=November 29, 2022}}</ref> čeprav se je uporabljal že prej, med aprilom 1942 in decembrom 1943.<ref>{{Cite journal |last=Bonnici |first=Alfred |date=August 2004 |title=Lord Gort's air mail letter to the U. K. (1942) & the George Cross on Malta stamps & flag |url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/74484 |journal= |language=en}}</ref> === Kampanija === Vsakih nekaj let se znova pojavi razprava o odstranitvi Jurijevega križa z državne zastave. Leta 1975 je parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev križa z navadno večino glasov.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=February 23, 2019 |title=75 years of the George Cross on the flag - do we still need a Colonial war medal? |work=[[Times of Malta]] |url=https://timesofmalta.com/articles/view/75-years-of-the-george-cross-on-the-flag.702684 |access-date=November 29, 2022}}</ref> Razlog za to je bil, da križ Malto povezuje z njeno burno kolonialno preteklostjo.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=September 1, 2022 |title=Republican Malta is still not colonially free |work=Malta Today |url=https://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/118513/republican_malta_is_still_not_colonially_free__charles_xuereb#.Y4ZzmRTMKUk |access-date=November 29, 2022}}</ref><ref name=":2" /> Leta 2013 se je kampanija okrepila tudi na družbenih omrežjih, kjer so nekateri predlagali, da bi Jurijev križ nadomestili z [[Malteški križ|malteškim križem]].<ref>{{Cite web |title=Campaign wants George Cross replaced by the Maltese Cross on the flag |url=https://timesofmalta.com/articles/view/campaign-wants-george-cross-replaced-by-the-maltese-cross-on-the-flag.487479 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=24 September 2013 |language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web |title=George Cross controversy |url=https://timesofmalta.com/articles/view/George-Cross-controversy.489820 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=11 October 2013 |language=en-gb}}</ref> Vprašanje križa se je ponovno pojavilo v politiki leta 2019, ko je malteški zgodovinar in znani Napoleonov [[Apologetika|apologetik]] ter [[frankofil]] [[Charles Xuereb]] v intervjuju za ''[[The Times of Malta]]'' pozval k njegovi odstranitvi z zastave ter tudi k odstranitvi britanskih spomenikov po vsej državi, pri čemer je trdil, da je dodatek križa »kolonialni trik«.<ref>{{cite web |last1=Grech |first1=Herman |title=Watch: 'Remove the George Cross and relocate colonial monuments' |url=https://timesofmalta.com/article/watch-remove-the-george-cross-and-relocate-colonial-monuments.704310 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> Nasprotno pa je zgodovinar [[Joe Pirotta]] v članku, ki ga je prav tako objavil ''The Times of Malta,'' nasprotoval Xuerebovi ideji in dejal, da je bila podelitev križa velika čast. [[Mario Farrugia]], predsednik [[Fondazzjoni Wirt Artna]], pa je trdil, da bi bila odstranitev križa »žalitev« za tiste, ki so se borili proti [[Nacionalsocializem|nacizmu]], ter da je "Jurijev križ postal enako prepoznaven simbol Malte kot malteški križ".<ref>{{cite web |last1=Micallef |first1=Keith |title=Removing the George Cross from the flag would be ‘absurd’ |url=https://timesofmalta.com/article/idea-to-remove-george-cross-from-the-flag-branded-absurd.704735 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> == Civilna zastava == [[Civilna zastava]] ima rdeče polje z belim robom in belim [[malteški križ|malteškim križem]] v sredini. Znana je tudi kot trgovska zastava <ref>{{Navedi splet|title=Flags, Symbols and their uses|url=https://www.gov.mt/en/About%20Malta/pages/flags-symbols-and-their-use.aspx#:~:text=The%20Constitution%20provides%20that%20the,a%20half%20times%20its%20height.|accessdate=2022-11-28|website=www.gov.mt}}</ref> in/ali pomorska zastava Malte.<ref>{{Cite book |last=Harwood |first=Stephenson |title=Shipping finance |date=2006 |publisher=Euromoney Books |isbn=978-1-84374-460-3 |edition=3rd |location=London |pages=400 |oclc=826658118}}</ref><ref>{{Cite book |last=Inc |first=IBP |url=https://books.google.com/books?id=VAm3CwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA49 |title=Malta Recent Economic and Political Developments Yearbook Volume 1 Strategic Information and Developments |date=2013 |publisher=Lulu.com |isbn=978-1-4330-6350-3 |language=en}}</ref><ref name=":1" /> == Zgodovinske zastave Malte == {{gallery|mode=nolines|height=100 |19th Century Flag of Malta.svg|19. stoletje, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1875–1898).svg|1875–1898, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1898–1923).svg|1898–1923, Kronska kolonija Malta<ref>{{Cite book |last=Holden |first=Edward Singleton |url=https://books.google.com/books?id=lrsTAAAAYAAJ&q=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia |title=Our Country's Flag, and the Flags of Foreign Countries ... |date=1906 |publisher=D. Appleton and Company |language=en}}</ref> |Flag of Malta (1923-1943).svg|1923–1943, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943-1964).svg|1943–1964, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943).svg|1943–1964, neuradna zastava Malte<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160830/local/paper-trail-retraces-a-400-year-old-murder.623511 Paper trail retraces a 400-year-old murder]</ref> ||}} == Grafična zgodovina malteške zastave == [[File:History of the Maltese Flag.webp|center|frameless|530x530px| * ]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National flag of Malta}} *[https://www.gov.mt/en/About%20Malta/Pages/Flags-Symbols-and-their-use.aspx Flags, Symbols and their uses] *{{FOTW|id=mt|title=Malta}} {{Malta topics}} {{Flag of Europe}} {{Union Flag}} {{DEFAULTSORT:Malta}} <!-- [[Category:1964 establishments in Malta]] [[Category:Flags introduced in 1964]] [[Category:National symbols of Malta]] [[Category:National flags]] [[Category:Flags of Malta| ]] [[Category:Red and white flags]] [[Category:Flags with crosses]] [[Category:Flags displaying animals|Malta]] [[Category:Flags displaying weapons|Malta]] [[Category:Saint George and the Dragon]] --> b5i9fcvaxj8uwz7tgtsaifnt32nqxrp 6655754 6655745 2026-04-04T14:43:43Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=Use...' 6655754 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Malta - Flag of Malta b31ckrdldkuakmoocim0l0nnuv95n2e 6655761 6655754 2026-04-04T15:32:40Z Pinky sl 2932 6655761 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{short description|Evropski bizon}} {{Infobox animal | name = Pubal | image = File:Pubal (Spring 2007).jpg | caption = Foresters bid farewell to Pubal in 2007 | image_size = | species = [[Zober]] (evropski bizon) | gender = Samec | birth_date = {{circa|24 July 2005}} (age 16){{efn|Pubal was found and rescued as a calf by workers on 26 July 2005; his age at the time was estimated to be at no more than two days old due to umbilical cord remnants, but his exact date of birth remains unknown as Pubal was born in the wild.<ref name="bies1" />}}<ref name="bies1">{{cite web|url=http://www.bieszczady.pl/Pubal_wraca_do_domu?newsID=4665&sectionNo=1|title=Pubal wraca do domu|publisher=Bieszczady.pl|author=Stanisław Strzyżewski|date=2006-04-24|access-date=2019-11-29}}</ref> | birth_place = Near [[Rabe, Lesko County]] in [[Poland]] | death_date = | death_place = | relativeage = | employer = | role = Initially a local tourist attraction, then semen provider for [[żubroń]] farm | years_active = | weight = | website = }} '''Pubal''' ({{IPAc-pl|p|u|ˈb|a|l|}} or {{IPAc-en|p|uː|b|æ|l}}, born {{Circa|24 July 2005}}) was a male [[European bison]], or zubr, that became renowned in southeast [[Poland]] for his friendly interactions with humans and unwillingness to reintegrate into the wild. Media coverage of his numerous escapes from captivity to seek out human contact earned him a degree of popularity with the public. He has been described as one of the most famous zubrs ever and the only known case of an individual of his species retaining friendly contact with humans throughout his life. [[Image:Bieszczady1.jpg|thumb|[[Bieszczady Mountains]] in Poland]] ==History== [[Image:Baligród panorama.jpg|thumb|A panorama of [[Baligród]]]] On 26 July 2005, a lone bison [[Calf (animal)|calf]] was discovered and rescued by [[charcoal burner]]s, in [[Rabe, Lesko County|Rabe]] near [[Baligród]], after a flood swept across the [[Bieszczady Mountains]].<ref name="żż">{{cite AV media|people=Szarek, Jacek (Director)|date=2007|title=Żubra żal|trans-title = Regret of the Bison|medium=Television documentary|location=Poland|publisher=TVP3 Rzeszów}}</ref> He was said to be no more than two days old judging by the umbilical cord remnants that were still present; it was speculated that the male calf was separated from his mother by the flood and thrown onto the road by the rising water levels.<ref name="bies1" /> After waiting with him for several days for the possibility of his mother returning, the calf was taken into the care of local [[forester]]s, who named him "Pubal".<ref>{{cite web|url=https://fakty.interia.pl/podkarpackie/news-ocalony-zubr-nie-chce-zyc-na-wolnosci,nId,1130036|title=Ocalony żubr nie chce żyć na wolności|publisher=Interia|date=2007-01-02|access-date=2019-11-29}}</ref> Officially Pubal was not supposed to have a name as they are not given to wild animals, but the rangers who raised him and looked after him prior to his departure from the region started calling him "Pubal"; the letters "P" and "U" are reserved for the [[Białowieża Forest|Białowieża]]-Caucasus race of the European bison species, while the ending "bal" comes from ''Nadleśnictwo Baligród'' or the Baligród Forestry.<ref>{{cite web|url=https://rzeszow.wyborcza.pl/rzeszow/1,34962,2853852.html?disableRedirects=true|title=Czarne. Leśniczy opiekuje się małym żubrem|publisher=Gazeta Wyborcza|date=2005-08-03|access-date=2019-11-29}}</ref> For nine months, the Baligród forester Witold Szybowski and his wife Urszula looked after the young zubr, initially feeding him milk with a baby bottle.<ref name="n24.2">{{cite web|url=https://nowiny24.pl/pubal-woli-ludzi/ar/5972781|title=Pubal woli ludzi|publisher=Nowiny24|author=Dorota Mękarska|date=2007-01-02|access-date=2019-11-29}}</ref> [[Kompania Piwowarska]], the brewing company of the popular [[Żubr (beer)|Żubr]] beer brand, donated 2400 [[Polish złoty|złoty]] to cover some of the growing bison's feeding costs.<ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/zubr-poszedl-w-las/ar/1587012|title=Żubr poszedł w las|publisher=Dziennik Polski|author=IK|date=2006-04-25|access-date=2019-11-29}}</ref> In April 2006, Pubal was released into the wild near a zubr herd, but he soon lost interest in rejoining his own species and continued to seek out human contact – at one point interrupting the picnic of a family of tourists and frightening them, before the group realised that he was not aggressive and completely tame.<ref name="n24.2" /><ref name="bies2">{{cite web|url=http://www.bieszczady.pl/?n=Quo_vadis_Pubal_&newsID=4668|title=Piknik z Pubalem|publisher=Bieszczady.pl|date=2006-04-29|access-date=2019-11-29}}</ref> The plan to reintroduce Pubal into the wild was carefully managed to potentially increase the genetic diversity of the group of bison that were supposed to be his new herd, but even though he was spotted in their vicinity, Pubal was relatively quickly seen on his own again, trying to find humans.<ref>{{cite web|url=http://www.podkarpacie24.pl/aktualnosci/6/647#galeria|title=Żubr Pubal na wolności|publisher=Podkarpacie24|author=Edward Marszałek|date=2006-04-26|access-date=2019-11-29}}{{Dead link|date=July 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Initially he was released into the valley of the [[San (river)|San]] river, but due to his constant encounters with tourists Pubal was moved back to a sizeable enclosure in [[Wola Michowa]] with an older zubr named "Bolo"; this was done in hopes of getting him used to the company of his own species and to encourage Pubal to start finding his own sources of food.<ref>{{cite web|url=https://wiadomosci.wp.pl/oswojony-zubr-nie-chce-zyc-na-wolnosci-6032050174542465a|title=Oswojony żubr nie chce żyć na wolności|publisher=Wirtualna Polska|date=2007-01-02|access-date=2019-11-29}}</ref> By early 2007, Pubal continued to resist all efforts made at reintegrating him into the wild by breaking out of his enclosures multiple times; when roaming free he was often seen wandering around local villages, approaching humans for food, walking between houses, interacting with people, and following cars.<ref name="żż" /><ref>{{cite web|url=http://www.ochronazubra.rdlp-krosno.pl/galeria/gal,11.html|title=Ochrona żubra w Polsce - część południowa|publisher=Regionalna Dyrekcja Lasów Państwowych w Krośnie|author=Piotr Jachimowski|date=2010-07-26|access-date=2019-11-29|archive-date=2021-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210505223654/http://ochronazubra.rdlp-krosno.pl/galeria/gal,11.html|url-status=dead}}</ref> Since Pubal weighed 250 kilograms (over 550 lbs) at this point and there were concerns that he could harm someone when frightened, a decision was made that he must leave the [[Bieszczady National Park|Bieszczady]] area permanently. In spring of 2007, the almost two-year-old bison was transported northwest to become the semen provider at a [[żubroń]] (domestic [[cattle]] and zubr hybrid) breeding farm in [[Karolew, Greater Poland Voivodeship|Karolew]].<ref name=powrót>{{cite book|last1=Perzanowski|first1=Kajetan|last2=Marszałek|first2=Edward|title=Powrót żubra w Karpaty|publisher=Regionalna Dyrekcja Lasów Państwowych w Krośnie|location=Krosno|date=2012|pages=114–116|isbn=9788362174140}}</ref> The owner of the farm, Henryk Ordanik, had heard about Pubal on TV; Ordanik worked together with the foresters under the approval of the authorities to secure Pubal's role as a semen provider at his farm.<ref name="n24.1">{{cite web|url=https://nowiny24.pl/pubal-nie-zamieszka-w-puszczy/ar/5977141|title=Pubal nie zamieszka w puszczy|publisher=Nowiny24|author=Krzysztof Potaczała|date=2007-03-08|access-date=2019-11-29}}</ref> The [[Podkarpackie Voivodeship|Subcarpathian]] rangers who had up until this point been looking after Pubal condemned the actions of a tour guide who had lured the animal out of his enclosure into a local town, further reinforcing Pubal's old habits of relying on people feeding him.<ref name="żż" /> As of September 2009, Pubal was still taking an active part in experimental żubroń breeding efforts at the facility in Karolew with a degree of success in their results.<ref name=nasienie>{{cite book|last1=Gołębiewska|first1=Ewelina|last2=Olech|first2=Wanda|title=80 lat restytucji żubra w Puszczy Białowieskiej|chapter=Próby mrożenia nasienia żubra płukanego z pochwy po naturalnym kryciu – wyniki wstępne|publisher=Stowarzyszenie Miłośników Żubrów|location=Białowieża|date=2009|pages=17–18}}</ref> His status since then is unclear, though some sources from 2017 state that Pubal died.<ref>{{cite web|url=http://www.grupabieszczady.pl/index.php?option=com_content&view=article&id=194&Itemid=201|title=Żubry w Bieszczadach|publisher=Grupa Bieszczady|author=Lucyna Beata Pściuk|date=2017|access-date=2019-11-29}}</ref> ==Legacy== In addition to the widespread media coverage of his friendly encounters with local villagers and tourists alike, Pubal has also been mentioned in a number of books and articles.<ref name=powrót /><ref name=nasienie /><ref>{{cite journal|last1=Potaczała|first1=K.|last2=Hartman|first2=T.|date=2007|title=Pubal w Bieszczady już nie wróci|journal=Przyroda Polska|issue=4|pages=12–13}}</ref> A poem and an award-winning ballad have also been written about him.<ref name="żż" /><ref>{{cite web|url=http://www.solina.info.pl/wiadomosci.php?id_news=58|title=Żubr sponsorem stada żubrów w Bieszczadach|publisher=Solina.info|author=Edward Marszałek|date=2007-07-17|access-date=2019-11-29}}</ref> In 2007, [[TVP3 Rzeszów]] created and broadcast a short documentary film about Pubal entitled ''Żubra żal'' – [[Polish language|Polish]] for "Regret of the Bison" or "Bison's Regret".<ref name="żż" /> Directed by Jacek Szarek, it received accolades such as first place at the Ninth International Touristic Film Festival "TOUR - FILM" in [[Poznań]] and was later shown to pupils at primary schools in May 2008.<ref>{{cite web|url=http://www.ostrowiec-sw.pl/aktualnosci/wiadomosci/t-kultura/z-Bidzin/s-53/Polonin-czar-i-zubr-Pubal-id15716|title=Połonin czar i żubr Pubal - Bieszczady w kadrze Jacka Szarka|publisher=Wiadomości z Ostrowca Świętokrzyskiego|author=K. Fałdrowicz|date=2008-05-12|access-date=2019-11-29}}</ref> Although a few stories of long and solitary bison journeys have appeared in Polish history prior to this one from the mid-2000s—such as the case of ''Pulpit'' and ''Pulon'' from the 1960s—none of them featured as much and as close interaction with humans as that of Pubal.<ref>{{cite web|url=http://www.zubry.com/rozne-losy-zubrow|title=Różne losy żubrów|publisher=zubry.com|access-date=2019-11-29}}</ref><ref>{{cite book|last1=Marszałek|first1=Edward|title=Żubry w dolinie Sanu|chapter=Legenda Pulpita – żubra wędrownika|publisher=Stowarzyszenie Miłośników Żubrów|location=Muczne|date=2018|pages=48–49}}</ref><ref>{{cite web|url=https://nowiny24.pl/pomnik-zubra-stanal-w-bieszczadach/ar/5985673|title=Pomnik żubra stanął w Bieszczadach|publisher=Nowiny24|author=Krzysztof Potaczała|date=2007-07-29|access-date=2019-11-29}}</ref> ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} <!-- [[Category:2005 animal births]] [[Category:Individual bison]] --> otdib2zkxkzkznn8awaby0yq7tg4fdh 6655809 6655761 2026-04-04T18:06:53Z Pinky sl 2932 6655809 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangchenjunga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''' ({{IPA|pl|/ˈvanda rutˈkʲevitʂ/}} 4 February 1943 &ndash; 12–13 May 1992) was a Polish mountaineer and computer engineer.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> She was the first woman to reach the summit of [[K2]] and the third woman (first European woman) to summit [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> ==Early life== Wanda Rutkiewicz was born into an educated Polish family in [[Plungė]], [[Lithuania]]. Her father, Zbigniew Błaszkiewicz, was an engineer for the Communal Building Projects Bureau (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego). Zbigniew was also a passionate sportsman. He excelled at swimming, shooting, and judo. Maria, her mother, on the other hand, enjoyed reading about Western culture and traveling in the Himalayas.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> After World War II, her family chose [[Repatriation of Poles (1944–1946)|to leave for Poland]], first moving to Łańcut before settling in [[Wrocław]] in southwestern Poland's [[Recovered Territories]]. She was initially homeschooled, but began attending 2nd grade in elementary school in 1949 and joined the 18 Scout Team of the “Zośka” Battalion.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> When she was five, her seven-year-old brother, Jerzy, was killed after he and his friends found an unexploded bomb in post-war Wrocław and threw it into a bonfire.<ref name=":0" /> Rutkiewicz was a multi-sport athlete. While in the elementary school she would practice running with her school's coaches every day before classes started. She trained long jump, discus throw, and high jump. In 1961 she won the gold medal in the Polish University Club Championships in the shot put. As a student in the Politechnic institute, she joined the Academic Sports Union (AZS Wrocław), where she opted to play volleyball. Despite standing at just 168&nbsp;cm tall, she led AZS Wrocław to the 1965 Summer Universiade in Budapest. Some{{who|date=February 2021}} speculated that Rutkiewicz might have been called up to the national team or even represent Poland in the 1964 Summer Olympics in Tokyo, but she chose to pursue climbing instead.<ref name=":0" /> She graduated from [[Wroclaw University of Technology]] as an electrical engineer.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewicz rode a [[SFM Junak|Junak]], the heaviest Polish motorcycle, which indirectly contributed to her interest in climbing. One summer's day in 1961, it ran out of fuel. She started waving to people passing on the road to seek their assistance; a motorcyclist who stopped to help was travelling with a colleague, Bogdan Jankowski, who had been climbing for two years. This chance meeting resulted in them climbing together near [[Janowice Wielkie]] in the Falcon Mountains ({{langx|pl|Góry Sokole}}). ==Climbing career== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Wanda Rutkiewicz's star on the Sport Walk of Fame in [[Władysławowo]]]] Her first major expedition was to the [[Pamir Mountains]] with [[Andrzej Zawada]], which she found unpleasant due to her difficult relationships with the male climbers.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> After returning she began to lead her own expeditions, including a number of all-female ones, and became known for her blunt leadership style.<ref name=cul/> On 16 October 1978, she became the first Pole, the third woman (after [[Junko Tabei]] and [[Phantog]] in 1975), and the first European woman to reach the summit of [[Mount Everest]].<ref>Jordan, p. 40</ref> She managed to accomplish this climb despite suffering from [[anemia]]. In fact, she carried injections of iron with her, so she could raise her [[hemoglobin]] levels to remain conscious during the climb.<ref name=":0" /> She reached Mount Everest the same day that her compatriot, Cardinal [[Pope John Paul II|Karol Wojtyła]], whom Rutkiewicz met in 1979, was announced Pope [[Pope John Paul II|John Paul II]]. The Pope said of their accomplishments, "The good Lord wanted this--that we rise so high on the same day."<ref name=":0" /> In 1986, she became the first woman to successfully climb [[K2]], which she did without supplemental oxygen, as part of a small expedition led by [[Liliane and Maurice Barrard]]. Her triumph was marred when both the Barrards died during the descent, becoming [[1986 K2 disaster|two of 13 climbers to die on K2 that summer]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|A memorial stone at the entrance to the II LO (The Secondary School #2) in [[Wrocław]]]] Rutkiewicz's goal was to become the first woman to reach the summits of all 14 of the [[eight-thousanders]]. During her climbing career she successfully climbed the following mountains: * 1975 – [[Gasherbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Shishapangma]] * 1989 – [[Gasherbrum II]] * 1990 – [[Gasherbrum I]] * 1991 – [[Cho Oyu]] * 1991 – [[Annapurna I]] * 1992 – [[Kangchenjunga]] (uncertain) ==Death== While climbing [[Kangchenjunga]] in 1992, 49-year-old Rutkiewicz was last seen alive by Mexican climber [[Carlos Carsolio]]. She was sheltering at high altitude on the north-west face, during her attempted ascent of what would have been her ninth eight-thousander. Despite being physically weakened she decided against descending. Carsolio said he did not have the mental strength to convince her to descend because he was weakened as well.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> It was thought that her body had been found on the south-west face of the mountain in 1995 by [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] and [[Silvio Mondinelli]], suggesting that she had climbed up the north-west ridge to a point very close to the summit before falling down the south-west side. However, more detailed analysis of the findings by the Italian climbers, such as colour of clothing and presence of [[Bulgaria]]n-made tablets with the body, indicate that it was probably the body of Bulgarian climber [[Yordanka Dimitrova]], who was killed by an [[avalanche]] on the south-west face of Kangchenjunga in October 1994. It is unknown if Rutkiewicz reached the summit of Kangchenjunga. If she did so, she would have been the first woman to reach the top of the world's three highest mountains. Her body has still not been found.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Commemoration == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Mural]] in [[Wrocław]]]] On 16 October 2019, Rutkiewicz was the subject of the daily [[Google Doodle]] on the forty-first anniversary of her ascent of Mount Everest.<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> The image shows her climbing snowy peaks on the [[Static rope|railing rope]].<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> In October 2021, the Polish [[Sejm|Parliament]] passed a resolution to commemorate the 30th anniversary of her death and named 2022 as the "Year of Wanda Rutkiewicz".<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> ==Bibliography== * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} ==See also== *[[Catherine Destivelle]] {{clear}} ==References== {{Reflist}} ;Sources * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==External links== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> 5osq05imopu2zylnzpww2rekzh944z7 6655814 6655809 2026-04-04T18:17:12Z Pinky sl 2932 6655814 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangchenjunga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''' ({{IPA|pl|/ˈvanda rutˈkʲevitʂ/}} 4 February 1943 &ndash; 12–13 May 1992) je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]] . Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego). Zbigniew je bil tudi strasten športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Maria, njena mati, pa je rada brala o zahodni kulturi in potovala po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je njena družina odločila [[Repatriation of Poles (1944–1946)|za odhod na Poljsko]], najprej v Łańcut, nato pa se je naselila v [[Vroclav|Wrocławu]] na jugozahodu Poljske, ki je [[Recovered Territories|bila pod okriljem Osvajanja ozemelj]] . Sprva se je šolala doma, leta 1949 pa je začela obiskovati 2. razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski ekipi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je bil njen sedemletni brat Jerzy ubit, potem ko je s prijatelji v povojnem Vroclavu našel neeksplodirano bombo in jo vrgel v kres.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila večnamenska športnica. V osnovni šoli je vsak dan pred začetkom pouka vadila tek s šolskimi trenerji. Trenirala je skok v daljino, met diska in skok v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu, da je tehtala le 168 kg, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław).&nbsp;cm visoka, je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junak]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za plezanje. Nekega poletnega dne leta 1961 je motorju zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim, da bi jih prosila za pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}} ). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]], kar se ji je zdelo neprijetno zaradi težavnih odnosov z moškimi plezalci.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem vodstvenem slogu.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (po [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspelo opraviti kljub [[Slabokrvnost|anemiji]] . Pravzaprav je s seboj nosila injekcije železa, da je lahko zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in ostala pri zavesti med vzponom.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], ki ga je Rutkiewicz spoznal leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]] . Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se tako visoko dvignemo istega dne.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je uspešno povzpela na [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njeno zmagoslavje je zasenčilo, ko sta oba Barrardova umrla med sestopom, s čimer sta postala [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Rutkiewiczev cilj je bil postati prva ženska, ki je dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero je uspešno preplezala naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga|Kangchenjunga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je 49-letno Rutkiewicz nazadnje videl živo mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]] . Skrivala se je na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na vrh, ki bi bil njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel dovolj duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, ker je bil tudi sam oslabljen.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Domnevalo se je, da so njeno truplo leta 1995 na jugozahodni steni gore našli [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]], kar nakazuje, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke zelo blizu vrha, preden je padla po jugozahodni strani. Vendar pa podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost [[Bolgarija|bolgarsko]] izdelanih tablic ob truplu, kaže, da je verjetno šlo za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 na jugozahodni steni Kančendženge ubil [[Snežni plaz|plaz]] . Ni znano, ali je Rutkiewicz dosegla vrh Kančendženge. Če bi ji to uspelo, bi bila prva ženska, ki je dosegla vrh treh najvišjih gora na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je bila Rutkiewiczeva tema dnevnega [[Google Doodle|Google Doodleja]] ob enainštirideseti obletnici njenega vzpona na Mount Everest.<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika prikazuje njeno plezanje po zasneženih vrhovih po [[statična vrv|vrvi za ograjo]].<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo v spomin na 30. obletnico njene smrti in leto 2022 razglasil za "leto Wande Rutkiewicz".<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> t9cacuo09makrdtw78q0jwuubdnxxws 6655816 6655814 2026-04-04T18:25:14Z Pinky sl 2932 6655816 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangčendzenga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]] . Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego). Zbigniew je bil tudi strasten športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Maria, njena mati, pa je rada brala o zahodni kulturi in potovala po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je njena družina odločila [[Repatriation of Poles (1944–1946)|za odhod na Poljsko]], najprej v Łańcut, nato pa se je naselila v [[Vroclav|Wrocławu]] na jugozahodu Poljske, ki je [[Recovered Territories|bila pod okriljem Osvajanja ozemelj]] . Sprva se je šolala doma, leta 1949 pa je začela obiskovati 2. razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski ekipi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je bil njen sedemletni brat Jerzy ubit, potem ko je s prijatelji v povojnem Vroclavu našel neeksplodirano bombo in jo vrgel v kres.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila večnamenska športnica. V osnovni šoli je vsak dan pred začetkom pouka vadila tek s šolskimi trenerji. Trenirala je skok v daljino, met diska in skok v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu, da je tehtala le 168 kg, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław).&nbsp;cm visoka, je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junak]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za plezanje. Nekega poletnega dne leta 1961 je motorju zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim, da bi jih prosila za pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}} ). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]], kar se ji je zdelo neprijetno zaradi težavnih odnosov z moškimi plezalci.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem vodstvenem slogu.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (po [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspelo opraviti kljub [[Slabokrvnost|anemiji]] . Pravzaprav je s seboj nosila injekcije železa, da je lahko zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in ostala pri zavesti med vzponom.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], ki ga je Rutkiewicz spoznal leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]] . Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se tako visoko dvignemo istega dne.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je uspešno povzpela na [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njeno zmagoslavje je zasenčilo, ko sta oba Barrardova umrla med sestopom, s čimer sta postala [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Rutkiewiczev cilj je bil postati prva ženska, ki je dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero je uspešno preplezala naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga|Kangchenjunga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je 49-letno Rutkiewicz nazadnje videl živo mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]] . Skrivala se je na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na vrh, ki bi bil njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel dovolj duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, ker je bil tudi sam oslabljen.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Domnevalo se je, da so njeno truplo leta 1995 na jugozahodni steni gore našli [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]], kar nakazuje, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke zelo blizu vrha, preden je padla po jugozahodni strani. Vendar pa podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost [[Bolgarija|bolgarsko]] izdelanih tablic ob truplu, kaže, da je verjetno šlo za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 na jugozahodni steni Kančendženge ubil [[Snežni plaz|plaz]] . Ni znano, ali je Rutkiewicz dosegla vrh Kančendženge. Če bi ji to uspelo, bi bila prva ženska, ki je dosegla vrh treh najvišjih gora na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je bila Rutkiewiczeva tema dnevnega [[Google Doodle|Google Doodleja]] ob enainštirideseti obletnici njenega vzpona na Mount Everest.<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika prikazuje njeno plezanje po zasneženih vrhovih po [[statična vrv|vrvi za ograjo]].<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo v spomin na 30. obletnico njene smrti in leto 2022 razglasil za "leto Wande Rutkiewicz".<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> shn8koi3gublynh6u5b3jefx9rgyp48 6655828 6655816 2026-04-04T18:49:21Z Pinky sl 2932 6655828 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangčendzenga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[Povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je 49-letno Rutkiewicz nazadnje videl živo mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]] . Skrivala se je na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na vrh, ki bi bil njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel dovolj duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, ker je bil tudi sam oslabljen.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Domnevalo se je, da so njeno truplo leta 1995 na jugozahodni steni gore našli [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]], kar nakazuje, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke zelo blizu vrha, preden je padla po jugozahodni strani. Vendar pa podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost [[Bolgarija|bolgarsko]] izdelanih tablic ob truplu, kaže, da je verjetno šlo za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 na jugozahodni steni Kančendženge ubil [[Snežni plaz|plaz]] . Ni znano, ali je Rutkiewicz dosegla vrh Kančendženge. Če bi ji to uspelo, bi bila prva ženska, ki je dosegla vrh treh najvišjih gora na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je bila Rutkiewiczeva tema dnevnega [[Google Doodle|Google Doodleja]] ob enainštirideseti obletnici njenega vzpona na Mount Everest.<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika prikazuje njeno plezanje po zasneženih vrhovih po [[statična vrv|vrvi za ograjo]].<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo v spomin na 30. obletnico njene smrti in leto 2022 razglasil za "leto Wande Rutkiewicz".<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> 6v82i6fgwwr0r7716pybmq4yxxi7tnw 6655834 6655828 2026-04-04T18:55:46Z Pinky sl 2932 /* Smrt */ 6655834 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangčendzenga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[Povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]]. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Leta 1995 so [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]] na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 podrl [[snežni plaz]] na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je bila Rutkiewiczeva tema dnevnega [[Google Doodle|Googlovega priložnostnega logotipa]] ob enainštirideseti obletnici njenega vzpona na Mount Everest.<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika jo prikazuje med plezanjem po zasneženih vrhovih ob vrvni ograji.<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo o obeležitvi 30. obletnice njene smrti in leto 2022 razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> 6u7pt9edzll0a73a3ruwcsl27kfgve0 6655922 6655834 2026-04-05T07:10:39Z Pinky sl 2932 6655922 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} POLJSKA {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz climbing in the foothills of Poland's [[Sudetes]] (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = {{death date and age|1992|5|13|1943|2|4|df=y}} | death_place = [[Kangčendzenga]], [[Nepal]] | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]]. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Leta 1995 so [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]] na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 podrl [[snežni plaz]] na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je Google obeležilo 41. obletnico njenega vzpona na Mount Everest s posvetitvijo [[Google Doodle|priložnostnega logotipa]].<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika jo prikazuje med vzponom čez zasnežene vrhove ob varovalni vrvi.<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo ob 30. obletnici njene smrti in leto 2022 uradno razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} <!-- [[Category:1943 births]] [[Category:1992 deaths]] [[Category:Sportspeople from Plungė]] [[Category:Polish mountain climbers]] [[Category:Mountaineering deaths in Nepal]] [[Category:Polish summiteers of Mount Everest]] [[Category:Polish female climbers]] [[Category:Summiteers of K2]] [[Category:Recipients of the Albert Mountain Award]] [[Category:Deaths on Kangchenjunga]] [[Category:20th-century Polish sportswomen]] --> o9ljxth7a5b36bv4fjlinywuhna4uhg 6655943 6655922 2026-04-05T07:51:32Z Pinky sl 2932 6655943 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Romunija in Moldavija {{Short description|Genus of fishes}} {{Use dmy dates|date=March 2023}} {{Speciesbox | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Romanichthys valsanicola'' |volume=2024 |article-number=e.T19740A137285480 |doi= |access-date=11 December 2024}}</ref> | image = Asprete.jpg | image_upright = 1.2 | parent_authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 | display_parents = 2 | taxon = Romanichthys valsanicola | authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 }} '''''Romanichthys''''' is a [[genus]] of [[ray-finned fish]]. It is one of two genera in the [[Tribe (biology)|tribe]] [[Romanichthyini]] which, along with the tribe [[Luciopercini]], forms the [[subfamily]] [[Luciopercinae]] of the [[Family (biology)|family]] [[Percidae]]. This happens alongside the [[perch]]es, [[Gymnocephalus|ruffes]], and [[Etheostomatinae|darters]]. The genus [[monotypy|contains the single species]] '''''Romanichthys valsanicola''''', known as the '''sculpin-perch''', '''asprete''', or '''Romanian darter'''. This fish was [[species description|described]] in 1957 by Romanian student scientists M. Dumitrescu, P. Bănărescu, and N. Stoica. Local names include ''asprete'', ''poprete'', and ''sforete''. Endemic to a very restricted area in southern [[Romania]], it was found in the upper reach of the [[Argeş River]] and in two of its tributaries: [[Râul Doamnei]] and [[Vâlsan River (Argeș)|Vâlsan]]. Due to hydrotechnical constructions and deterioration of its habitat, it survived only in the tributary Vâlsan. ==Description== ''R. valsanicola'' is a small, greyish-brown fish growing to about {{cvt|10|-|12|cm|in|round=0.5}} long, covered with small, rough scales. It can be distinguished from other European perches by the two clearly separated dorsal fins. The first has eight or nine spines and the anal fin has 7½ branched rays and 58–68 scales along the [[lateral line]].<ref name=FishBase>{{FishBase|Romanichthys|valsanicola |month=December|year=2019}}</ref> The fish is considered to be a [[living fossil]], unchanged for tens of millions of years.<ref name=":0">{{cite news|author=Stephen McGrath|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-54823866 |publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|title=Back from the dead: Race to save Romania's 65 million-year-old fish|date=8 November 2020|access-date=11 November 2020}}</ref> ==Biology== The time of reproduction is in May and June. The female lays 120 to 150 eggs under rocks. This fish is active at night and feeds on the aquatic larvae of insects such as [[stoneflies]] (Plecoptera), [[Caddisfly|caddisflies]] (Trichoptera), and [[mayfly|mayflies]] (Ephemeroptera). It hides under stones during the day.<ref name=FishBase/> It is a nocturnal species that is highly [[Territoriality|territorial]], and the territories are aggressively defended at night.<ref name = C&I>{{cite journal | author = Nicolai Craciun | author2 = Adrian Ionascu | author3 = Florin Aioanei | name-list-style=amp | year = 1999 | title = Recovery of the Asprete (''Romanichthys valsanicola'') the oldest species of fish in Europe's fauna | url = https://www.researchgate.net/publication/320269692 | journal = Studii si cercelati {{!}} Biologie | volume = 4 | pages = 263-268 | via = ResearchGate}}</ref> ==Status== This species is an endangered freshwater fish and is found on the red list of the [[IUCN]], where it is rated as [[Critically Endangered]]. Its area of distribution has drastically diminished, and it is now considered to be the European fish genus with the most restricted range. The last remaining population in the Vâlsan River is totally reliant on the amount of water released by the reservoir immediately upstream.<ref name="iucn"/> A Romanian [[NGO]], the Bucharest Institute of Biology, has worked to preserve this species with the financial support of the Regional Environmental Center.<ref name = BVO>{{cite journal | author1 = Petru Banarescu | author2 = Liliana Vasiliu-Oromulu | year = 2004 | title = The survival of ''Romanichthys valsanicola'' | journal = Results and Perspective. Proceedings of the Institute of Biology | volume =6 | pages = 13–17 | url = https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20230622140855/https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-date = 22 June 2023}}</ref> Official estimates assert that no more than 15 specimens are living in a {{cvt|1|km2}} area of the Vâlsan; observations as of October 2022 have confirmed 58 individuals.<ref>{{Cite news|date=2022-10-18|title=Large-scale inventory confirms Europe's rarest fish still swims in a Romanian mountain river|language=en-GB|work=Romania Insider|url=https://www.romania-insider.com/inventory-asprete-rarest-fish-europe-romania-2022|access-date=2022-10-18}}</ref> ==Taxonomy== ''Romanichthys'' is the [[sister taxon]] of the four species in the genus ''[[Zingel]]'' and some evidence suggests that these two genera may be a single genus and that the asprete should be classified within ''Zingel''.<ref name = S&H>{{cite book | author1 = Carol A. Stepien | author2 = Amanda Haponski | name-list-style=amp | year = 2015 | chapter = Taxonomy, Distribution, and Evolution of the Percidae | doi = 10.1007/978-94-017-7227-3_1 | title = Biology and Culture of Percid Fishes | pages = 3–60 | editor1 =Patrick Kestemont | editor2 = Konrad Dabrowski | editor3 = Robert C. Summerfelt | publisher = Springer, Dordrecht | isbn = 978-94-017-7227-3}}</ref> ==References== {{Reflist}} ==External links== * {{ITIS |id=650169 |taxon=Romanichthys valsanicola |accessdate=19 March 2006}} {{Taxonbar|from1=Q17141297|from2=Q155255}} <!-- [[Category:Luciopercinae]] [[Category:Endemic fauna of Romania]] [[Category:Monotypic freshwater fish genera]] [[Category:Taxa named by Petre Mihai Bănărescu]] --> rpaxrfkkntk9itd68z206a3z8hkzse0 6655955 6655943 2026-04-05T08:01:21Z Pinky sl 2932 6655955 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Romunija in Moldavija {{Short description|Rod rib}} {{Speciesbox | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Romanichthys valsanicola'' |volume=2024 |article-number=e.T19740A137285480 |doi= |access-date=11 December 2024}}</ref> | image = Asprete.jpg | image_upright = 1.2 | parent_authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 | display_parents = 2 | taxon = Romanichthys valsanicola | authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 }} '''''Romanichthys''''' is a [[genus]] of [[ray-finned fish]]. It is one of two genera in the [[Tribe (biology)|tribe]] [[Romanichthyini]] which, along with the tribe [[Luciopercini]], forms the [[subfamily]] [[Luciopercinae]] of the [[Family (biology)|family]] [[Percidae]]. This happens alongside the [[perch]]es, [[Gymnocephalus|ruffes]], and [[Etheostomatinae|darters]]. The genus [[monotypy|contains the single species]] '''''Romanichthys valsanicola''''', known as the '''sculpin-perch''', '''asprete''', or '''Romanian darter'''. This fish was [[species description|described]] in 1957 by Romanian student scientists M. Dumitrescu, P. Bănărescu, and N. Stoica. Local names include ''asprete'', ''poprete'', and ''sforete''. Endemic to a very restricted area in southern [[Romania]], it was found in the upper reach of the [[Argeş River]] and in two of its tributaries: [[Râul Doamnei]] and [[Vâlsan River (Argeș)|Vâlsan]]. Due to hydrotechnical constructions and deterioration of its habitat, it survived only in the tributary Vâlsan. ==Opis== ''R. valsanicola'' is a small, greyish-brown fish growing to about {{cvt|10|-|12|cm|in|round=0.5}} long, covered with small, rough scales. It can be distinguished from other European perches by the two clearly separated dorsal fins. The first has eight or nine spines and the anal fin has 7½ branched rays and 58–68 scales along the [[lateral line]].<ref name=FishBase>{{FishBase|Romanichthys|valsanicola |month=December|year=2019}}</ref> The fish is considered to be a [[living fossil]], unchanged for tens of millions of years.<ref name=":0">{{cite news|author=Stephen McGrath|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-54823866 |publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|title=Back from the dead: Race to save Romania's 65 million-year-old fish|date=8 November 2020|access-date=11 November 2020}}</ref> ==Biologija== The time of reproduction is in May and June. The female lays 120 to 150 eggs under rocks. This fish is active at night and feeds on the aquatic larvae of insects such as [[stoneflies]] (Plecoptera), [[Caddisfly|caddisflies]] (Trichoptera), and [[mayfly|mayflies]] (Ephemeroptera). It hides under stones during the day.<ref name=FishBase/> It is a nocturnal species that is highly [[Territoriality|territorial]], and the territories are aggressively defended at night.<ref name = C&I>{{cite journal | author = Nicolai Craciun | author2 = Adrian Ionascu | author3 = Florin Aioanei | name-list-style=amp | year = 1999 | title = Recovery of the Asprete (''Romanichthys valsanicola'') the oldest species of fish in Europe's fauna | url = https://www.researchgate.net/publication/320269692 | journal = Studii si cercelati {{!}} Biologie | volume = 4 | pages = 263-268 | via = ResearchGate}}</ref> ==Status== This species is an endangered freshwater fish and is found on the red list of the [[IUCN]], where it is rated as [[Critically Endangered]]. Its area of distribution has drastically diminished, and it is now considered to be the European fish genus with the most restricted range. The last remaining population in the Vâlsan River is totally reliant on the amount of water released by the reservoir immediately upstream.<ref name="iucn"/> A Romanian [[NGO]], the Bucharest Institute of Biology, has worked to preserve this species with the financial support of the Regional Environmental Center.<ref name = BVO>{{cite journal | author1 = Petru Banarescu | author2 = Liliana Vasiliu-Oromulu | year = 2004 | title = The survival of ''Romanichthys valsanicola'' | journal = Results and Perspective. Proceedings of the Institute of Biology | volume =6 | pages = 13–17 | url = https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20230622140855/https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-date = 22 June 2023}}</ref> Official estimates assert that no more than 15 specimens are living in a {{cvt|1|km2}} area of the Vâlsan; observations as of October 2022 have confirmed 58 individuals.<ref>{{Cite news|date=2022-10-18|title=Large-scale inventory confirms Europe's rarest fish still swims in a Romanian mountain river|language=en-GB|work=Romania Insider|url=https://www.romania-insider.com/inventory-asprete-rarest-fish-europe-romania-2022|access-date=2022-10-18}}</ref> ==Taksonomija== ''Romanichthys'' is the [[sister taxon]] of the four species in the genus ''[[Zingel]]'' and some evidence suggests that these two genera may be a single genus and that the asprete should be classified within ''Zingel''.<ref name = S&H>{{cite book | author1 = Carol A. Stepien | author2 = Amanda Haponski | name-list-style=amp | year = 2015 | chapter = Taxonomy, Distribution, and Evolution of the Percidae | doi = 10.1007/978-94-017-7227-3_1 | title = Biology and Culture of Percid Fishes | pages = 3–60 | editor1 =Patrick Kestemont | editor2 = Konrad Dabrowski | editor3 = Robert C. Summerfelt | publisher = Springer, Dordrecht | isbn = 978-94-017-7227-3}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * {{ITIS |id=650169 |taxon=Romanichthys valsanicola |accessdate=19 March 2006}} {{Taxonbar|from1=Q17141297|from2=Q155255}} <!-- [[Category:Luciopercinae]] [[Category:Endemic fauna of Romania]] [[Category:Monotypic freshwater fish genera]] [[Category:Taxa named by Petre Mihai Bănărescu]] --> bit7e9tbwzu2i9btuke3fqf88o1yw3k 6656040 6655955 2026-04-05T09:19:29Z Pinky sl 2932 6656040 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Romunija in Moldavija {{Short description|Rod rib}} {{Speciesbox | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Romanichthys valsanicola'' |volume=2024 |article-number=e.T19740A137285480 |doi= |access-date=11 December 2024}}</ref> | image = Asprete.jpg | image_upright = 1.2 | parent_authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 | display_parents = 2 | taxon = Romanichthys valsanicola | authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 }} '''''Romanichthys''''' je [[Rod (biologija)|rod]] [[Ribe|rib]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Je eden od dveh rodov v [[Pleme (biologija)|plemenu]] [[Romanichthyini]], ki skupaj s plemenom [[Sander|Luciopercini]] tvori [[Poddružina (biologija)|poddružino]] [[Luciopercinae]] [[Družina (biologija)|družine]] [[pravi ostriži|pravih ostrižev]] (Percidae). Rod [[Monotipski takson|vsebuje eno samo vrsto]] '''''Romanichthys valsanicola'''''. To ribo so leta 1957 [[prvi veljavni opis|opisali]] romunski študenti znanstveniki M. Dumitrescu, P. Bănărescu in N. Stoica. Lokalna imena vključujejo ''asprete'', ''poprete'' in ''sforete'' . Kot endemična na zelo omejenem območju v južni [[Romunija|Romuniji]] so jo našli v zgornjem toku [[Argeș (reka)|reke Argeş]] in v dveh njenih pritokih: [[Râul Doamnei]] in [[Vâlsan River (Argeș)|Vâlsan]] . Zaradi hidrotehničnih gradenj in poslabšanja njenega habitata je preživela le v pritoku Vâlsan. ==Opis== ''R. valsanicola'' je majhna, sivkasto rjava riba, ki zraste do približno 10 do 12 cm dolžine,prekrita z majhnimi, hrapavimi luskami. Od drugih evropskih ostrižev jo ločimo po dveh jasno ločenih hrbtnih plavutih. Prva ima osem ali devet bodic, analna plavut pa 7½ razvejanih žarkov in 58–68 lusk vzdolž [[Pobočnica|pobočnice]].<ref name=FishBase>{{FishBase|Romanichthys|valsanicola |month=December|year=2019}}</ref> Riba velja za [[živi fosil]], ki se ni spremenil več deset milijonov let.<ref name=":0">{{cite news|author=Stephen McGrath|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-54823866 |publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|title=Back from the dead: Race to save Romania's 65 million-year-old fish|date=8 November 2020|access-date=11 November 2020}}</ref> ==Biologija== Čas razmnoževanja je maja in junija. Samica odloži 120 do 150 jajčec pod skale. Ta riba je aktivna ponoči in se hrani z vodnimi ličinkami žuželk, kot so [[vrbnice]] (Plecoptera), [[mladoletnice]] (Trichoptera) in [[enodnevnice]] (Ephemeroptera). Je nočna vrsta, ki je zelo [[Teritorialnost|teritorialna]] in ponoči agresivno brani svoja ozemlja.<ref name = C&I>{{cite journal | author = Nicolai Craciun | author2 = Adrian Ionascu | author3 = Florin Aioanei | name-list-style=amp | year = 1999 | title = Recovery of the Asprete (''Romanichthys valsanicola'') the oldest species of fish in Europe's fauna | url = https://www.researchgate.net/publication/320269692 | journal = Studii si cercelati {{!}} Biologie | volume = 4 | pages = 263-268 | via = ResearchGate}}</ref> ==Status== Ta vrsta je ogrožena sladkovodna riba in se nahaja na rdečem seznamu [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]], kjer je ocenjena kot [[Skrajno ogrožena vrsta|kritično ogrožena]] . Njeno območje razširjenosti se je drastično zmanjšalo in zdaj velja za evropski rod rib z najbolj omejenim območjem razširjenosti. Zadnja preostala populacija v reki Vâlsan je popolnoma odvisna od količine vode, ki jo sprosti akumulacijsko jezero tik gorvodno.<ref name="iucn"/> Romunska [[nevladna organizacija]], Bukareški inštitut za biologijo, si je s finančno podporo Regionalnega okoljskega centra prizadevala za ohranitev te vrste.<ref name = BVO>{{cite journal | author1 = Petru Banarescu | author2 = Liliana Vasiliu-Oromulu | year = 2004 | title = The survival of ''Romanichthys valsanicola'' | journal = Results and Perspective. Proceedings of the Institute of Biology | volume =6 | pages = 13–17 | url = https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20230622140855/https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-date = 22 June 2023}}</ref> Uradne ocene trdijo, da na {{cvt|1|km2}} območje Vâlsana; opazovanja od oktobra 2022 so potrdila 58 osebkov.<ref>{{Cite news|date=2022-10-18|title=Large-scale inventory confirms Europe's rarest fish still swims in a Romanian mountain river|language=en-GB|work=Romania Insider|url=https://www.romania-insider.com/inventory-asprete-rarest-fish-europe-romania-2022|access-date=2022-10-18}}</ref> ==Taksonomija== ''Romanichthys'' je [[sestrska skupina|sestrski takson]] štirih vrst v rodu ''[[Zingel]]'' in nekateri dokazi kažejo, da bi ta dva roda lahko bila en sam rod in da bi bilo treba asprete uvrstiti v ''Zingel''.<ref name = S&H>{{cite book | author1 = Carol A. Stepien | author2 = Amanda Haponski | name-list-style=amp | year = 2015 | chapter = Taxonomy, Distribution, and Evolution of the Percidae | doi = 10.1007/978-94-017-7227-3_1 | title = Biology and Culture of Percid Fishes | pages = 3–60 | editor1 =Patrick Kestemont | editor2 = Konrad Dabrowski | editor3 = Robert C. Summerfelt | publisher = Springer, Dordrecht | isbn = 978-94-017-7227-3}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * {{ITIS |id=650169 |taxon=Romanichthys valsanicola |accessdate=19 March 2006}} {{Taxonbar|from1=Q17141297|from2=Q155255}} <!-- [[Category:Luciopercinae]] [[Category:Endemic fauna of Romania]] [[Category:Monotypic freshwater fish genera]] [[Category:Taxa named by Petre Mihai Bănărescu]] --> qfyncsff3ojzngtge901wnbtyau7a7s 0 113276 6655737 6654089 2026-04-04T14:22:39Z Upwinxp 126544 /* Geografija */ +np 6655737 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Đakovica | native_name = {{unbulleted list |item_style=font-size:81%; | ''Gjakova'' ali {{native name|sq|Gjakovë}}<br />''Đakovica'' ali {{native name|sr|Ђаковица}} }} | settlement_type = [[mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple image |total_width = 300 |border = infobox |perrow = 1/2/2 |caption_align = center |image1 = Overview of the town of Đakovica, Kosovo in 2006.jpg |caption1 = Pogled na mesto |image2 = A_street_of_Çarshia,_Gjakove.jpg |caption2 = Stari bazar |image3 = Kisha ne Gjakove.jpg |caption3 = Cerkev sv. Petra in Pavla }} | imagesize = | image_flag = Flag of Gjakova.svg | image_seal = Stema e Komunës Gjakovë.svg | seal_size = 50px | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = Lega mesta na Kosovem | pushpin_map = Kosovo#Europe | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Kosovo]] | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Đakovica | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Đakovica | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ardian Gjini | total_type = | area_total_km2 = 586,91 | population_total = 78.699 | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |title=Population and Households by settlement, 1948-2024|url=https://askdata.rks-gov.net/pxweb/en/ASKdata/| publisher=Kosovo Agency of Statistics}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = 41.809 | population_note = | population_rank = 6. na Kosovem | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|42|23|N|20|26|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 375 | elevation_ft = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 50000 | area_code = +383 390 | website = | registration_plate_type = | registration_plate = | population_demonym = {{langx|sq|Gjakovar (m), Gjakovare (f)}} | area_rank = 4. na Kosovem }} '''Đakovica''' ({{jezik-sr|Ђаковица}}; {{jezik-sq|Gjakovë, Gjakova}}){{efn|name=fn1|Gjakova je znana kot '''Gjakovë''' ({{lang-sq-definite|Gjakova}}, {{IPA|sq|ɟaˈkovə|pron}}) in '''Đakovica'''.}} je šesto največje mesto na [[Kosovo|Kosovu]] in sedež občine Đakovica in okrožja Đakovica. Po popisu leta 2024 ima občina Đakovica 78.699 prebivalcev.<ref name="population"/> Geografsko leži Đakovica na jugozahodnem delu Kosova, približno na sredini med mestoma [[Peć]] in [[Prizren]]. Od [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je oddaljen približno 100 kilometrov. Mesto je približno 208 kilometrov severovzhodno od [[Tirana|Tirane]], 145 kilometrov severozahodno od [[Skopje|Skopja]], 80 kilometrov zahodno od prestolnice [[Priština|Prištine]], 435 kilometrov južno od [[Beograd]]a in 263 kilometrov vzhodno od [[Podgorica|Podgorice]]. Đakovica je bila naseljena že v prazgodovini. V osmanskem obdobju se je razvila v ključno trgovsko središče na poti, ki je povezovala [[Skader]] in [[Konstantinopel]]. Na svojem vrhuncu je Đakovica veljala za eno najnaprednejših trgovskih središč na Balkanu. == Etimologija == Albansko ime mesta je ''Gjakova''. Obstaja več teorij o izvoru imena vasi, vključno z izpeljavo iz osebnega imena Jakov (različica imena Jakob), srbske besede ''đak'', ki pomeni »učenec« ali albanske besede ''gjak'', ki pomeni »kri«.<ref name="Чупић1898">{{cite book |last=Чупић |first=Никола |url=https://books.google.com/books?id=oGc6AQAAIAAJ |title=Годишњица Николе Чупића |publisher=Штампа Државне штампарије Краљевине Југославије. |year=1898 |page=151}}</ref> ''Jakovljeva teorija'' izhaja iz imena Jakov, malo znanega plemiča v službi kneza Vuka Brankovića, ki je ustanovil in vladal mestu in čigar kovanci, ki so jih našli, so bili podpisani »Jakov«.<ref name=Matica>{{cite book|title=Зборник Матице српске за ликовне уметности|url=https://books.google.com/books?id=8PcuAQAAIAAJ|year=1990|publisher=Матица|quote=... господару овог места Јакову, вазалу Вука Бранковића Сачувано је и неколико примерака новца са натписом "Јаков", који је овај властелин ковао. У турском попису из 1485. уписано је ово место као "село Ђаковица" са 67 домова међу којима је и дом "попа сина Вукашина". Хаџи Калфа и Евлија Челебија у XVII веку помињу ово место као "Јаковичсе" са 2000 кућа и 300 дућана ..}}</ref> Po mnenju lokalnih Albancev je ime izpeljano iz imena Jak (Jakov), pri čemer ime vasi pomeni 'Jakovovo polje'.<ref name=Zapisi>{{cite book|title=Zapisi|url=https://books.google.com/books?id=IycWAQAAMAAJ|year=1928|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|quote=Арбанаси мештани пак кажу да је име Ђаковица дошло од имена Јак (Јаков) и ова што значи поље, те би Јакова значило Ја- ковљево поље. У арбанашком језику Ђаковица се и зове Јакова, а •не Ђакова и Ђаковица.}}</ref> == Zgodovina == === Osmansko obdobje === [[File:Ndertesat Fetare.jpg|thumb|left|210px|Hadumova mošeja in cerkev sv. Pavla zaznamujeta zgodovinsko mestno jedro]] [[File:The Old Bazaar, Gjakova.jpg|210px|thumb|right|Stara tržnica v Đakovici je najstarejša na Kosovu in je bila srce gospodarstva v mestu]] Đakovica je bila v osmanskem defterju (vrsta davčnega registra, ki so ga uporabljali v Osmanskem cesarstvu) iz leta 1485 omenjena kot vas s tržnico in je imela 67 gospodinjstev.<ref>{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Defteri i Regjistrimit të Sanxhakut të Shkodrës i Vitit 1485 |date=1974 |publisher=Akadamia e Shkencave |location=Tirana |pages=210–211 |url=https://books.google.com/books?id=IhpczgEACAAJ}}</ref> Lokalni Albanci so jo v 16. stoletju razvili v mesto.<ref name="Anscombe">Anscombe, Frederick F. (2006). [http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf "The Ottoman Empire in recent international politics&nbsp;– II: the case of Kosovo"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514093015/http://eprints.bbk.ac.uk/577/1/Binder2.pdf |date=14 May 2011}}, ''The International History Review'' 28 (4) 758–793.</ref> Od svoje ustanovitve je bilo naselje z večino etničnih Albancev, ki je zraslo okoli temeljnih struktur, ki jih je zgradil Hadim Sulejman Efendi, politično pomemben lokalni Albanec.<ref name="Kiel">{{cite book | last=Kiel | first=Machiel | title=Ottoman Architecture in Albania, 1385-1912 | publisher=Research Centre for Islamic History, Art and Culture | series=Islamic art series | year=1990 | quote=The important and wholly Albanian town of Djakovo, situated just outside the present artificial frontiers of the country, arose in the nineties of the 16th century around the pious foundations of Hadim Süleyman Efendi, a local Albanian who had risen to a position of great honour at the Istanbul court.| page=21}}</ref><ref>{{cite journal |last=Anscombe |first=Frederick |title=The Ottoman Empire in recent international politics II: the case of Kosovo. |journal=The International History Review |date=2006 |volume=28 |issue=4 |page=785 |doi=10.1080/07075332.2006.9641103 |s2cid=154724667 |url=https://eprints.bbk.ac.uk/id/eprint/577/1/Binder2.pdf}}</ref> Edith Durham je ugotovila, da so Đakovico v 15. in 16. stoletju ustanovili pripadniki albanskega plemena Mërturi, natančneje družini dveh mož, potomcev Bitusha Mërturija – Vule in Mërturja. Potomci družine Vula so bili še vedno prisotni med njenim obiskom Albanije v prvem desetletju 20. stoletja.<ref>{{cite book |last=Elsie |first=Robert |title=The Tribes of Albania: History, Society and Culture |date=April 24, 2015 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=9780857725868 |page=158 |url=https://play.google.com/store/books/details/Robert_Elsie_The_Tribes_of_Albania?id=bbeKDwAAQBAJ}}</ref><ref>{{cite book |last=Valentini |first=Giuseppe |title=Il Diritto delle Comunità - Nella Tradizione Giuridica Albanese |date=1956 |publisher=Vallecchi Editore |location=Florence |pages=316–317 |url=https://www.dimarcomezzojuso.it/autore.php?id=36}}</ref> V osmanskem [[defter]]ju (davčnem registru) iz leta 1485 je bila Đakovica vas s 67 gospodinjstvi. V 17. stoletju Katip Čelebi in Evlija Čelebi omenjata ta kraj kot Jakovičse, z 2000 hišami in 300 trgovinami.<ref name=Matica/> V zgodnjem obdobju osmanske vladavine sta bili Đakovica in občina Đakovica del [[nahija|nahije]] Altun-ili. V večini vasi v nahiji Altun-ili, skupaj z vasmi med Đakovico in Prizrenom, so prevladovali prebivalci z albansko antroponomijo. Selami Pulaha to vidi kot znak, da so v 15. stoletju (kot potrjujejo osmanski defterji) na zemljiščih med Junikom in Đakovico prebivalci prevladovali etnični Albanci. V osmanskih defterjih iz let 1571 in 1591 je bila večina prebivalcev Đakovice kot naselja zabeležena z albansko antroponomijo; albanska onomastika je prevladovala nad slovansko onomastiko.<ref name="Pulaha1984">{{cite book |last=Pulaha |first=Selami |title=Popullsia Shqiptare e Kosoves Gjate Shekujve XV XVI |date=1984 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=93–94, 103, 489, 509 |url=https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |access-date=2026-03-31 |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108174308/https://vdocuments.mx/179876370-s-pulaha-popullsia-shqiptare-e-kosoves-gjate-shekujve-xv-xvi.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1638 je barski nadškof Gjergj Bardhi poročal, da je v Đakovici 320 muslimanskih domov, 20 katoliških domov in 20 pravoslavnih domov, ter zapisal, da v regiji živijo Albanci in da se tam govori albanščina.<ref name="Pulaha1984"/> Mesto se je razvilo v osmansko trgovsko središče na poti Skadar–Konstantinopel, tržnica pa je bila ob mošeji Hadum, ki jo je leta 1594 zgradil [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. [[Evlija Čelebi]] ga je kot mesto omenil leta 1662 in ga opisal kot cvetoče in privlačno mesto z 2000 hišami, zgrajenimi iz kamna, s strehami in vrtovi. Javne stavbe so stale na široki ravnini in so vključevale dve bogato okrašeni kongregacijski mošeji, več molilnic, nekaj gostiln s svinčenimi strehami, čudovito kopališče ([[hamam]]) in približno 300 trgovin, podobnih slavčkovim gnezdom.<ref>{{cite book|last=Elsie|first=Robert|title=Historical dictionary of Kosova|year=2004|publisher=Scarecrow Press, Inc.|location=Lanham, Maryland |isbn=0-8108-5309-4}}</ref> Med 3. in 6. septembrom 1878 so v Đakovici potekali hudi boji med nacionalistično Albansko ligo Prizren in Osmanskim cesarstvom. V naslednjem spopadu je bilo ubitih 280 osmanskih vojakov, vključno z dvema pašema, nadaljnjih 300 pa jih je bilo ranjenih. Maja 1845 se je po tem, ko je Mustafa Reşid Paša prepovedal pravico do nošenja orožja, uprlo 2000 upornikov iz regije Đakovica in plemena đakovskih gorjanov Krasniki, Gaši in Bitiçi. Uporniki, približno 8000 mož, so iz Đakovice pregnali osmansko garnizijo.ref name="Ippen">{{citation |last=Ippen |first=Theodor |title=Nineteenth-Century Albanian History |year=1916 |editor-last=Elsie |editor-first=Robert |url=http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |url-status=dead |translator-last=Elsie |translator-first=Robert |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130108155829/http://www.albanianhistory.net/texts20_1/AH1916.html |archivedate=2013-01-08}}</ref> Osmani so upor zatrli, vendar jim ni uspelo vzpostaviti učinkovitega nadzora nad regijo.<ref>{{citation |last1=Grandits |first=Hannes |title=Conflicting Loyalties in the Balkans: The Great Powers, the Ottoman Empire and Nation-Building |volume=28 |page=196 |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=o4oAAwAAQBAJ&q=albanians+after+tanzimat&pg=PA196 |series=Library of Ottoman Studies |publisher=Tauris Academic Studies |isbn=978-1848854772 |last2=Clayer |first2=Nathalie |last3=Pichler |first3=Robert}}</ref> Leta 1862 so Osmani poslali Maxharr Pašo z 12 divizijami, da bi v višavju Đakovice izvedli tanzimatske reforme. Pod vodstvom Mica Sokolija in Binaka Alie so plemena Krasniki, Gaši, Bitiçi in Nikaj-Mertur organizirala odpor v bližini Bujana. Upornike so okrepile sile Shale pod vodstvom Marka Lule. Po težkih bojih jim je uspelo premagati osmansko vojsko in jo pregnati iz višavja.<ref>Malaj, 2003, [https://books.google.com/books?id=zu7zHAAACAAJ&q=tropoja+ne+breza p.72]</ref> Lokalni albanski voditelji, kot je bil Sulejman Aga iz Botuse, so v 19. in 20. stoletju organizirali odpor in gibanja za neodvisnost proti Osmanom; v enem od takšnih uporov se je pred Đakovico zbralo 5000–6000 albanskih borcev pod vodstvom Sulejmana Age Batuše in napadlo garnizijo, da bi poskušali vstopiti v mesto.<ref name="Anamali">{{cite book |last=Anamali |first=Skënder |title=Historia e popullit shqiptar: Rilindja kombëtare : vitet 30 të shek. XIX-1912 |date=2002 |publisher=Botimet Toena |location=Tiranë |isbn=9789992716236 |pages=313–314, 560 |url=https://books.google.com/books?id=_lUtAQAAIAAJ&q=Batush%C3%AB}}</ref> Leta 1904 je bilo v Đakovico poslanih 10 osmanskih bataljonov s topništvom, da bi zatrli upor. Šemsi Paša in Osmani so nato dobili ukaz, naj ocenijo živino in lokalnim Albancem naložijo visoke davke kot odgovor na upor, sovražnosti pa so spremljale prisilno pobiranje davkov od lokalnega prebivalstva in uničenje celih vasi v regiji Đakovice s strani osmanskih sil. Po prihodu v Botuso je Šemsi Paša s petimi bataljoni in številnimi topniškimi orožji začel bombardirati hiše. Osmane je pričakalo 300 albanskih borcev odpora pod vodstvom Sulejmana Age Batuše. Borci odpora so imeli 35 mrtvih ali ranjenih, Osmani pa so izgubili več kot 80 vojakov. Prispelo je še 300 albanskih borcev in obkolilo osmansko vojsko, vendar je še ni moglo dokončati, saj so bili Osmani številčno močnejši in so bili dobro oboroženi s topovi. Sčasoma se je zbralo 2000 albanskih plemenskih mož, da bi se borili proti Turkom, osmanska vlada pa je poslala še 18 bataljonov s topništvom, da bi zatrla to novo vstajo; Škupov vali, Šakir paša, je prav tako odšel v Đakovico. Sledila je vrsta bitk v regiji Đakovice, v katerih je umrlo več kot 900 osmanskih vojakov, 2 bimbašija in ducat častnikov, medtem ko so Albanci utrpeli le 170 mrtvih ali ranjenih. Šakir paši je bilo zato ukazano, naj se umakne.<ref name="Anamali"/><ref>{{cite book |last=Tako |first=Piro |title=Shahin Kolonja (YPI): jeta dhe veprimtaria atdhetare e publicistike |date=1984 |publisher=Shtëpia Botuese "8 Nëntori" |page=150}}</ref><ref>{{cite book |last1=Haskaj |first=Zihni |title=Mendimi politik e shoqëror i Rilindjes Kombëtare Shqiptare |date=1971 |publisher=Akademia e Shkencave e RP të Shqipërise |page=467 |url=https://books.google.com/books?id=Soa4AAAAIAAJ&q=Sulejman+Batusha}}</ref><ref>{{cite book |last=Schirò |first=Giuseppe |title=Gli Albanesi e la questione Balkanica |date=1904 |publisher=Ferd. Bideri |pages=515–516 |url=https://books.google.com/books?id=r3RNAAAAYAAJ}}</ref> === Moderno obdobje === Đakovica je med [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] močno trpela zaradi srbske in črnogorske vojske. ''New York Times'' je leta 1912 poročal, navajajoč avstro-ogrske vire, da so ljudje na vislicah viseli na obeh straneh ceste in da je pot do Đakovice postala 'aleja vislic'.<ref name="NY Times">{{cite news|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1912/12/31/100385991.pdf|date=31 December 1912|newspaper=The New York Times| title=Servian army left a trail of blood}}</ref> V regiji Đakovica je črnogorska vojaška policija ustanovila Kraljevski žandarmerijski korpus (''Kraljevski žandarmerijski kor''), znan kot ''krilaši'', ki je zagrešil veliko zlorab in nasilja nad nepravoslavnim krščanskim prebivalstvom.<ref>{{citation|title=Krilaši|work=Istorijski leksikon Crne Gore|publisher=Daily Press|location=Podgorica|year=2006}}</ref> Množično obešanje albanskih civilistov leta 1914 s strani srbsko-črnogorske vojske in umor katoliškega duhovnika Luigja Palaja sta bila med najpogosteje poročanimi vojnimi dogodki, ki so se zgodili v Đakovici.<ref>{{cite journal |last=Carmichael |first=Cathie |title=Culture, resistance and violence: guarding the Habsburg Ostgrenze with Montenegro in 1914 |journal=European Review of History: Revue européenne d'histoire |date=2018 |volume=25 |issue=5 |pages=705–723 |doi=10.1080/13507486.2018.1474179 |s2cid=149668448 |url=https://ueaeprints.uea.ac.uk/id/eprint/66794/1/Accepted_manuscript.pdf|doi-access=free }}</ref> [[File:Gjakova '99.jpg|thumb|left|210px|Stari bazar po vojni na Kosovu leta 1999]] Srbski duhovniki so albanske katoličane prisilno spreobrnili v srbsko pravoslavje.<ref name="Mirdita">{{cite web|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Albanci u svjetlosti vanjske politike Srbije|last=Nadj|first=Danijela|access-date=6 September 2016|archive-date=25 June 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20010625113900/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/mirdita.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na članek v ''Neue Freie Presse'' z dne 20. marca 1913 so pravoslavni duhovniki in vojska 300 đakovskih katoličanov spreobrnili v pravoslavno vero; frančiškanski oče Angelus, ki se ni hotel odpovedati svoji veri, je bil mučen in ubit z bajoneti. Zgodovinski inštitut v Prištini je poročal, da je Črna gora marca 1913 v regiji Đakovica spreobrnila več kot 1700 albanskih katoličanov v srbsko pravoslavno vero.<ref name="Institute II">{{cite web|url=http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|title=chapter 2|first=Edmond|last=Hajrullaaga|access-date=6 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061031192729/http://www.kosova.com/arkivi1997/expuls/chap2.htm|archive-date=31 October 2006}}</ref> Albert von Mensdorff-Pouilly-Dietrichstein je v intervjuju 10. marca 1912 Edwardu Greyu povedal, da so se srbski vojaki do muslimanskih in katoliških Albancev v Đakovici obnašali 'barbarsko'.<ref>{{cite book |author=Great Britain Foreign Office |title=The Balkan wars. pt. 1. The prelude; the Tripoli war. pt. 2. The league and Turkey |date=1934 |publisher=H.M. Stationery Office |page=569 |url=https://books.google.com/books?id=2TguIIjeeb0C&q=Servian+atrocities&pg=PA1122 |access-date=30 December 2019 |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je bilo Kosovo pod italijansko oblastjo in kasneje pod nemškim nadzorom vključeno v Veliko Albanijo, so Srbe preganjale albanske paravojaške enote. Leta 1941 se je v okrožju Đakovica zgodilo veliko število umorov Srbov.<ref>{{cite book |last=Antonijević |first=Nenad |title=Албански злочини над Србима на Косову и Метохији у Другом светском рату, документа |date=2009 |publisher=Muzej žrtava genocida |isbn=9788690632992 |page=38 |url=http://www.muzejgenocida.rs/images/izdanja/Antonijevic,%20Nenad,%20Albanski%20zlocini.pdf}}</ref> V letih 1953–56 je bila po vsem Kosovu izvedena sistematična kampanja policijske represije s ciljem prisiliti Albance, da zapustijo regijo. Prvi protest proti jugoslovanski policiji, na katerem je bila razgrnjena prepovedana albanska državna zastava, je bil v Đakovici 1. maja 1956. Temu protestu so kmalu sledili še drugi protesti, v katerih so sodelovali dijaki in študenti, ki so v Jugoslaviji razgrnili albansko zastavo. V teh dogodkih je [[UDBA|jugoslovanska tajna policija]] v Đakovici ubila skupno 19 Albancev.{{sfn|Clark|2000|p=38}} [[File:05 Gjakova Harmoni Kulturore - Cultural Harmony.jpg|thumb|210px|Po vojni na Kosovu je bil Đakovški stolp z uro obnovljen, čeprav v drugačnem slogu kot prvotni stolp.]] V dogodkih razpada Jugoslavije je bila leta 1990 ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Kosova (BSPK). Člani BSPK so bili ponosni na svojo veliko udeležbo na lokalni ravni, ki je dosegla 14.900 delavcev. Ustanovni kongres BSPK je bil v Đakovici in kljub pridobitvi dovoljenja za zakonito izvedbo ga je policija razgnala že drugi dan.{{sfn|Clark|2000|p=74}} Mesto je močno prizadela vojna na Kosovu, utrpelo je veliko fizično uničenje, obsežne človeške izgube in kršitve človekovih pravic. V podeželskem naselju Meja, le 4 km od središča Đakovice, je 27. aprila 1999 srbska policija množično ubila najmanj 377 albanskih moških, starih med 16 in 60 let. To je največji pokol v vojni na Kosovu.<ref>{{cite book| last=Jones| first=Adam| ref=Jones| year=2006| publisher=Routledge| url=https://books.google.com/books?id=RnO_Z3y5elgC| title= Genocide: A Comprehensive Introduction |page=330| isbn=9781134259809}}</ref> Številna trupla žrtev so našli v množičnih grobiščih v Batajnici. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi njihove vpletenosti obsodilo več srbskih vojaških in policijskih častnikov.<ref name="HaxhiajStojanovic">{{cite news |last1=Haxhiaj |first1=Serbeze |last2=Stojanovic |first2=Milica |title=Evidence Reveals Serbian Officers' Role in Kosovo Massacre was Ignored |url=https://balkaninsight.com/2020/04/27/massacre-in-meja-evidence-of-serbian-officers-involvement-ignored/ |work=Balkan Insight |date=2020}}</ref> Dejanja na terenu so imela uničujoč vpliv na mesto. Po podatkih Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), OVSE in mednarodnih organizacij za človekove pravice so srbske policijske in paravojaške enote ter jugoslovanske sile izgnale približno 75 % prebivalstva, pri tem pa je bilo ubitih veliko civilistov.<ref>{{cite web|url=https://www.hrw.org/reports/2001/kosovo/undword-06.htm|title=UNDER ORDERS: War Crimes in Kosovo – 6. Djakovica Municipality|website=Hrw.org|access-date=2017-08-28}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|title=OSCE|website=[[Osce.org]]|access-date=2017-08-28|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040222144938/http://www.osce.org/kosovo/documents/reports/hr/part1/p5dja.htm|archive-date=22 February 2004}}</ref> Velika območja mesta so bila uničena, predvsem s požigi in plenjenjem, pa tudi med lokalnimi boji med vladnimi varnostnimi silami in pripadniki OVK. Dejanja vladnih sil v Đakovici so bila pomemben del obtožnice Združenih narodov za vojne zločine proti takratnemu predsedniku [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web | url=https://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |title=Indictment |access-date=28 June 2017 |archive-date=26 March 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326134412/http://www.un.org/icty/indictment/english/milu-3ai020905e.pdf |url-status=dead }}</ref> Jugoslovanske enote so bile nameščene v mestu in njegovi bližini v dveh vojašnicah zaradi nevarnosti napada Osvobodilne vojske Kosova (OVK) čez mejo v Albaniji. V enem incidentu so letala Nata napačno prepoznala konvoj albanskih beguncev in ga napadla. Večina albanskega prebivalstva se je po koncu vojne vrnila. Po tem je bil velik del mesta obnovljen. Mnogi Albanci so romsko prebivalstvo imeli za udeležence v vojnih zločinih in sodelavce pri dejanjih državne represije. Romska soseska v Đakovici (Brekoc) je bila tarča napadov in deli so bili požgani sredi leta 1999, približno 600 Romov je bilo preseljenih v begunsko taborišče zunaj mesta, zaradi političnega nasilja pa jih je bilo do avgusta 1999 domnevno ubitih ali pogrešanih 15.<ref>{{cite book |last1=Abrahams |first1=Fred |last2=Ward |first2=Benjamin |title=Under Orders War Crimes in Kosovo |url=https://books.google.com/books?id=1n8DrZg2rb8C |date=2001 |publisher=Human Rights Watch |isbn=9781564322647 |page=531}}</ref> Večina srbskega prebivalstva, ki je štelo 3000, je junija 1999 pobegnila iz Đakovice, ostalo pa je le pet Srbov, ki so živeli pod stražo vojakov KFOR v lokalni srbski pravoslavni cerkvi. Leta 2004 je bilo zadnjih pet preostalih Srbov izgnanih iz Đakovice, lokalno srbsko pravoslavno cerkev pa so etnični Albanci uničili med nemiri v okviru marčevskih nemirov na Kosovu.<ref>{{cite book |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |date=2004 |publisher=Human Rights Watch |page=53 |edition=16}}</ref> Do popisa prebivalstva leta 2011 se je v Đakovico vrnilo približno 15 Srbov.<ref>{{cite web |title=2011 Kosovo census |url=http://pop-stat.mashke.org/kosovo-ethnic2011.htm |website=pop-stat.mashke.org}}</ref> == Geografija == [[File:Kusari cave (Shpella e Kusarit), 2025, entrance, 1.jpg|thumb|210px|left|Jama Kusari je 9 km od mesta Đakovica]] Đakovica je v jugozahodnem delu Kosova. Severovzhodno od mesta se odpira zahodnokosovska ravnica [[Metohija|Metohije]], na jugozahodu pa se dviga vrh [[Prokletije|Prokletij]]. Mesto leži tudi na vhodu v dolino Erenik, kjer reka Krena teče s severa v gorski potok Erenik. Po nekaj kilometrih se izliva v [[Beli Drim]], najdaljšo reko na Kosovu. Zahodno od Đakovice leži Đakovsko višavje, severovzhodno od mesta pa je regija Duškaja. Jama Kusari, naravni spomenik, je na ozemlju občine Đakovica. === Podnebje === Đakovica ima vlažno subtropsko podnebje (''Cfa'') po Köppnovi klasifikaciji podnebja s povprečno letno temperaturo 11,5 °C.<ref name="Climate-data">{{cite web |publisher=Climate-Data |title=Climate: Gjakova |url=https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |access-date=5 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211003171328/https://en.climate-data.org/europe/republic-of-kosovo/gjakove/gjakove-6159/ |archive-date=3 October 2021 |url-status=live}}</ref> Najtoplejši mesec je avgust s povprečno temperaturo 22,5 °C, najhladnejši mesec pa januar s povprečno temperaturo 0,7 °C. == Demografija == {{multiple image | align = right | total_width = | image1 = Kisha katolike në Gjakovë.JPG | width1 = 209 | height1 = | image2 = Xhamija_e_Hadumit_Gjakove.JPG | width2 = 118 | height2 = | footer = Za Đakovico sta značilni dve katoliški cerkvi in ​​mošeji, ki so del kulturne dediščine mesta. }} Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je skupno število prebivalcev občine 78.824, od tega 39.288 (49,84 %) moških in 39.536 (50,16 %) žensk.<ref name=":12">{{cite web |title=Population and housing census in Kosovo preliminary results - July 2024 |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/1d268e37-5934-4bd5-bbd1-34a9965cff92.pdf |access-date=21 July 2024}}</ref> Etnične skupine so Albanci, balkanski Egipčani, Romi, Aškali in manjše število Bošnjakov, Srbov, Turkov, Goranov in drugih. Kosovo nima uradne religije. Tako kot preostali del države se večina prebivalcev Đakovice izpoveduje za muslimane. Manjšina verskega prebivalstva prakticira krščanstvo v obliki rimskega katolicizma in vzhodnega pravoslavja. [[Krščanstvo]] obstaja že dolgo, vse do časa Rimskega cesarstva. [[Islam]] se je začel širiti zelo zgodaj, med osmansko vladavino. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Đakovice se je sprva razvijalo okoli kmetijstva, trgovine v malem obsegu in proizvodnih delavnic, ki so proizvajale predvsem blago za lokalne potrebe in dopolnjevale uvoz. Po drugi svetovni vojni se je mesto preusmerilo v gospodarstvo, ki ga poganjata industrija in kmetijstvo, z nastajajočim storitvenim sektorjem. Danes ti prehodi odražajo širše strukturne spremembe, značilne za družbe v gospodarski preobrazbi. Sedanji gospodarski okvir Đakovice temelji na dveh stebrih: zasebnem poslovnem sektorju in socialnem poslovnem sektorju, pri čemer je slednji v procesu privatizacije. Zasebni sektor se hitro širi in zdaj velja za glavno sestavino mestnega gospodarstva.<ref name="Gjakove">{{cite web |url=https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |title=Komuna Gjakove - Ekonomia |access-date=2014-03-09 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301194652/https://kk.rks-gov.net/gjakove/City-guide/GjakovaTriZonaKomun.aspx |archive-date=1 March 2014}}</ref> == Kultura == Zgodovinski spomeniki v Đakovici so razdeljeni v tri glavne kategorije glede na njihov kulturni, verski in družbeni kontekst. Osrednji del mesta je nastal med reko Kreno na vzhodu in hribom Cabrati na zahodu. Okoli temeljnega kamna mesta je bil zgrajen [[Stari bazar, Đakovica|Stari bazar]] – središče trgovine in obrti. Do leta 1900 je na bazarju delovalo približno 1000 podjetij. Zgrajeni so bili številni mostovi, ki so omogočali potovanje trgovskih karavan čez sosednje reke. S hitrim razvojem trgovine v mestu je bilo zgrajenih več gostišč, ki so gostila številne obiskovalce. Zaradi svojega starodavnega izvora in hitrega gospodarskega razvoja je Đakovica postala zelo zgodovinsko pomembna.<ref name="ChwB">{{cite web|title=Integrated Conservation|url=http://chwbkosovo.org/|publisher=Cultural Heritage without Borders|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/|archive-date=2 April 2006}}</ref> [[File:Gjakova - Çarshia e Madhe - Big Baazar Panorama.JPG|300px|thumb|left|Panoramski pogled na Stari bazar in mošejo Hadum]] Stari ali Veliki bazar (''Çarshia e Madhe'') v Đakovici je najstarejši [[bazar]] na Kosovu in je služil kot osmansko trgovsko središče in srce mestnega gospodarstva. Med vojno na Kosovu je bil poškodovan, vendar je bil od takrat obnovljen. [[Mošeja Hadum]], zgrajena v 16. stoletju, leži ob bazarju in vključuje bogato okrašeno pokopališče, kjer so bili pokopani mestni veljaki. V kompleksu mošeje so bili hamam, ki je bil uničen leta 2008, ''Stara knjižnica'' iz leta 1671, poškodovana v vojni na Kosovu in tudi ''mejtepi'' iz leta 1777. Bazar je povezan s središčem mesta, ki je oddaljeno le pet minut, preko mostu Islam-Beg. Bazar pokriva površino približno 35.000 m², dolžina glavne ceste pa je 1 km, vzdolž katere je približno 500 trgovin. Vendar pa je še vedno dom aktivne mošeje, več ''[[tűrbe]]'' in stolpa z uro.<ref>Broshura për promovimin e Gjakovës, CBDC</ref> [[File:Albanian woolen cap shop.jpg|thumb|Trgovina z albanskimi ''plisi'' na Starem bazarju v Đakovici (1936)]] [[File:14 Kisha Shën Palit & Pjetrit 02.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Pavla in sv. Petra]] Mošeja Hadum, ki stoji v Starem bazarju, je leta 1594 zgradil osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]], financiral pa jo je Hadum Aga. Mošeja je od 17. do 20. stoletja igrala pomembno vlogo v urbanem značaju mesta. Njeni gradnji je sledil pojav obrti okoli nje, kar je povečalo pomen mesta. Mošeja ima zgodovinsko vrednost in velja za sveti spomenik. Velika Tekija (''Teqja e Madhe''), ki jo je konec 16. stoletja zgradil šejk Sulejman Axhiza Baba, sufijski mistik iz Skadra. Pripada [[Tarika|saadijskemu redu]] [[sufizem|sufizma]]. Kompleks vključuje ''tűrbe'' (majhne mavzoleje), ''samahane'' (obredne molitvene dvorane), hiše in fontane. Zanj je značilna podrobna sakralna arhitektura z leseno izrezljanimi elementi. [[File:19 Gjakovë Muzeu Etnografik - Etnographic Museum.JPG|thumb|Etnografski muzej v Đakovici je bil zgrajen leta 1830. Pod zakonsko zaščito je od leta 1955.]] Za Đakovico sta značilni tudi dve glavni katoliški cerkvi, ki sta del kulturne dediščine. Cerkev svetega Pavla in svetega Petra ({{langx|sq|Kisha e Shën Palit dhe Shën Pjetrit}}) je eden najvišjih spomenikov v Đakovici, ki ga je mogoče videti z različnih kotov mesta. Prihod albanskih katoličanov iz Malezije je leta 1703 povzročil obnovo cerkve svetega Petra v Đakovici, leta 1851 pa je bila obnovljena tudi župnija v Đakovici. Leta 1999, po vojni, je bila popolnoma uničena. Na istem mestu je bila zgrajena nova cerkev.<ref name="ReferenceA">{{cite web| url=http://gjakovaportal.com/en/Culture/ArtMID/542/ArticleID/1289735|title=Churches|website=Gjakovaportal.com|access-date=2017-08-28}}</ref> Cerkev svetega Ndouja se je nekoč imenovala tudi cerkev Padre Mile, je bila zgrajena leta 1882, vendar je bila kasneje uničena. Leta 1931 je pater Lorenc Mazrreku na istem mestu zgradil cerkev, ki stoji še danes. Cerkev je bila večkrat obnovljena, dodane so bile sobe za goste, pisarne in stranišča, vendar je bila v skladu z originalno arhitekturno zasnovo.<ref name="ReferenceA"/> Urni stolp, zgrajen takoj za mošejo Hadum na mestu, znanem kot Urno polje, je značilen za hiter gospodarski razvoj Đakovice v tistem času. Med balkanskimi vojnami je bil uničen, zvonik pa je bil odstranjen in prepeljan v Črno goro. Nov urni stolp, dolg 4,10 m in visok približno 30 metrov, je bil kasneje zgrajen blizu temeljev prejšnjega. Zgrajen je predvsem iz kamna, z lesenim razglednim prostorom in streho, prekrito s svincem, zato je urni stolp edinstven te vrste. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} *[https://kk.rks-gov.net/gjakove/ kk.rks-gov.net/gjakove Uradna spletna stran] {{in lang|sq}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Kosovu]] [[Kategorija:Đakovica| ]] awau49pzf5fujezrd4ckozskeod1lkw 0 115461 6655818 6616029 2026-04-04T18:28:40Z Pinky sl 2932 /* Drugi pomembni vzponi */ np 6655818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Kangčendzenga | map = Indija | type = Pogorje | photo = Kanchanjanga peak of the Himalayas from Darjeeling.jpg }} '''Kangčendzenga''' je tretja najvišja gora na svetu (za [[Mount Everest]]om in [[K2]]). Njen vrh z višino 8586 [[meter|m]] je v delu Himalaje, Kangčendzenga Himal, ki ga na zahodu omejuje reka Tamur, na severu reka Lhonak in prelaz Džongsang La, na vzhodu pa Teesta.<ref name="Carter1985">{{cite journal |last=Carter |first=H. A. |year=1985 |title=Classification of the Himalaya |journal=American Alpine Journal |volume=27 |issue=59 |pages=109–141 |url=http://c498469.r69.cf2.rackcdn.com/1985/109_carter_himalaya_aaj1985.pdf}}</ref><ref name="Freshfield1903">{{navedi knjigo |author=Freshfield, D. W. |year=1903 |title=Round Kangchenjunga: a narrative of mountain travel and exploration |publisher=Edward Arnold |location=London |url=https://archive.org/stream/roundkangchenjun00fresrich#page/n7/mode/2up}}</ref> Leži na meji med [[Nepal]]om in [[Indija|indijsko]] zvezno državo [[Sikim]] in je najvišja gora v [[Indija|Indiji]] ter druga najvišja gora v [[Nepal]]u. Ime Kangčendzenga v dobesednem prevodu pomeni »Pet snežnih zakladov«, saj osrednji masiv gore sestoji iz petih vrhov, od tega segajo štirje nad 8450 m, kar je na svetu edinstveno. Do leta 1852 je veljalo, da je Kangčendzenga najvišja gora na svetu, vendar so izračuni in meritve Velike trigonometrične raziskave v Indiji leta 1849 pokazale, da je Mount Everest, takrat znan kot ''Peak XV'', dejansko višji. Potem ko so omogočili nadaljnje preverjanje vseh izračunov, je bilo leta 1856 uradno objavljeno, da je Kangčendzenga tretja najvišja gora.<ref name="Gillman1993">{{navedi knjigo |last=Gillman, P. |year=1993 |title=Everest: The Best Writing and Pictures from Seventy Years of Human Endeavour |publisher=Little, Brown and Company |location= Boston |isbn=978-0316904896 |page=208}}</ref> Kangčendzenga je [[sveta gora]] v [[Sikim]]u, nanjo pa sta se 25. maja 1955 prvič povzpela Joe Brown in George Band, ki sta bila leta 1955 del britanske odprave Kangčendzenga. Ustavila sta se tik pred pravim vrhom in držala obljubo, dano Tašiju Namgjalu, Čogjalu iz Sikima, da bo vrh gore ostal nedotaknjen.<ref name=Kapadia2001>{{navedi knjigo |last=Kapadia, H. |year=2001 |title=Across Peaks and Passes in Dardžiling and Sikkim |publisher=Indus Publishing Company |location=New Delhi |isbn=978-8173871269}}</ref> Indijska stran gore je prepovedana za plezalce. Leta 2016 je bil sosednji [[Narodni park Kangčendzenga]] vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. == Etimologija == ''Kangchenjunga'' je uradni način črkovanja, ki so ga sprejeli Douglas Freshfield, Alexander Mitchell Kellas in Royal Geographic Society, ki najbolje kaže tibetansko izgovorjavo. Freshfield se je skliceval na črkovanje, ki ga uporablja indijska vlada od poznega 19. stoletja. Alternativni zapisi vključujejo Kanchenjunga, Khangchendzonga in Kangchendzönga.<ref name=Band1955>{{cite magazine |author=Band, G. |year=1955 |title=Kanchenjunga Climbed |magazine=The Geographical Magazine |volume=28 |pages=422–438}}</ref><ref>{{cite journal |author=Nirash, N. |year=1982 |title=The Lepchas of Sikkim |journal=Bulletin of Tibetology |volume=18 |issue=2 |pages=18–23 |url=https://www.repository.cam.ac.uk/bitstream/handle/1810/242791/bot_1982_02_03.pdf?sequence=1}}</ref><ref>{{cite journal |author=Denjongpa, A. B. |year=2002 |title=Kangchendzönga: Secular and Buddhist perceptions of the mountain deity of Sikkim among the Lhopos |journal=Bulletin of Tibetology |volume=38 |pages=5–37 |url=https://www.repository.cam.ac.uk/bitstream/handle/1810/242513/bot_2002_02_01.pdf?sequence=1}}</ref> Bratje Hermann, Adolf in Robert Schlagintweit so razložili lokalno ime ''Kanchinjínga'', kar pomeni »pet zakladov visokega snega«, kot da izvira iz tibetanske besede ''tolpe'', ki se izgovarja [kaŋ] in pomeni sneg, led; ''chen'' se izgovarja [tɕen], kar pomeni velik; ''mzod'' pomeni zaklad; ''lnga'' pomeni pet.<ref name=Schlagintweit1863>{{navedi knjigo |author1=De Schlagintweit, H.|author2=de Schlagintweit, A.|author3=de Schlagintweit, R. |year=1863 |title=Results of a Scientific Mission to India and High Asia, undertaken between the years MDCCCLIV and MDCCCLVIII by order of the court of Directors of the Honourable East India Company. Volume III |publisher= Brockhaus, Leipzig and Trübner & Co. |location=London |chapter=IV. Names explained |page=207 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=jOE-AAAAYAAJ&pg=PA207}}</ref> Lokalno prebivalstvo Lhopo verjame, da so zakladi skriti, vendar se razkrijejo pobožnim, ko je svet v nevarnosti; zakladi obsegajo sol, zlato, turkiz in drage kamne, svete spise, nepremagljiv oklep ali strelivo, žito in zdravila.<ref>{{cite journal |last1=Scheid |first1= C. S. |year=2014 |title=Hidden land and changing landscape: Narratives about Mount Khangchendzonga among the Lepcha and the Lhopo |journal=Journal of the Irish Society for the Academic Study of Religions |volume=1 |issue=1 |pages=66–89}}</ref> == Zavarovana območja == Pokrajina Kangčendzenga je kompleks treh različnih [[ekoregija|ekoregij]]: vzhodni himalajski širokolistni in iglasti gozdovi, vzhodnohimalajski alpski grmi in travniki ter savana in travišča Tarai-Duar.<ref>{{navedi knjigo |editor=Wikramanayake, E. D.|year= 2001 |title=Ecoregion-based Conservation in the Eastern Himalaya: Identifying Important Areas for Biodiversity Conservation |publisher=World Wildlife Fund and International Centre for Integrated Mountain Development |location=Kathmandu |isbn=978-9993394006}}</ref> Čezmejno pokrajino Kangčendzenga si delijo Nepal, Indija, Butan in Kitajska ter obsega 14 zavarovanih območij s skupno površino 6032 km²:<ref name=Chettri2006>{{navedi knjigo |author1=Chettri, N. |name-list-style=amp |author2=Bajracharya, B. |author3=Thapa, R. |year=2008 |chapter=Feasibility Assessment for Developing Conservation Corridors in the Kangchenjunga Landscape |pages=21–30 |title=Biodiversity Conservation in the Kangchenjunga Landscape |editor1=Chettri, N. |editor2=Shakya, B. |editor3=Sharma, E. |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |location=Kathmandu |chapter-url=http://lib.icimod.org/record/7890/files/attachment_520.pdf}}</ref> *Nepal: ohranitveno območje Kangčendzenga *Sikim, Indija: Narodni park Kangčendzenga, rezervat za rododendrone Varsey, rezervat za divje živali Fambong Lho, alpski rezervat Kjongnosla, rezervat za divje živali Maenam, rezervat za rododendrone Šingba in rezervat za divje živali Pangolakha *Dardžiling, Indija: rezervat za divje živali Džore Pokhri, narodi park Singalila, rezervat za divje živali Senčal, rezervat za divje živali Mahananda in narodni park Neora Valley *Butan: strogi naravni rezervat Torsa Ta zavarovana območja so [[habitat]]i za številne svetovno pomembne rastlinske vrste, kot so rododendroni in orhideje, ter številne ogrožene glavne vrste, kot so [[snežni leopard]] (''Panthera uncia''), [[medved ogrličar|azijski črni medved]] (''Ursus thibetanus''), rdeči panda (''Ailurus fulgens''), mošusni jelen (''Moschus leucogaster''), fazan ''Ithaginis cruentus'' in jerebica ''Arborophila mandellii''. == Geografija == {{wide image|Panorama Kangchenjunga from Darjeeling.jpg|600px|Panorama masiva Kangčendzenga s Tiger Hilla, Dardžiling}} Odsek Himalaje Kangčendzenga Himal leži v Nepalu in Indiji in obsega 16 vrhov nad 7000 m. Na severu ga omejujejo Lhonak Ču, Goma Ču in Džongsang La, na vzhodu pa reka Testa. Zahodna meja poteka od Džongsang La navzdol po ledenikih Gingsang in Kangčendzenga ter rekah Ghunsa in Tamur. Kangčendzenga se dviga približno 20 km južno od splošne poravnave Velikega himalajskega pogorja približno 125 km zračne črte vzhodno-jugovzhodno od Mount Everesta. Južno od južne stene Kangčendzenga poteka 3000–3500 metrov visok greben Singalila, ki ločuje Sikim od Nepala in severne Zahodne Bengalije.<ref name=Dhar2000>{{Cite journal | doi=10.1002/j.1477-8696.2000.tb04065.x|title = An appraisal of precipitation distribution around the Everest and Kanchenjunga peaks in the Himalayas| journal=Weather| volume=55| issue=7| pages=223–234|year = 2000|last1 = Dhar|first1 = O. N.| last2=Nandargi| first2=Shobha| bibcode=2000Wthr...55..223D| s2cid=121273656 }}</ref> Kangčendzenga in njeni satelitski vrhovi tvorijo ogromen gorski masiv.<ref name=Smythe>Smythe, F. S. (1930). [https://archive.org/stream/KanchenjungaAdventure/kanchenjunga#page/n13/mode/2up ''The Kangchenjunga adventure'']. Victor Gollancz Ltd., London</ref> V naslednji tabeli je navedenih pet najvišjih vrhov masiva. {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- ! scope="col" | Ime vrha ! scope="col" | Višina (m) ! scope="col" | Lega ! scope="col" | Prominence (m) ! scope="col" | Najbližji višji sosed ! scope="col" | Lega (politično) |- ! scope="row" | Kangčendzenga Main<ref name="peaklist">{{navedi splet |author1=Jurgalski, E. |author2=de Ferranti, J. |author3=Maizlish, A. |year=2000–2005 |title=High Asia II – Himalaya of Nepal, Bhutan, Sikkim and adjoining region of Tibet |publisher=Peaklist.org |url=http://peaklist.org/WWlists/ultras/everest.html | access-date=16 May 2019}}</ref> | 8586 | {{coord|27|42|11|N|88|08|52|E}} | 3922 | Mount Everest&nbsp;– južni vrh | okrožje Mangan, Sikim, Indija / okrožje Taplejung, provinca Koši, Nepal |- ! scope="row" | Kangčendzenga West (Yalung Kang)<ref>Peakbagger.com (1987–2012). [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=28920 Yalung Kang]</ref> | 8505 | {{coord|27|42|18|N|88|08|12|E}} | 135 | Kangchenjunga | Taplejung, Koši, Nepal |- ! scope="row" | Kangčendzenga Central<ref>Peakbagger.com (1987–2012). [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=28922 Kanchenjunga Central]</ref> | 8482 | {{coord|27|41|46|N|88|09|04|E}} | 32 | Kangčendzenga South | Mangan, Sikim, India / Taplejung, Koši, Nepal |- ! scope="row" | Kangčendzenga South<ref>Peakbagger.com (1987–2012). [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=28921 Kanchenjunga South]</ref> | 8494 | {{coord|27|41|30|N|88|09|15|E}} | 119 | Kangčendzenga | Mangan, Sikim, India / Taplejung, Koši, Nepal |- ! scope="row" | [[Kangbačen]]<ref>Peakbagger.com (1987–2012). [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=28923 Kangbachen]</ref> | 7903 | {{coord|27|42|42|N|88|06|30|E}} | 103 | Kangčendzenga West | Taplejung, Koshi Province, Nepal |} [[File:Round Kangchenjunga; a narrative of mountain travel and exploration (1903) (14771327254).jpg|alt=|thumb|Garwoodov zemljevid Kangčendzenge, 1903[3]]] [[File:Kangchenjunga South Face.jpg|thumb|Jugozahodna (Yalung) stena Kangčendzenge, videna iz Nepala]] Glavni greben masiva poteka od severa-severovzhoda proti jugu-jugozahodu in tvori razvodje več rek. Skupaj z grebeni, ki potekajo približno od vzhoda proti zahodu, tvorijo velikanski križ. Ti grebeni vsebujejo množico vrhov med 6000 in 8586 m. Severni del vključuje Yalung Kang, Kangčendzenga Central in South, [[Kangbačen]], Kirat Čuli in Gimmigela Čuli ter teče do Džongsang La. Vzhodni greben v Sikimu vključuje Siniolču. Južni del poteka vzdolž meje med Nepalom in Sikimom in vključuje Kabru I do III. Ta greben sega proti jugu do grebena Singalila. Zahodni greben doseže vrhunec v Kumbhakarni, znani tudi kot Džanu. Štirje glavni ledeniki sevajo od vrha in kažejo približno proti severovzhodu, jugovzhodu, severozahodu in jugozahodu. Ledenik Zemu na severovzhodu in ledenik Talung na jugovzhodu se izlivata v reko Testa; ledenik Jalung na jugozahodu in ledenik Kangčen na severozahodu se izlivata v reki Arun in Kosi. Ledeniki se razprostirajo na območju nad približno 5000 m, poledenitev pa obsega približno 314 km². V Kangčendzenga Himal je 120 ledenikov, od katerih jih je 17 pokritih z ruševinami. Med letoma 1958 in 1992 se je več kot polovica od 57 pregledanih ledenikov umaknila, verjetno zaradi dviga temperature zraka.<ref>Ashahi, K., Watanabe, T. (2000). Past and recent glacier fluctuations in Kanchenjunga Himal, Nepal. Journal of Nepal Geological Society (22): 481–490.</ref> Kangčendzenga Main je najvišja vzpetina v porečju reke Brahmaputra, ki je del monsunskega režima jugovzhodne Azije in je med največjimi porečji na svetu. Kangčendzenga je eden od šestih vrhov nad 8000 m, ki so v porečju reke Kosi, ki je med največjimi pritoki [[Ganges]]a. Masiv Kangčendzenga je tudi del porečja Gangesa.<ref>{{navedi splet |author=Peakbagger.com |year=1987–2015 |url=http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=10653 |title=Kangchenjunga, India/Nepal |access-date= 11 May 2014}}</ref> Čeprav je tretji najvišji vrh na svetu, je Kangčendzenga uvrščena šele na 29. mesto po topografski prominenci, merilu samostojnosti gore. Ključni stolpec za Kangčendzengo leži na višini 4664 metrov, vzdolž meje razvodja med rekama Arun in [[Brahmaputra]] v Tibetu.<ref name=pkbrkc>{{navedi splet |url=http://peakbagger.com/keycol.aspx?pid=10653|title= Key Col for Kangchenjunga|publisher=Peakbagger.com|access-date=3 April 2016}}</ref> Je pa četrti najvidnejši vrh v Himalaji, za Everestom ter zahodnim in vzhodnim sidrom Himalaje, [[Nanga Parbat|Nango Parbat]] oziroma [[Namča Barva|Namčo Barvo]].<ref name=pkbrprom>{{navedi splet |url=http://www.peakbagger.com/list.aspx?lid=403|title= World Top 100 by Prominence|publisher=Peakbagger.com|access-date=3 April 2016}}</ref> == Plezalne smeri == [[File:Kanchenjunga-north.jpg|thumb|Kangčendzenga-severno od baznega tabora v Nepalu]] Obstajajo štiri plezalne poti za dosego vrha Kangčendzenga, od katerih so tri v Nepalu z jugozahoda, severozahoda in severovzhoda, ena pa iz severovzhodnega Sikima v Indiji. Do danes je bila severovzhodna pot iz Sikima uspešno uporabljena le trikrat. Indijska vlada je prepovedala odprave na Kangčendzengo; zato je ta pot od leta 2000 zaprta.<ref name=Harding>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jul/13/lukeharding|title=Climbers banned from sacred peak|last=Harding|first=Luke|date=2000 |work=The Guardian|access-date=16 October 2017|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Zgodovina vzponov == Leta 1955 sta Joe Brown in George Band opravila prvi vzpon 25. maja, sledila pa sta 26. maja Norman Hardie in Tony Streather. Celotno ekipo so vključevali tudi John Clegg (zdravnik ekipe), Charles Evans (vodja ekipe), John Angelo Jackson, Neil Mather in Tom Mackinnon. Vzpon je dokazal, da je pot Aleisterja Crowleyja iz leta 1905 (ki so jo raziskali leta 1954) izvedljiva. Pot se začne na ledeniku Yalung jugozahodno od vrha in se povzpne na obraz Yalung, ki je visok 3000 metrov. Glavna značilnost te stene je "Velika polica", velika nagnjena planota na približno 7500 metrih, prekrita z visečim ledenikom. Pot je skoraj v celoti po snegu, ledeniku in enem ledu; sam vršni greben lahko vključuje majhno količino hoje po skali. Prva vzponska odprava je naredila šest taborov nad svojim baznim taborom, dva pod polico, dva na njej in dva nad njo. Začeli so 18. aprila in vsi so se vrnili v bazni tabor do 28. maja.<ref name=Evans1956>{{cite journal |author1=Evans, C. |author2=Band, G. |title=Kangchenjunga Climbed |url=https://archive.org/details/sim_geographical-journal_1956-03_122_1/page/n14 |journal=The Geographical Journal |year=1956 |volume=122 |issue=1 |pages=1–12 |doi=10.2307/1791469 |jstor=1791469}}</ref> Other members of this expedition included John Angelo Jackson and Tom Mackinnon.<ref>{{navedi novice |author=Perrin, J. |year=2005 |url=https://www.theguardian.com/news/2005/aug/01/guardianobituaries.sport |title=Obituary: John Jackson. Key climber and trainer of British mountaineers |newspaper=The Guardian |access-date=31 October 2013}}</ref> Druga člana te odprave sta bila John Angelo Jackson in Tom Mackinnon. === Drugi pomembni vzponi === [[Slika:Kangchenjunga 3D.webm|thumb|Kangčendzenga 3D animacija]] [[File:Kangchenjunga from Bangladesh.jpg|thumb|Pogled na Kangčendzengo iz Tetulije, Pančagarh, severni Bangladeš]] * 1973 Yutaka Ageta in Takeo Matsuda iz japonske odprave sta s plezanjem po jugozahodnem grebenu dosegla vrh Kangčendzenga West, imenovan tudi Yalung Kang. Matsuda se ni nikoli vrnil v tabor in njegovega trupla niso nikoli našli. Ekspedicija je ugotovila, da je padel med sestopom, ko je bil ločen od Agete.<ref name=AJ_1975>{{cite journal |author =Higuchi, H. |journal=Alpine Journal |title=Prvi vzpon na Yalung Kang |year= 1975 |pages=17–27 |url=https://www.alpinejournal.org.uk/Contents/Contents_1975_files/AJ%201975%2017-27%20Higuchi%20YKang.pdf |access-date=2020-07-30}}</ref> * 1977 Drugi vzpon na Kangčendzengo za ekipo indijske vojske pod vodstvom polkovnika Narendre Kumarja. Dokončali so severovzhodni del, težaven greben, ki je premagal nemške odprave v letih 1929 in 1931.<ref>{{cite journal |journal=American Alpine Journal |title=Kangchenjunga z vzhoda |author=Kumar, N. |year=1978 | url=http://publications.americanalpineclub.org/articles/12197844700/Kanchenjunga-from-the-East |access-date=2020-07-30}}</ref> * 1978 so poljske ekipe opravile prve uspešne vzpone na vrhove Kangčendzenga South (Wojciech Wróż in Eugeniusz Chrobak, 19. maj) in Kangčendzenga Central (Wojciech Brański, Zygmunt Andrzej Heinrich, Kazimierz Olech, 22. maj).<ref>Wojciech Wróż: Święta góra Sikkimu. Varšava: "Sport i Turystyka", 1982. {{ISBN|83-217-2377-2}}. {{in lang|pl}}</ref> * 1979 Tretji vzpon, 16. maja, in prvi brez kisika, ki so ga opravili [[Doug Scott]], [[Peter Boardman]] in [[Joe Tasker]], s čimer so vzpostavili novo smer na Severnem grebenu.<ref>{{cite journal |last=Scott |first=D. K. |title=Kangchenjunga from the North |journal=American Alpine Journal |volume=22 |issue=53 |pages=437–444 |year=1980 |url=http://publications.americanalpineclub.org/articles/12198043700/Kangchenjunga-from-the-North}}</ref> *1991 Kangčendzenga 8586 m, 1991: južni greben, preplezano alpsko; [[Tone Škarja]], vodja, Marija Frantar, Vanja Furlan, [[Viki Grošelj]], Bojan Počkar, [[Marko Prezelj]], Jože Rozman, Uroš Rupar, [[Andrej Štremfelj]], [[Stipe Božić]], Dare Juhant, Robert Držan, [[Wanda Rutkiewicz]], Ewa Pankiewicz (Poljska), dr. Damijan Meško; Slovenija<ref>Slovenski planinski muzej[https://www.planinskimuzej.si/spomini-na-kangcendzengo-1991/]</ref> * 1992 je [[Carlos Carsolio]] dosegel edini vrh tega leta. Bilo je pri solo plezanju brez dodatnega kisika.<ref>{{navedi splet | url = http://www.adventurestats.com/tables/kangchenjunga.shtml | title = by Explorersweb | publisher = AdventureStats | access-date = 14 June 2011 }}</ref> * 1995 [[Benoît Chamoux]], [[Pierre Royer]] in njihov vodnik šerpa Riku so izginili 6. oktobra blizu vrha.<ref>{{cite journal |last=Braham |first=Trevor |title=Forty Years after the First Ascent of Kangchenjunga |journal=The Alpine Journal |pages=57–58 |year=1996 |url=https://www.alpinejournal.org.uk/Contents/Contents_1996_files/AJ%201996%2057-58%20Braham%20Kangchenjunga.pdf}}</ref> * 1998 [[Ginette Harrison]] je bila prva ženska, ki je preplezala Severno steno Kangčendzenge.<ref>{{navedi splet |url=http://www.everesthistory.com/climbers/harrison.htm |title=Ginette Harrison |publisher=Everest History |accessdate=2023-08-06 |archive-date=2009-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090206140925/http://www.everesthistory.com/climbers/harrison.htm |url-status=dead }}</ref> * 2009 [[Edurne Pasaban]], španska alpinistka, je dosegla vrh in postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh dvanajstih osemtisočakov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.8000ers.com/cms/content/view/54/193/#tables |title=List of Kangchenjunga ascents |publisher=8000ers.com |date=2008 |access-date=14 June 2011}}</ref> * Maja 2009 je bila [[Kinga Baranowska]] prva Poljakinja, ki je dosegla vrh Kangčendzenge.<ref>Mysza (2009). [http://wspinanie.pl/serwis/200905/18kinga-baranowska-kangchenjunga.php ''Kinga Baranowska zdobyła Kangchenjungę''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130311025837/http://wspinanie.pl/serwis/200905/18kinga-baranowska-kangchenjunga.php |date=11 March 2013}}. wspinanie.pl, 18 May 2009.</ref> * Leta 2011 je [[Tunç Fındık]] postal prvi Turer, ki je s švicarskim partnerjem Guntisom Brandtsom po britanski poti 1955 SW Face dosegel vrh Kangčendzenge, svojega sedmega osemtisočaka.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnnturk.com/2011/yasam/diger/05/20/tunc.findik.zirvede/617339.0/ |title=Tunç Fındık zirvede |publisher=Cnnturk |year=2011}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.theuiaa.org/news-163-Member-spotlight-Freedom-lies-in-the-mountains-for-Turkish-climber-Tunc-Findik.html |author=UIAA |title=Member spotlight: Freedom lies in the mountains for Turkish climber Tunc Findik |publisher=International Climbing and Mountaineering Federation |year=2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141008212759/http://www.theuiaa.org/news-163-Member-spotlight-Freedom-lies-in-the-mountains-for-Turkish-climber-Tunc-Findik.html |archive-date=8 October 2014}}</ref> * Maja 2011 sta indijska alpinista Basanta Singha Roy in [[Debasish Biswas]] uspešno preplezala Kangčendzenga Main.<ref>{{navedi splet |date=2011 |url=http://www.mak.org.in/expeditions.php#22 |title=Expeditions |work=Mountaineers' Association |access-date=23 October 2017 |archive-date=2023-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230709094300/http://www.mak.org.in/expeditions.php#22 |url-status=dead }}</ref> * Maja 2013 je pet plezalcev, vključno z Madžarom [[Zsolt Erőss]] in Péter Kiss, doseglo vrh, vendar je med sestopom izginilo.<ref>{{navedi novice |title=5 climbers feared dead on world's 3rd highest peak |date=2013 |work=NBC News |url=http://worldnews.nbcnews.com/_news/2013/05/24/18472084-5-climbers-feared-dead-on-worlds-3rd-highest-peak?lite |access-date=14 January 2014}}</ref> * Maja 2014 je Bolgar [[Boyan Petrov]] dosegel vrh brez uporabe dodatnega kisika.<ref>{{navedi novice |date=2014 |website=Novinite |url=http://www.novinite.com/articles/160731/Bulgarian+Mountaineer+Boyan+Petrov+Climbs+Kangchenjunga+Summit |title=Bulgarian Mountaineer Boyan Petrov Climbs Kangchenjunga Summit |access-date=23 October 2017}}</ref> * Maja 2014 je bila [[Chhanda Gayen]] prva Indijka, ki je stopila na vrh. Med sestopom jo je ubil snežni plaz.<ref>{{navedi novice |title=Ace mountaineers from across the country hail Gayen's effort |date=2014 |url=https://timesofindia.indiatimes.com/india/Ace-mountaineers-from-across-the-country-hail-Gayens-effort/articleshow/35497291.cms |access-date=1 August 2019}}</ref> * Maja 2022 je Indijec Narayanan Iyer umrl med vzponom na vrh gore.<ref>{{navedi novice |date=2022 |url=https://www.reuters.com/world/india/indian-climber-dies-nepal-hiking-official-2022-05-07/ |title=Indian climber dies in Nepal-hiking official |work=Reuters}}</ref> Kljub izboljšani plezalni opremi je stopnja smrtnosti med plezalci, ki se poskušajo povzpeti na vrh Kančendzenge, visoka. Od leta 1990 je med vzponom na glavni vrh umrlo več kot 20 % ljudi.<ref>{{navedi splet |author=Hansen, L. |year=2012 |url=http://mentalfloss.com/article/30757/5-mountains-deadlier-everest |title=5 Mountains Deadlier Than Everest |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923175946/http://mentalfloss.com/article/30757/5-mountains-deadlier-everest |archive-date=23 September 2015}}</ref> == Pohodništvo == Zaradi oddaljene lokacije v Nepalu in težav pri dostopu iz Indije regije Kangčendzengo pohodniki ne raziskujejo veliko. Zato je ohranila velik del svoje prvinske lepote. Tudi v Sikimu je bil pred kratkim dovoljen treking v regijo Kangčendzengo. Goecha La trek postaja vse bolj priljubljen med turisti. Gre do prelaza Goecha La, ki je tik pred ogromno jugovzhodno steno Kangčendzenge. Še ena pot do Green Lake Basin je bila nedavno odprta za treking. Ta treking poteka na severovzhodno stran Kangčendzenge vzdolž znamenitega ledenika Zemu. Film ''Singalila v Himalaji'' je popotovanje po Kangčendzengi. == V mitu == [[File:Five Treasures of Snow.jpg|thumb|Pet zakladov snega]] Območje okoli Kangčendzenge naj bi bilo dom gorskega božanstva, imenovanega Dzö-nga<ref>Anna Belikci Denjongpa, ''[http://himalaya.socanth.cam.ac.uk/collections/journals/bot/pdf/bot_2002_02_01.pdf Kangchendzönga: Secular and Buddhist perceptions of the mountain deity of Sikkim among the Lhopos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230708170236/https://himalaya.socanth.cam.ac.uk/collections/journals/bot/pdf/bot_2002_02_01.pdf |date=2023-07-08 }}''</ref> ali ''Kangčendzenga demon'', vrste jetija ali ''rakšasa''. Britanska geološka ekspedicija je leta 1925 opazila dvonožno bitje, o katerem so spraševali domačine, ki so ga imenovali »demon Kangčendzenga«.<ref name=myfoxdfw>{{navedi splet |date=2010 |title=The Abominable Snowman: Bear, Cat or Creature? |url = http://www.myfoxdfw.com/dpps/news/weird/the-yeti-abominable-snowman-bear-cat-or-creature-monster-dpgoha-20100803-fc_8978008 |publisher = myfoxdfw.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20100806210517/http://www.myfoxdfw.com/dpps/news/weird/the-yeti-abominable-snowman-bear-cat-or-creature-monster-dpgoha-20100803-fc_8978008 |archive-date = 6 August 2010}}</ref> Prebivalci okolice Kangčendzenga, tako v Sikimu kot v Nepalu, že več generacij pripovedujejo legende, da se na njenih pobočjih skriva dolina nesmrtnosti. Te zgodbe dobro poznajo tako prvotni prebivalci tega območja, ljudstva Lepča in Limbu, kot tisti iz tibetanske budistične kulturne tradicije. V tibetanščini je ta dolina znana kot ''Beyul Demoshong''. Leta 1962 je tibetanski lama po imenu Tulshuk Lingpa vodil več kot 300 privržencev na visoka snežna pobočja Kangčendzenga, da bi 'odprli pot' do ''Beyul Demoshonga''. Zgodba o tej odpravi je opisana v knjigi ''Korak stran od raja'' iz leta 2011.<ref>{{navedi knjigo|title=A Step Away from Paradise|url=https://archive.org/details/stepawayfrompara0000thom|last=Shor|first=Thomas|publisher=City Lion Press|year=2017|isbn=9780999291894|location=USA}}</ref> == V popularni kulturi == [[Tone Škarja]] je napisal pustolovski triler ''Kangčendzenga: gora usode'' (2008). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.himalaya-info.org/Map%20kangchenjunga.htm Kangchenjunga page on Himalaya-Info.org (German)] * [http://www.summitpost.org/kangchenjunga/150283 Kangchenjunga page on Summitpost.org] * [http://www.k2news.com/kanghistory.htm Kangchenjunga History] for a more detailed up to date account of the mountain's history and ascents. * [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=10653 "Kāngchenjunga, India/Nepal" on Peakbagger] * [http://www.asiasociety.org/onthinnerice Glacier Research Image Project] presents photos tracking 24 years of changes in glaciers at Kangchenjunga. * [http://mtxplore.com/8000-meters Mtxplore Mountain Statistics] Statistics of Kangchenjunga. {{osemtisočaki}} [[Kategorija:Gore v Indiji]] [[Kategorija:Gore v Nepalu]] [[Kategorija:Himalaja]] [[Kategorija:Osemtisočaki]] [[Kategorija:Svete gore]] {{normativna kontrola}} eolld3c3aefdptrdxt0kzftwdi32nng 0 117893 6655935 6654994 2026-04-05T07:31:18Z ~2026-21032-02 257691 small changes 6655935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025, ki jo je predsednik Odbora za kulturo in izobraževanje CULT ([[Evropski parlament]]) poimenoval kot najbolj izjemno evropsko prestolnico doslej<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. == Geologija == Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Arhitekturno najpomembnejše zgradbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (Ruski bloki) - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arh. [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] * Trg Edvarda Kardelja == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|7| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] tr2s3z9cjj70xvx20u68oenmrz4vdk9 6656075 6655935 2026-04-05T10:01:42Z Ljuba24b 92351 dp 6656075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025, ki jo je predsednik Odbora za kulturo in izobraževanje CULT ([[Evropski parlament]]) poimenoval kot najbolj izjemno evropsko prestolnico doslej<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. == Geografija == Nova Gorica je v zahodni Sloveniji. Mesto se razprostira na površini 3,75 kvadratnih kilometrov in leži v zgodovinski regiji Primorska, blizu italijanske meje. Okolico mesta zaznamujejo [[Julijske Alpe]] na severu in reka [[Soča]] na zahodu. Nova Gorica tvori čezmejno pobrateno mesto s sosednjo Gorico v Italiji. === Geologija === Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Verska arhitektura: *[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Samostan Kostanjevica]], zgrajen v 17. stoletju. *[[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] *[[Bazilika Marije, Božje Matere, Sveta Gora]] Arhitekturno najpomembnejše stavbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (''Ruski bloki'') - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arhitekt [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * Železniška postaja - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] (''Trg Transalpina'') pred železniško postajo Nova Gorica, ki je od leta 1947 razdeljen med Italijo in Slovenijo. * Trg Edvarda Kardelja * Spomenik [[Edvard Rusjan|Edvardu Rusjanu]], zgrajen leta 1960 in posvečen pionirju letalstva Avstro-Ogrske. == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|7| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] k5rie8amfxayuxz7a9ae4zd9vyji474 6656080 6656075 2026-04-05T10:31:04Z Ljuba24b 92351 /* Arhitektura */ np 6656080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Nova Gorica |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |vzdevek=Mesto vrtnic |latd = 45 |latm = 57 |lats = 21.18 |latNS = N |longd = 13 |longm = 38 |longs = 35.67 |longEW = E |slika = Nova Gorica 0720069 1600x1062 77.jpg |regija = Goriška regija |pokrajina = Primorska |obcina = Nova Gorica |povrsina = 3,5 |prebivalstvo = 13055 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska = 93,4 |postna = 5000 |posta = Nova Gorica |geopedia = #L410_T13_F10117801_b4 |najdisi = Nova+Gorica |opombe = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Nova Gorica - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 487 | občina = Nova Gorica }} }} '''Nôva Goríca''' ({{Audio|Sl-Nova Gorica.oga|izgovorjava}}, v Novi Gorici) je mlado in po velikosti trinajsto [[Seznam mest v Sloveniji|mesto v Sloveniji]] in regionalno središče [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]] oziroma severne [[Primorska|Primorske]]. Nova Gorica, ki je nastala po koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] zaradi delitve ozemlja med [[Italija|Italijo]] in [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], je sedež [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]], upravne enote in več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje [[Visoka šola za umetnost|Akademijo umetnosti]]) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote [[Fakulteta za vede o zdravju|Fakultete za vede o zdravju]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Danes Nova Gorica obsega še predele in zaselke Ledine (Cankarjevo naselje), [[Grčna]], Barje, [[Ošljek]], [[Ščedne]], manjši (zahodni) del [[Kromberk|Kromberka]] (Pri Hrastu), del hriba [[Kostanjevica]] s frančiškanskim [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|samostanom]], severozahodni del/pobočje [[Panovec|Panovca]] ter obmejno območje z [[Železniška postaja Nova Gorica|železniško postajo]] in industrijsko cono za zahodu. Kot obmejno mesto Nova Gorica sestavlja aglomeracijo z okoliškimi naselji na slovenski strani meje, ki se deloma stikajo z njo ([[Solkan]], [[Kromberk]], [[Pristava, Nova Gorica|Pristava,]] [[Rožna Dolina|Rožna dolina]], [[Stara Gora, Nova Gorica|Stara Gora]], [[Ajševica]], [[Loke, Nova Gorica|Loke]]) z več kot 20.000 ljudmi, skupaj s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]] in [[Vrtojba|Vrtojbo]], ki sta v svoji [[Občina Šempeter-Vrtojba|občini]], pa preko 26.000. Pogojno se lahko šteje tudi kot del čezmejne sklenjene urbane celote - konurbacije z mestom [[Gorica|Gorico]], ki je od nove povojne razmejitve v Italiji, in z okoliškimi naselji v Italiji, kjer živi tudi slovenska manjšina. Skupno območje ima okoli 60-70.000 prebivalcev. Skupaj z italijansko Gorico je bila [[evropska prestolnica kulture]] leta 2025, ki jo je predsednik Odbora za kulturo in izobraževanje CULT ([[Evropski parlament]]) poimenoval kot najbolj izjemno evropsko prestolnico doslej<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. == Geografija == Nova Gorica je v zahodni Sloveniji. Mesto se razprostira na površini 3,75 kvadratnih kilometrov in leži v zgodovinski regiji Primorska, blizu italijanske meje. Okolico mesta zaznamujejo [[Julijske Alpe]] na severu in reka [[Soča]] na zahodu. Nova Gorica tvori čezmejno pobrateno mesto s sosednjo Gorico v Italiji. === Geologija === Širše območje Nove Gorice pripada Goriško-vipavskemu sinklinoriju, ki tu predstavlja avtohtoni del tektonske enote Dinaridov. Nova Gorica skupaj s sosednjima mestoma Solkanom in Šempetrom pri Gorici stoji na spodnji rečni terasi reke Soče [[Kvartar|kvartarne]] starosti. Proti severu terciarni nanosi preidejo v bel, zrnast rudisten apnenec [[Turonij|turonijske]] (zgornja kreda) starosti na območju [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]] ter [[Sabotin|Sabotina]], vmes pa se nahaja še manjša zgornja rečna terasa kvartarne starosti. Blok turonijskega apnenca je omejen s prelomi. Proti vzhodu in jugu Novo Gorico obkrožajo [[Terciar|terciarna]] gričevja (proti območju gozda Panovca), ki jih tvori [[fliš]] [[Lapor|laporja]] in peščenjaka gubastega nastanka. Flišna so tudi Goriška brda proti severozahodu Nove Gorice. V dolini Korenskega prekopa, ki sicer teče skozi območje gozda Panovca, se prav tako nahajajo terciarni aluvialni nanosi. Flišne plasti so nastajale s sedimentacijo iz sever-severozahodne smeri, razmejitev plasti pa zaradi plasti temeljnih kamnin na pobočjih proti [[Grgar|Grgarju]] ni mogoče ugotoviti. Na stičišču laporja, peščenjaka ter apnenca prevladuje pobočna breča ter grušč kvartarne starosti. Proti severo-severozahodu območje prehaja na Trnovski pokrov, ki je grajen večinoma iz apnencev zgornjetriasne–srednjejurske starosti. Severna razmejitev Goriško-vipavskega [[Sinklinorij|sinklinorija]] je težko določljiva, saj se plasti Sabotina podrivajo pod flišne plasti, celotno območje širše Vipavske doline pa je močno prekrito s sedimenti, zato je sledenje točne meje flišnih plasti močno otežkočeno.<ref name="tolmač">{{Navedi poročilo|url=https://ogk100.geo-zs.si/images/TOLMACI/Gorica%20in%20Palmanova_tolmac.pdf|title=TOLMAČ lista GORICA L 33-78. Osnovna geološka karta 1:100 000|last1=Dimitrijević|first1=Milorad|last2=Karamata|first2=Stevan|publisher=Zvezni geološki zavod|location=Beograd|last3=Sikošek|first3=Boris|last4=Veselinović|first4=Dobra|year=1973}}</ref> Severozahodno od Solkana se nahaja kop apnenice [[Cenomanij|cenomanijske]] starosti, južno od Nove Gorice pa je več odprtih kopov proda, ki jih je nanesla reka Soča. V flišnih plasteh v okolici Nove Gorice se pojavljajo nekateri gospodarsko neugodni vložki premoga v obliki nekajcentimetrskih plasti ter posameznih leč.<ref name="tolmač" /> == Zgodovina == Mesto [[Gorica]] je bilo osvobojeno 2. maja 1945. Na pritisk ZDA in Velike Britanije je bilo ozemlje takratne Julijske krajine razdeljeno z [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]] na coni A in B. Ozemlje, kjer je kasneje zrasla Nova Gorica je pripadalo coni A, ki je bila pod angloameriško zavezniško upravo. [[Slika:Postcard of Nova Gorica 1965.jpg|levo|sličica|Nova Gorica leta 1965]] 10. februarja 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|pariška mirovna pogodba]] med [[Italija|Italijo]] in [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]], ki je stopila v veljavo 15. septembra istega leta. Nova meja je potekala po tako imenovanem francoskem predlogu. Od Gorice je meja odtrgala skoraj vse naravno zaledje: [[Soška dolina|Soško]] in [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], del Goriškega krasa, [[Goriška brda|Brda]], [[Trnovski gozd]] in Banjšice. Tako je severna Primorska ostala brez upravnega, gospodarskega in kulturnega centra. Zamisel za novo središče Goriške se je rodila že kmalu zatem, ko so bile znane odločitve glede nove zahodne meje Jugoslavije, odločitev za gradnjo pa je dal politbiro [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|CK KPJ]]. [[Slika:GCERC - the Slovenia Italy border (9361486860).jpg|sličica|Mejna oznaka na skupnem Trgu Evrope ({{lang-it|piazza della Transalpina}}) v Novi Gorici in italijanski [[Gorica|Gorici]]]]Sklep, da se prične graditi Novo Gorico, je v Ljubljano prinesel [[Miha Marinko]], tedanji predsednik vlade LRS, in za gradnjo zadolžil ministra za gradnje [[Ivan Maček - Matija|Ivana Mačka]]. Okrajni izvršni odbor je 18. aprila 1947 ustanovil poseben delovni odbor, ki je bil zadolžen za gradnjo novega mesta. Kmalu so bili izdelani tudi prvi [[urbanizem|urbanistični]] načrti za gradnjo na Solkanskem polju. Izmed teh je bil izbran načrt prof. inž. [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]]. Na izbranem ozemlju se je v jedru nahajalo [[Goriško pokopališče na Grčni|goriško pokopališče]], do katerega je vodila cesta sv. Gabrijela (današnja Erjavčeva ulica) mimo ene izmed goriških opekarn in stanovanjske naselbine za železničarje, zaposlene na bližnji postaji. Na mokrotnih travnikih ob [[Koren (potok)|potoku Koren]] je bilo le nekaj samotnih kmetij. Za mesto se je uveljavljalo ime Nova Gorica. Tako ga je označeval sodobni tisk in graditelji, čeprav se je uradno prvič pojavilo 7. novembra 1949 kot sestavni del krajevnega ljudskega odbora [[Solkan]], kot mesto in občina pa šele 19. aprila 1952, v zakonu in razdelitvi Ljudske Republike Slovenije na mesta in okraje. V oktobru in novembru leta 1947 so prve skupine delavcev začele s pripravljalnimi deli, tj. gradnjo pomožne obhodne ceste, ki bi povezala Solkan s [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom]], ter obnovo železniške postaje in železniških prog. Ta pripravljalna dela so od vsega začetka spremljali razni problemi: pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem pa delovne sile in denarja za investicije. Vse to sta nadomeščala politična propaganda in resnični zanos. Pomemben je bil sklep [[Ljudska mladina Jugoslavije|Ljudske mladine Jugoslavije]], da bodo v letu 1948 na gradbišču nastajajočega mesta organizirali [[mladinske delovne brigade]]. Slovenska mladina je sodelovala s 3000 brigadirji, 2000 jih je bilo iz drugih republik. Brigade so ostale na gradbišču tri mesece in so bile naseljene v stari opekarni. Mladinske delovne akcije so imele velike delovne učinke pri nizkih gradnjah. Poleg mladinskih delovnih brigad so na gradbišču delala tudi gradbena, mizarska, tesarska in druga podjetja. Gradila so delavsko naselje in pričela z visokimi gradnjami. Kljub težavam zaradi [[informbiro]]jevskega spora so se dela po 1948 uspešno nadaljevala. Do konca leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi; v mestu je prebivalo 700 ljudi, v delavskem naselju pa 150 delavcev.[[Slika:Nova Gorica 0720069 71.jpg|300px|thumb|Cestni most nad [[Soča|Sočo]] pri [[Solkan]]u z Novo Gorico v ozadju]] Z letom 1952 so usahnile republiške dotacije. Gradnja Nove Gorice je odslej slonela na goriškem gospodarstvu. Pravi razvoj mesta se je začel z združevanjem in ukinitvijo okrajev 1965. Po tem obdobju se je Nova Gorica uveljavila kot [[obmejno mesto]] s perspektivami na področju terciarnih dejavnosti in postopoma prevzemala funkcijo prejšnje Gorice. Zgrajenih je bilo veliko pomembnih gospodarskih podjetij, leta 1952 je bil ustanovljen [[Goriški muzej]], leta 1965 pa zdravstveni dom. Od leta 1969 v Novi Gorici deluje [[Primorsko dramsko gledališče]], zdaj [[SNG Nova Gorica]], kjer gostuje tudi [[Mestna galerija Nova Gorica]], v mestu pa so še [[Kulturni dom Nova Gorica]] in nekaj zasebnih prodajnih ali društvenih galerij z občasnimi razstavami: Galerija Artes, [[Galerija Frnaža|Galerija Frnaža, Galerija Gong.]] Z Evropsko prestolnico kulture je mesto pridobilo še interpretacijski center EPIC, Super osmico, Xcenter in obnovljen rafutski park z Drevesno simfonijo. Leta 1975 podpisan [[osimski sporazum]] med Italijo in Jugoslavijo, ki je dokončno določil mejo med državama. Posledica tega je bila gradnja mejnega prehoda v [[Vrtojba|Vrtojbi]] (leta 1981) in [[Sabotinska cesta|sabotinske ceste]], ki je povezala [[Goriška Brda|Brda]] z Novo Gorico (1985). Leta 1982 je bila zgrajena [[cerkev Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|cerkev Kristusa Odrešenika]], ki je 15. marca 2004 postala [[sostolnica]] [[Škofija Koper|Koprske škofije]]. Industrija je tako napredovala, da je leta 1987 že predstavljala 50 odstotkov bruto domačega proizvoda. Mesto se je razvijalo tudi na področju igralniškega turizma. Družba HIT d.d. je iz majhnega gostinskega obrata postala največji ponudnik zabaviščnih in igralniških storitev. == Izobraževanje == V širšem mestnem območju so štiri osnovne šole: Osnovna šola Milojke Štrukelj s podružnično šolo Ledine, Osnovna šola Frana Erjavca, Osnovna šola Kozara ter Osnovna šola Solkan. Srednješolsko izobrazbo zagotavljata [[Gimnazija Nova Gorica]] ter [[Šolski center Nova Gorica]], katerega sestavlja sedem organizacijskih enot: Strojna, prometna in lesarska šola, Elektrotehniška in računalniška šola, Gimnazija in zdravstvena šola, Biotehniška šola (locirana v Šempetru), Srednja ekonomska in trgovska šola, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Nova Gorica je tudi sedež več visokošolskih ustanov: [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] (ki vključuje Akademijo umetnosti) in [[Nova univerza|Nove univerze]], kot tudi dislocirane enote Fakultete za vede o zdravju [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V centru mesta ima v novi stavbi sedež [[Goriška knjižnica Franceta Bevka]], ki ima enoto krajevne knjižnice tudi v Solkanu, v Rožni Dolini pa se nahaja knjižnica Univerze v Novi Gorici. V obmejnem pasu je zaradi Evropske prestolnice kulture GO! 2025 nastało obnovljeno območje namenjeno kulturi, druženju in turizmu t.i. EPIC distrikt, kjer je vzpostavljen nov večnamenski interpretacijski center EPIC, Super osmica in Igrišče GOGI&GIGI.<ref>{{Navedi splet|title=Konec tedna bo le zadišalo v Super osmici|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/konec-tedna-bo-le-zadisalo-v-super-osmici|website=primorske.svet24.si|date=2025-07-25|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Kultura == [[Slika:Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (51589967738).jpg|thumb|250px|[[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]]]] [[Slika:Schloss Kromberk.JPG|thumb|250px|[[Grad Kromberk]] - dom Goriškega muzeja]] Kulturne ustanove: *[[SNG Nova Gorica]] *[[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] *[[Kulturni dom Nova Gorica]] *[[Kulturni center Mostovna]] *[[Goriški muzej]] *[[Mladinski center Nova Gorica]] *[[Mestna galerija]] *[[Galerija Artes]] *[[Galerija Frnaža]] *[[Galerija GONG]] Prireditve: *[[Goriška dlan]] Glasbene skupine: *[[Avtomobili]] *[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] *[[Zaklonišče prepeva]] Decembra 2020 je bila sprejeta skupna kandidatura Nove Gorice in Gorice za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2025. Mesti sta bili prva prestolnica kulture, ki se je raztezala čez dve državi.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/evropska-prestolnica-kulture-2025-bo-nova-gorica-z-gorico/546166 |title=Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico |work=MMC RTV-SLO |date=2020-12-18 |accessdate=2025-01-09}}</ref> Uradna otvoritev prestolnice kulture je potekala 8. februarja 2025.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovensko-mesto-bo-okronano-s-castnim-nazivom-pripravili-14-ur-spektakla.html |title=Slovenska deklica in italijanski deček s pritiskom na gumb in ob pesmi 'Insieme' odprla EPK |work=24ur.com |date=2025-02-08 |accessdate=2026-01-27}}</ref> Delegacija treh poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je obiskala Novo Gorico in Gorico. Na terenu so se srečevali z občani obeh mest in ustvarjalci različnih kutlurnih področij - od likovne umetnosti, intermedije, literature, kinematografije, glasbe, uprizoritvenih umetnosti, kulinarike in znanosti, da bi v praksi spoznali kako se dve mesti, razdeljeni skozi travmatično zgodovino, združujeta skozi ta kulturni projekt in predstavljata vzor za celotno Evropo. "To je najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej", je dejal predsednik Odbora Hannes Heide. <ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran Evropskega parlamenta v slovenskem jeziku|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-02|language=sl|publisher=Evropski palament}}</ref> == Turizem == [[Slika:DSCF7864 (53371431555).jpg|thumb|[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Frančiškanski samostan Kostanjevica]] z južne strani]] Na Kidričevi ulici 11 se nahaja Turistično informacijski center in Center trajnostne mobilnosti Nova Gorica, ki ju upravlja Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.<ref>{{Navedi splet|title=Osebna izkaznica|url=https://turizem-novagorica-vipavskadolina.si/o-zavodu/osebna-izkaznica/|website=Turizem Nova Gorica in Vipavska dolina|accessdate=2024-07-05|language=sl-SI}}</ref> Na jugu Nove Gorice se na vzpetini Kostanjevica nahaja [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|frančiškanski samostan]]. Domačini območje imenujejo Kapela. Samostan ima izjemno cerkev s štukaturami in poslikavami. V njem je bogata knjižnica. Posebnost je kripta pod njegovo cerkvijo, v kateri so pokopani člani francoske kraljeve družine Bourbon, z zadnjim kraljem rodbine, Karlom X.<ref>{{Navedi splet|title=Grobnica Burbonov {{!}} Frančiškanski samostan Kostanjevica in Nova Gorica|url=https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/grobnica-burbonov|website=www.samostan-kostanjevica.si|accessdate=2024-07-05}}</ref> Hoteli: * Park Hotel * [[Perla Casinò & Hotel]] == Arhitektura == [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|thumb|Občinska stavba in trg Edvarda Kardelja]] [[Slika:Nova Gorica - Železniška postaja.jpg|thumb|Železniška postaja in trg Evrope]] Verska arhitektura: *[[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Samostan Kostanjevica]], zgrajen v 17. stoletju. *[[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica]] *[[Bazilika Marije, Božje Matere, Sveta Gora]] Arhitekturno najpomembnejše stavbe v Novi Gorici: * Bloki ob Kidričevi (''Ruski bloki'') - prve stanovanjske stavbe ob magistrali * Občinska stavba, arhitekt [[Vinko Glanz]] * Nebotičnik - svojčas najvišja stavba mesta * [[Eda center]] - današnja najvišja stavba mesta * [[Železniška postaja Nova Gorica|Železniška postaja]] - iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] * [[SNG Nova Gorica]] (včasih Primorsko narodno gledališče), arh. Vojteh Ravnikar * Knjižnica Franceta Bevka, arhitekt Vojteh Ravnikar Trgi v Novi Gorici: * Bevkov trg * [[Trg Evrope]] (''Trg Transalpina'') pred železniško postajo Nova Gorica, ki je od leta 1947 razdeljen med Italijo in Slovenijo. * [[Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica|Trg Edvarda Kardelja]] * Spomenik [[Edvard Rusjan|Edvardu Rusjanu]], zgrajen leta 1960 in posvečen pionirju letalstva Avstro-Ogrske. == Gasilci == 27. julija 1948 je v Solkanu ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Solkan. Izvoljen predsednik Alojz Srebrnič - Džidži, poveljnik Ivan Zavrtnik - Nutej in tajnik Viktor Volk.<ref>{{Navedi splet|title=Prostovoljno gasilsko društvo Nova Gorica|url=https://www.pgd-ng.si/zgodovina|website=www.pgd-ng.si|accessdate=2024-07-18|language=sl|archive-date=2024-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240806054003/http://www.pgd-ng.si/zgodovina|url-status=dead}}</ref> Leta 1958 se je društvo preselilo v nov gasilski dom v Novi Gorici. Društvo pridobi vozilo [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] Pionir. 11. julija 1991 je ustanovljena [[Gasilska enota Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina|url=https://www.geng.si/zgodovina|website=Gasilska enota Nova Gorica|date=2022-12-21|accessdate=2024-07-18|language=sl}}</ref> == Znameniti Novogoričani == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica}} {{stolpci|7| * [[Emil Aberšek]] *[[Denis Arčon]] *[[Iztok Arčon]] *[[Matej Arčon]] *[[Alan Jakin]] *[[Jože Babič]] *[[Ivo Barišič]] *[[Hubert Bergant]] *[[France Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Zoran Božič]] *[[Bojan Bratina]] *[[Gvido Bratina]] *[[Diego de Brea]] *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] * [[Mirko Brulc]] * [[Aljoša Buha]] * [[Štefan Cigoj]] *[[Diego De Brea]] * [[Srečko Fišer]] * [[Slavko Furlan]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Teja Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Ervin Hladnik Milharčič]] * [[Jožko Humar]] * [[Zoltan Jan]] * [[Boris Jukić]] * [[Vasja Klavora]] * [[Dean Komel]] * [[Silvester Komel]] * [[Danilo Kovačič]] *[[Teodor Lojk]] * [[Branko Marušič]] * [[Ivan Marušič]] * [[Tomaž Marušič]] * [[Tomaž Mastnak]] * [[Bine Matoh]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Vida Mokrin Pauer]] *[[Anja Mugerli]] * [[Negovan Nemec]] * [[Nelida Nemec]] * [[Maja Novak]] * [[Borut Pahor]] * [[Alenka Paulin]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Marko Peljhan]] * [[Dušan Pirjevec]] * [[Stojan Plesničar]] * [[Tine Ravnikar]] * [[Vojteh Ravnikar]] * [[Gianni Rijavec]] * [[Marija Rus]] * [[Neda Rusjan Bric]] * [[Miran Rudan]] * [[Igor Saksida]] * [[Uroš Seljak]] * [[Janez Starina]] *[[Jožica Svete]] * [[Rudi Šimac]] * [[Majda Širca]] * [[Mojca Širok]] * [[Stanislav Škrabec]] * [[Anja Štefan]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Igor Vidmar]] * [[Boštjan Vuga]] * [[Tomaž Vuga]] * [[Lucijan Vuga]] * [[Marko Vuksanović]] * [[Mirko Vuksanović]] * [[Danilo Zavrtanik]] * [[Miloš Žefran]] * [[Niko Jurca]] }} ==Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Plahuta, Slavica ''Nova Gorica 1947 - 1997 : Pričetki gradnje Nove Gorice'' ''Oko'', 5, št. 89-94 (1997) * Ukmar, Dragica. »Začetki gradnje Nove Gorice«. ''Kronika'' 41, št. 2 (1993), 18-37. * Rosa, Jurij in Ivanka Uršič. ''Na Solkanskem polju je rastlo mesto : 50 let Nove Gorice : 50 (naj)starejših posamičnih javnih stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje''. Nova Gorica, 1998. * ''Občina Nova Gorica 1947-1977''. Nova Gorica, 1977. * Marušič, Branko. ''Nova Gorica''. Motovun, 1988. * Ravnikar, Edvard. »Nova Gorica po 35 letih«. ''Arhitektov bilten'', št. 68-69 (1984), 43-46. * Vrišer, Igor. »Nastanek in razvoj Nove Gorice : geografija novo nastajajočega mesta«. ''Geografski vestnik'' 31 (1959), 45-78. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Nova Gorica}} {{Wikipotovanje|Nova Gorica}} * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/6807960 ''Mesto na travniku'', dokumentarni film RTV Slovenije (2007)] * [https://web.archive.org/web/20070117192635/http://www.benjaminbezek.net/etnologija/urbana.htm Literatura o Novi Gorici] (arhivirana stran) * [https://www.go2025.eu/sl Spletno mesto evropske prestolnice kulture Nove Gorice in Gorice] {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Nova Gorica}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] [[Kategorija:Nova Gorica| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Soči]] dfardaf7b0t71ag8zndi2wq9cowbxua 0 120759 6655900 6462271 2026-04-04T22:10:46Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6655900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096570_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 23.99 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 50.17 |longEW = E |najdisi=Ledinske+Krnice |slika= |povrsina=2,53 |prebivalstvo=66 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=785,9 |postna=5281 |posta=Spodnja Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Goriška regija |regija=Primorska }} '''Ledinske Krnice''' so [[naselje]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Krnice]] * [[Ledine]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] b89mdn8ihpxuhrmmlnz2kh1loskcrsa 6656081 6655900 2026-04-05T10:33:11Z Ljuba24b 92351 6656081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10096570_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 23.99 |latNS = N | longd = 14 |longm = 3 |longs = 50.17 |longEW = E |najdisi=Ledinske+Krnice |slika= |povrsina=2,53 |prebivalstvo=66 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=785,9 |postna=5281 |posta=Spodnja Idrija |obcina=Idrija |pokrajina=Goriška regija |regija=Primorska }} '''Ledinske Krnice''' so [[naselje]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]]. ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Krnice]] * [[Ledine]] {{Idrija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Idrija]] 9uqiloagsos7fgw6j657uj0stjc7536 0 129694 6655879 6648374 2026-04-04T21:07:45Z ~2026-16552-56 256366 6655879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Ziherl''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[psihiater]] in [[pedagog]], * [[23. september]] [[1945]], [[Ljubljana]]; † [[21. januar]] [[2012]], Ljubljana.<ref>http://www3.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-slavko-ziherl.html</ref> Bil je psihiater in profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta [[2006]] je bil na listi [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] dalje je bil podpredsednik LDS. [[22. november|22. novembra]] [[2008]] je postal [[državni sekretar Republike Slovenije]] v sestavi [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlade Republike Slovenije]]; [[4. december|4. decembra]] istega leta pa je odstopil zaradi nestrinjanja imenovanja [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]] za posebnega odposlanca za zunanje zadeve v [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]]<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/12/v_vladi_se_iscejo_tiskovnega_predstavnika.aspx Siol.net - Ziherl je odstopil z mesta državnega sekretarja]</ref>. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi LDS. CVRI SE V PEKLU, GNIDA == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{9VladaSLO}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ziherl, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Podpredsedniki Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] beu82gw3p87rd2f8ss81txd1b7sitb7 6655880 6655879 2026-04-04T21:08:05Z Lp0 on fire 251215 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-16552-56|~2026-16552-56]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-16552-56|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika A09: odstranitev vandalizma 6655880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Slavko Ziherl''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[psihiater]] in [[pedagog]], * [[23. september]] [[1945]], [[Ljubljana]]; † [[21. januar]] [[2012]], Ljubljana.<ref>http://www3.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-slavko-ziherl.html</ref> Bil je psihiater in profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta [[2006]] je bil na listi [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]. Od [[30. junij]]a [[2007]] dalje je bil podpredsednik LDS. [[22. november|22. novembra]] [[2008]] je postal [[državni sekretar Republike Slovenije]] v sestavi [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlade Republike Slovenije]]; [[4. december|4. decembra]] istega leta pa je odstopil zaradi nestrinjanja imenovanja [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]] za posebnega odposlanca za zunanje zadeve v [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]]<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/12/v_vladi_se_iscejo_tiskovnega_predstavnika.aspx Siol.net - Ziherl je odstopil z mesta državnega sekretarja]</ref>. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi LDS. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == {{Wikiquote}} {{9VladaSLO}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ziherl, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski psihiatri]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2006–2010)]] [[Kategorija:Podpredsedniki Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2010–2014)]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] tav5ou4cb6oqglpr2ogsv4y1odzii8e 0 132831 6655714 6653325 2026-04-04T13:10:37Z Janezdrilc 3152 {{Svetniki (tabela)}} 6655714 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvaška|hrvaških]] [[svetnik]]ov''' je urejen po nazivih (stopnjah) svetništva, znotraj njih pa po letnicah pridobitve naziva. Seznam je sestavljen iz treh delov: v prvem delu so hrvaški svetniki in kandidati za svetnike, v drugem so drugi (nehrvaški) iz ozemlja današnje Hrvaške, v tretjem pa svetniki iz rimskega časa, ki so izvirali iz ozemlja današnje Hrvaške. == Seznam == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q48252|120px}} | rowspan=4 | [[Nikolaj Tavelić]] | rowspan=4 | okoli 1340,<br>[[Šibenik]]<br><br>14. november 1391,<br>[[Jeruzalem]] | rowspan=4 | frančiškan, duhovnik, misijonar, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/14th_century.htm#Tavelic}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 14. nov. |- | &nbsp; |- | 6. junij 1889, [[Rim]] ([[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]]) |- | 21. junij 1970, [[Vatikan]] ([[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]) |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q733433|120px}} | rowspan=4 | [[Leopold Mandić]] | rowspan=4 | 12. maj 1866,<br>[[Herceg Novi]], [[Črna gora]]<br><br>30. julij 1942,<br>[[Padova]] | rowspan=4 | kapucin, duhovnik, spovednik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1942.htm#Mandic}} | rowspan=4 | [[Kapucinski samostan Padova]] <small>([[:en:Sanctuary of Leopold Mandić|en]])</small> | 16. januar 1945 | rowspan=4 | 30. jul. |- | 1. marec 1974 |- | 2. maj 1976, [[Rim]] ([[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]]) |- | 16. oktober 1983, [[Rim]] ([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1048336|120px}} | rowspan=4 | [[Marko Križevski]] | rowspan=4 | okoli 1588,<br>[[Križevci, Hrvaška|Križevci]]<br><br>7. september 1619,<br>[[Košice]], [[Slovaška]] | rowspan=4 | duhovnik, kanonik, profesor, misijonar, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1619.htm#Kosice}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 7. jul. |- | 6. januar 1904 |- | 15. januar 1905, [[Rim]] ([[Papež Pij X.|Pij X.]]) |- | 2. julij 1995, [[Košice]] ([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2714860|120px}} | rowspan=4 | [[Avguštin Kažotić]] | rowspan=4 | okoli 1260,<br>[[Trogir]]<br><br>3. avgust 1323,<br>[[Lucera]], [[Italija]] | rowspan=4 | dominikanec, [[Nadškofija Zagreb|škof v Zagrebu]] in v [[Škofija Lucera - Troia|Luceri - Troii]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/14th_century.htm#Kazotic}} | rowspan=4 | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Lucera]] <small>([[:en:Lucera Cathedral|en]])</small> | &nbsp; | rowspan=4 | 3. avg. |- | &nbsp; |- | 17. julij 1700 ([[Papež Inocenc XII.|Inocenc XII.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q16114070|120px}} | rowspan=4 | [[Gracijan Kotorski]] | rowspan=4 | 27. oktober 1438,<br>[[Muo]], [[Črna gora]]<br><br>9. november 1508,<br>[[Benetke]] | rowspan=4 | avguštinec, ribič, pomorščak<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus5.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 8. nov. |- | &nbsp; |- | 6. junij 1889 ([[Papež Leon XIII.|Leon XIII.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2629566|120px}} | rowspan=4 | [[Hozana Kotorska]] | rowspan=4 | 25. november 1493,<br>[[Relezi]], [[Črna gora]]<br><br>27. april 1565,<br>[[Kotor]], [[Črna gora]] | rowspan=4 | dominikanska tretjerednica<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus6.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 27. apr. |- | &nbsp; |- | 21. december 1927 ([[Papež Pij XI.|Pij XI.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q310505|120px}} | rowspan=4 | [[Alojzije Stepinac]] | rowspan=4 | 8. julij 1898,<br>[[Brezarić]]<br><br>10. februar 1960,<br>[[Krašić]] | rowspan=4 | [[Nadškofija Zagreb|nadškof v Zagrebu]], kardinal, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1960.htm#Stepinac}} | rowspan=4 | [[Zagrebška stolnica|Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]] | 9. oktober 1981 | rowspan=4 | 10. feb. |- | 3. julij 1998 |- | 3. oktober 1998, [[Marija Bistrica]]<br>([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2661542|120px}} | rowspan=4 | [[Marija Petković]] | rowspan=4 | 10. december 1892,<br>[[Blato, Korčula|Blato]]<br><br>9. julij 1966,<br>[[Rim]] | rowspan=4 | redovnica, ustanoviteljica [[Kongregacija hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška|Kongregacije hčera usmiljenja Tretjega reda sv. Frančiška]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1966.htm#Petkovic}} | rowspan=4 | kripta samostanske kapele Kristusa Kralja, [[Blato, Korčula|Blato]] | 28. februar 1989 | rowspan=4 | 9. jul. |- | 5. julij 2002 |- | 6. junij 2003, [[Dubrovnik]]<br>([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2378574|120px}} | rowspan=4 | [[Ivan Merz]] | rowspan=4 | 16. december 1896,<br>[[Banja Luka]]<br><br>10. maj 1928,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | jezikoslovec, [[primerjalni književnik]], pisatelj, profesor na [[Nadškofijska klasična gimnazija Zagreb|Nadškofijski klasični gimnaziji Zagreb]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1928.htm#Merz}} | rowspan=4 | [[Bazilika Srca Jezusovega, Zagreb]] | 8. maj 1958 | rowspan=4 | 10. maj |- | 5. julij 2002 |- | 22. junij 2003, [[Banja Luka]]<br>([[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d|Q11768928|120px}} | rowspan=4 | [[Jula Ivanišević]] | rowspan=4 | 25. november 1893,<br>[[Godinjak]]<br><br>15. december 1941,<br>[[Goražde]] | rowspan=4 | redovnica [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ena od petih ''[[Drinske mučenke|drinskih mučenk]]''<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1941.htm#Ivanisevic}} | rowspan=4 | | 4. december 1999 | rowspan=4 | 15. dec. |- | 14. januar 2011 |- | 24. september 2011, [[Sarajevo]]<br>([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 8. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12352724|120px}} | rowspan=4 | [[Miroslav Bulešić]] | rowspan=4 | 13. maj 1920,<br>[[Čabrunići]]<br><br>24. avgust 1947,<br>[[Lanišće]] | rowspan=4 | duhovnik, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1947.htm#Bulesic}} | rowspan=4 | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Svetvinčenat]] | 24. april 1956 | rowspan=4 | 24. avg. |- | 20. december 2012 |- | 28. september 2013, [[Pulj]]<br>([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 9. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12641954|120px}} | rowspan=4 | [[Serafin Kodić Glasnović]] | rowspan=4 | 25. april 1893,<br>[[Janjevo]], [[Kosovo]]<br><br>11. maj 1947,<br>[[Lezhë]], [[Albanija]] | rowspan=5 | duhovnika, Kodić Glasnović tudi frančiškan, dva od 38 mučencev latinske in grškokatoliške Cerkve v Albaniji<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East03.htm}} | rowspan=5 | | 10. november 2002 | rowspan=4 | 19. mar. |- | 26. april 2016 |- | 5. november 2016, [[Skader]]<br>([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |- | 10. | {{Slika d|Q13037033|120px}} | [[Anton Muzić]] | 12. maj 1921,<br>[[Vrnakolo]], [[Kosovo]]<br><br>spomladi 1948,<br>[[Skaderë]], [[Albanija]] | colspan=2 | ''zgornji datumi'' |- | rowspan=4 | 11. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12626777|120px}} | rowspan=4 | [[Alojzije Palić]] | rowspan=4 | 14. april 1878,<br>[[Janjevo]], [[Kosovo]]<br><br>7. marec 1913,<br>[[Janoš, Kosovo|Janoš]], [[Kosovo]] | rowspan=4 | frančiškan, duhovnik, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1913.htm#Paliq}} | rowspan=4 | | 10. november 2002 | rowspan=4 | 20. feb. |- | 20. junij 2024 |- | 16. november 2024, [[Skader]]<br>([[Marcello Semeraro]]) |- | &nbsp; |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q16513913|120px}} | rowspan=4 | [[Petar Barbarić]] | rowspan=4 | 19. maj 1874,<br>[[Klobuk, Bosna in Hercegovina|Klobuk]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]]<br><br>15. april 1897,<br>[[Travnik (mesto)|Travnik]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | rowspan=4 | jezuit, semeniščnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1897.htm#Barbaric}} | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Alojzija, Travnik]] | 16. december 1938 | rowspan=4 | |- | 18. march 2015 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12626970|120px}} | rowspan=4 | [[Ante Antić]] | rowspan=4 | 16. april 1893,<br>[[Prvić Šepurine]]<br><br>4. marec 1965,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1965.htm#Antic}} | rowspan=4 | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Zagreb]] <small>([[c:Category:Our Lady of Lourdes church, Zagreb|c]])</small> | 1984 | rowspan=4 | |- | 5. maj 2015 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12626988|120px}} | rowspan=4 | [[Ante Tomičić]] | rowspan=4 | 23. marec 1901,<br>[[Razbojine]]<br><br>25. november 1981,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]] | rowspan=4 | kapucin<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1981.htm#Tomicic}} | rowspan=4 | | 26. julij 2005 | rowspan=4 | |- | 14. marec 2024 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q16111329|120px}} | rowspan=4 | [[Josip Lang]] | rowspan=4 | 25. januar 1857,<br>[[Lepšić]]<br><br>1. november 1924,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | [[Nadškofija Zagreb|pomožni škof Zagreba]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1924.htm#Lang}} | rowspan=4 | [[Cerkev Marijinega obiskanja, Zagreb]] <small>([[:hr:Župna crkva sv. Marije na Dolcu|hr]])</small> | &nbsp; | rowspan=4 | |- | 25. november 2024 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12631451|120px}} | rowspan=4 | [[Gerard Stantić]] | rowspan=4 | 18. september 1876,<br>[[Đurđin]], [[Srbija]]<br><br>24. junij 1956,<br>[[Sombor]], [[Srbija]] | rowspan=4 | karmeličan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1956.htm#Stantic}} | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Štefana I. Ogrskega, Sombor]] <small>([[d:Q101583506|d]])</small> | 1985 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12634568|120px}} | rowspan=4 | [[Klaudija Böllein]] | rowspan=4 | 17. januar 1875,<br>[[Đakovo]]<br><br>3. februar 1952,<br>[[Varaždin]] | rowspan=4 | uršulinka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1952.htm#Boellein}} | rowspan=4 | [[Cerkev Jezusovega rojstva, Varaždin]] <small>([[c:Category:Ursuline church (Varazdin)|c]])</small> | 1999 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q434262|120px}} | rowspan=4 | [[Josip Stadler]] | rowspan=4 | 24. januar 1843,<br>[[Slavonski Brod]]<br><br>8. december 1918,<br>[[Sarajevo]] | rowspan=4 | [[Nadškofija Vrhbosna|nadškof Vrhbosne]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1918.htm#Stadler}} | rowspan=4 | [[Stolnica Srca Jezusovega, Sarajevo]] | 20. junij 2002 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q11739628|120px}} | rowspan=4 | [[Klara Žižić]] | rowspan=4 | 1626,<br>[[Promina]] (župnija)<br><br>21. september 1706,<br>[[Šibenik]] | rowspan=4 | redovnica, ustanoviteljica reda [[Frančiškanske sestre Brezmadežne Matere Božje|Frančiškanskih sester Brezmadežne Matere Božje]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1706.htm#Zizic}} | rowspan=4 | kripta [[Cerkev sv. Lovrenca, Šibenik|cerkve sv. Lovrenca, Šibenik]] | 21. september 2004 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12636212|120px}} | rowspan=4 | [[Marica Stanković]] | rowspan=4 | 31. december 1900,<br>[[Zagreb]]<br><br>8. oktober 1957,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | učiteljica, ustanoviteljica laične ustanove [[Sodelavke Kristusa Kralja]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1957.htm#Stankovic}} | rowspan=4 | pokopališče [[Mirogoj]], [[Zagreb]] | 16. november 2006 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12633352|120px}} | rowspan=4 | [[Ivo Peran]] | rowspan=4 | 25. junij 1920,<br>[[Kaštel Stari]]<br><br>14. september 2003,<br>[[Split]] | rowspan=4 | frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2003.htm#Peran}} | rowspan=4 | | 27. marec 2011 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130365010|120px}} | rowspan=4 | [[Kornelija Horvat]] | rowspan=4 | 22. december 1886,<br>[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]], [[Hrvaška]]<br><br>22. januar 1944,<br>[[Hvar, Hvar|Hvar]] | rowspan=10 | usmiljenke, mučenke<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East09.htm}} | rowspan=4 | | 4. april 2011 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | 8. | {{Slika d|Q61063106|120px}} | [[Lipharda Horvat]] | 6. marec 1902,<br>[[Varaždin]]<br><br>maj 1945,<br>[[Sošice]] | | rowspan=6 colspan=2 | ''zgornji datumi'' |- | 9. | {{Slika d|Q16116531|120px}} | [[Žarka Ivasić]] | 16. september 1904,<br>[[Krašić]]<br><br>16. maj 1946,<br>[[Gospić]] | |- | 10. | {{Slika d|Q130365118|120px}} | [[Geralda Jakob]] | 17. julij 1906,<br>[[Donjara]]<br><br>maj 1945,<br>[[Sošice]] | |- | 11. | {{Slika d|Q61064104|120px}} | [[Konstantina Mesar]] | 26. oktober 1907,<br>[[Marija Bistrica]]<br><br>maj 1945,<br>[[Sošice]] | |- | 12. | {{Slika d|Q120735465|120px}} | [[Trofima Miloslavić]] | 17. avgust 1888,<br>[[Makoše, Župa dubrovačka|Makoše]]<br><br>26. november 1950,<br>[[Rim]] | |- | 13. | {{Slika d|Q61063092|120px}} | [[Blanda Stipetić]] | 27. junij 1889,<br>[[Vučinići]]<br><br>30. junij 1945,<br>[[Sošice]] | |- | rowspan=4 | 14. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12635795|120px}} | rowspan=4 | [[Lovro Milanović]] | rowspan=4 | 22. maj 1777,<br>[[Sarajevo]]<br><br>3. februar 1807,<br>[[Turić]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | rowspan=4 | frančiškan, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1807.htm#Milanovic}} | rowspan=4 | pokopališče [[Turić]] | 31. januar 2015 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 15. | rowspan=4 | {{Slika d|Q20527425|120px}} | rowspan=4 | [[Krešimir Barišić]] | rowspan=4 | 27. julij 1907,<br>[[Jajce (mesto)|Jajce]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]]<br><br>9. avgust 1941,<br>[[Krnjeuša]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | rowspan=6 | duhovniki [[Škofija Banja Luka|Škofije Banja Luka]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Croatia.htm}} | rowspan=4 | | 25. februar 2015 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | 16. | {{Slika d|Q25497090|120px}} | [[Antun Dujlović]] | 9. januar 1910,<br>[[Ružići, Bosna in Hercegovina|Ružići]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]]<br><br>11. julij 1943,<br>[[Gumjera]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | | rowspan=2 colspan=2 | ''zgornji datumi'' |- | 17. | {{Slika d|Q16112475|120px}} | [[Juraj Gospodnetić]] | 26. junij 1914,<br>[[Postira]]<br><br>11. julij 1943,<br>[[Bosansko Grahovo]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]] | |- | rowspan=4 | 18. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12626982|120px}} | rowspan=4 | [[Ante Gabrić]] | rowspan=4 | 28. februar 1915,<br>[[Metković]]<br><br>20. oktober 1988,<br>[[Kalkuta]], [[Indija]] | rowspan=4 | jezuit, duhovnik, misijonar<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1988.htm#Gabric}} | rowspan=4 | misijonska postaja »Maria Poli« | 28. februar 2015 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 19. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12628113|120px}} | rowspan=4 | [[Bonifacij Pavletić]] | rowspan=4 | 25. junij 1864,<br>[[Zbjegovača]]<br><br>4. november 1897,<br>[[Rim]] | rowspan=4 | redovnik reda [[Sinovi brezmadežnega spočetja]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1897.htm#Pavletic}} | rowspan=4 | [[Rim]] | 13. maj 2016 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 20. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12646121|120px}} | rowspan=4 | [[Šimun Filipović]] | rowspan=4 | 30. september 1732,<br>[[Seona, Srebrenik|Seona]], [[Bosna in Hercegovina|BiH]]<br><br>9. maj 1802,<br>[[Ripatransone]], [[Italija]] | rowspan=4 | frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1802.htm#Filipovic}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 21. | rowspan=4 | {{Slika d|Q443459|120px}} | rowspan=4 | [[Franjo Kuharić]] | rowspan=4 | 15. april 1919,<br>[[Pribić]]<br><br>8. marec 2002,<br>[[Zagreb]] | rowspan=4 | [[Nadškofija Zagreb|nadškof Zagreba]], [[Seznam hrvaških kardinalov|kardinal]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2002.htm#Kuharic}} | rowspan=4 | [[Zagrebška stolnica|Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Štefana in Ladislava, Zagreb]] | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 22. | rowspan=4 | {{Slika d|Q8201629|120px}} | rowspan=4 | [[Anton Rendić]] | rowspan=4 | 20. december 1896,<br>[[Sutivan]]<br><br>13. februar 1993,<br>[[Antofagasta]], [[Čile]] | rowspan=4 | zdravnik, pesnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1993.htm#Rendic}} | rowspan=4 | pokopališče [[Antofagasta]] | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} == Druge svetniške osebnosti iz Hrvaškega == === Svetniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q5527604|120px}} | rowspan=4 | [[Gavdencij Osorski]] | rowspan=4 | 10. stoletje,<br>?<br><br>31. maj 1044,<br>[[Ancona]] | rowspan=4 | Italijan, [[Škofija Osor|škof Osorja]], benediktinec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 1. jun. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q3768441|120px}} | rowspan=4 | [[Ivan Trogirski]] | rowspan=4 | okoli 1034,<br>[[Rim]]<br><br>okoli 1111,<br>[[Trogir]] | rowspan=4 | Italijan, kamaldolenec, škof [[Trogir]]ja | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trogir]] <small>([[:hr:Trogirska katedrala|hr]])</small> | &nbsp; | rowspan=4 | 14. nov. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Blaženi === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q16114076|120px}} | rowspan=4 | [[Oton iz Pulja]] | rowspan=4 | ?<br><br>14. december 1241,<br>[[Jeruzalem]] | rowspan=4 | Nemec<ref>Jakov Jelinčić, ''[https://hrcak.srce.hr/file/112791 Blaženik Oton iz Pule – istarski karizmatik]''; v: Acta medico-historica Adriatica, 2011, stran 321.</ref>, frančiškan, karizmatik | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Pulj]] <small>([[:hr:Samostan i crkva sv. Franje u Puli|hr]])</small> | &nbsp; | rowspan=4 | 14. dec. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q348558|120px}} | rowspan=4 | [[Jakob Zadarski]] | rowspan=4 | okoli 1400,<br>[[Zadar]]<br><br>1485,<br>[[Bitetto]], [[Italija]] | rowspan=4 | Italijan, frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/15th_century.htm#Varingez}} | rowspan=4 | [[Cerkev sv. Jakoba Zadarskega, Bitetto]] <small>([[d:Q123985752|d]])</small> | &nbsp; | rowspan=4 | 27. apr. |- | &nbsp; |- | 29. december 1700 ([[Papež Klemen XI.|Klemen XI.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1120759|120px}} | rowspan=4 | [[Julijan iz Bal]] | rowspan=4 | ?,<br>[[Bale]]<br><br>1343 ali 1349,<br>[[Bale]] | rowspan=4 | Italijan, frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/confirmation_cultus6.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 1. maj |- | &nbsp; |- | 23. februar 1910 ([[Papež Pij X.|Pij X.]]) |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q11768728|120px}} | rowspan=4 | [[Bernadeta Banja]] | rowspan=4 | 18. junij 1912,<br>[[Veliki Grđevac]]<br><br>15. december 1941,<br>[[Goražde]] | rowspan=4 | Madžarka, redovnica [[Hčere Božje ljubezni|Hčera Božje ljubezni]], ena od petih ''[[Drinske mučenke|drinskih mučenk]]''<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1941.htm#Ivanisevic}} | rowspan=4 | | 4. december 1999 | rowspan=4 | 15. dec. |- | 14. januar 2011 |- | 24. september 2011, [[Sarajevo]]<br>([[Angelo Amato]]) |- | &nbsp; |} === Častitljivi Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q3720348|120px}} | rowspan=4 | [[Egidij Bulešić]] | rowspan=4 | 24. avgust 1905,<br>[[Pulj]]<br><br>25. april 1929,<br>[[Pulj]] | rowspan=4 | Italijan, mornar, ladjedelniški delavec, frančiškanski tretjerednik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1929.htm#Bullesi}} | rowspan=4 | [[Cerkev Matere Božje, Barbana]] <small>([[d:Q69389817|d]])</small> | 6. maj 1974 | rowspan=4 | |- | 7. julij 1997 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q3833084|120px}} | rowspan=4 | [[Lino Maupas]] | rowspan=4 | 30. avgust 1866,<br>[[Split]]<br><br>14. maj 1924,<br>[[Parma]], [[Italija]] | rowspan=4 | Italijan, frančiškan, duhovnik<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1924.htm#Maupas}} | rowspan=4 | pokopališče Villetta, [[Parma]] | 25. julij 1942 | rowspan=4 | |- | 26. marec 1999 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q544583|120px}} | rowspan=4 | [[Placido Cortese]] | rowspan=4 | 7. marec 1907,<br>[[Cres (mesto)|Cres]]<br><br>november 1944,<br>[[Trst]] | rowspan=4 | Italijan, minorit, duhovnik, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1944.htm#Cortese}} | rowspan=4 | | 29. januar 2002 | rowspan=4 | |- | 30. avgust 2021 |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} === Božji služabniki === {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12631471|120px}} | rowspan=4 | [[Giacoma Giorgia Colombis]] | rowspan=4 | 28. december 1735,<br>[[Cres (mesto)|Cres]]<br><br>28. junij 1801,<br>[[Cres (mesto)|Cres]] | rowspan=4 | Italijanka, benediktinka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1801.htm#Colombis}} | rowspan=4 | | 1801 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q12636241|120px}} | rowspan=4 | [[Marija Krucifiksa Kozulić]] | rowspan=4 | 20. september 1852,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]]<br><br>29. september 1922,<br>[[Reka, Hrvaška|Reka]] | rowspan=4 | Italijanka, redovnica, ustanoviteljica [[Družba sester Presvetega Srca Jezusovega|Družbe sester Presvetega Srca Jezusovega]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1922.htm#Kozulic}} | rowspan=4 | pokopališče Kozala, [[Reka, Hrvaška|Reka]] | 20. oktober 2013 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} == Rimski svetniki == {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q160882|120px}} | rowspan=4 | [[Papež Gaj|Gaj]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>[[Salona]]<br><br>22. april 296,<br>[[Rim]] | rowspan=4 | [[Seznam papežev|papež]] | rowspan=4 | [[Kalistove katakombe]], [[Rim]] | &nbsp; | rowspan=4 | 22. apr. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q9371947|120px}} | rowspan=4 | [[Venancij Splitski]] | rowspan=4 | ?<br><br>259,<br>[[Delminij]] <small>([[:hr:Delminij|hr]])</small> | rowspan=4 | [[Nadškofija Split|škof Salone]], mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 1. apr. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q2908130|120px}} | rowspan=4 | [[Anastazij Splitski]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>?<br><br>304,<br>[[Salona]] | rowspan=4 | volnar, mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 7. sep. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d|Q387986|120px}} | rowspan=4 | [[Domen Splitski]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>[[Antiohija]], danes [[Turčija]]<br><br>304,<br>[[Salona]] | rowspan=4 | [[Nadškofija Split|škof Salone]], mučenec | rowspan=4 | [[Stolnica sv. Domna, Split]] | &nbsp; | rowspan=4 | 7. maj |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q1771530|120px}} | rowspan=4 | [[Maver iz Poreča]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>?<br><br>okoli 305,<br>[[Poreč]] | rowspan=4 | [[Škofija Poreč in Pulj|škof Poreča]], mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 21. nov. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130368155|120px}} | rowspan=4 | [[Elevterij iz Poreča]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>?<br><br>4. stoletje,<br>[[Poreč]] | rowspan=4 | mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 18. apr. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d|Q130368350|120px}} | rowspan=4 | [[Projekt iz Poreča]] | rowspan=4 | ?<br><br>4. stoletje,<br>[[Poreč]] | rowspan=5 | mučenca | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 25. jan. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | 8. | {{Slika d|Q130368417|120px}} | [[Akolit iz Poreča]] | ?<br><br>4. stoletje,<br>[[Poreč]] | | colspan=2 | ''zgornji datumi'' |- | rowspan=4 | 9. | rowspan=4 | {{Slika d|Q4370322|120px}} | rowspan=4 | [[Polion iz Cibal]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>?<br><br>27. april 304,<br>[[Vinkovci]] | rowspan=4 | bralec Cerkve v [[Cibalae|Cibalah]], mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 27. apr. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 10. | rowspan=4 | {{Slika d|Q776193|120px}} | rowspan=4 | [[Kvirin iz Siska]] | rowspan=4 | 3. stoletje,<br>?<br><br>4. junij 309,<br>[[Sombotel]] | rowspan=4 | [[Škofija Sisak|škof Siska]], mučenec | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 4. jun. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 11. | rowspan=4 | {{Slika d|Q544981|120px}} | rowspan=4 | [[Sveti Marin|Marin]] | rowspan=4 | 275,<br>[[Lopar, Rab|Lopar]]<br><br>3. september 366,<br>[[San Marino (mesto)|San Marino]] | rowspan=4 | kamnosek, diakon, ustanovitelj [[San Marino|San Marina]] | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | 3. sep. |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |} == Sklici == {{sklici|1}} {{Hrvaški svetniki}} {{Seznami narodov po poklicu|svetnikov}} [[Kategorija:Hrvaški svetniki| ]] [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Svetniki]] [[Kategorija:Hrvaške verske osebnosti|Svetniki]] 3j1yt283bd97iapxuqluy4g2a1mytba 0 135396 6655881 6632625 2026-04-04T21:10:11Z Rastofan 255314 6655881 wikitext text/x-wiki {{copyedit|date=februar 2009}} {{Tank |vehicle= |image=[[File:160121-Z-QO726-002 (24289950164).jpg|300px|160121-Z-QO726-002 (24289950164)]] |caption= Slovenski M-84 |type=[[glavni bojni tank]] |crew=3 |in_service=1984 |manufacturer=[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] po [[Sovjetska zveza|sovjetski]] licenci |weight_full=48 t |length=9,53 m |length_podvozje=6,67 m |širina=3,57 m |širina_min=3,46 m |max_hight=2,19 m |engine=V-46TK, turbinsko polnjen, večgorivni |delovanje=12-valjni, V, štiritaktni |prostornina=38,000 cm³ |moč=573 kW pri 2000 vrt./min, 780 KM |ratio_power/mass=22,72 KM/T |tip_goriva=D2 |fuel=1.190 l |extra_fuel=2x200 l (zunanji tanki) |obese=torzijske osi |rotacijski_amortizerji=1., 2. in 6. kolo |tlak=0,83 kg/cm² |prenos=mehaničen, z multiplikatorjem |sklopka_menjalnik=planetarna s frikcijskimi sklopkami |menjalnik=hidravlično kontroliran, 7+1 |max_speed=65 km/h |offroad_speed=45 km/h |max_range=500 km (z dodatnimi tanki 700 km) |water_crossing=1,2 m |climb=30° |side_lean=25° |jarek=2,8 m |vertikalna_ovira=0,85 m |laser_daljino=TPD-K1 (lasersko/stadiametrični) |nameril_napr=TPN-1-49-23 (dnevno-nočni) |noč_opazov=aktivno IR, ojačevalnik svetlobe |pov_opaz_napr=TKN-3 (dnevno/nočno) |IR_osv=L-2 luna, aktivna |IR_doseg=800 |dod_IR_osvet=OU-3K |RKB_defence=PAZ detektorji, FVU čistilci |RKB_nadpritisk=350 |podvodna_vožnja=cev 5 m, 20 min priprave |fire_system=avtomatski z IR senzorji |radio=R-123M na frekvencah od 20-51,5 MHz |range_radio=16-20 km |smoke_cover=metalci dimnih min, generator motornega dima |smoked_area=400 m² v 4 min |zaklon_tanka=10x4,5x1,2 m³ |čistilci min=priključki za KMT-4M in KMT-6 |kupola_spredaj=250 mm |kupola_bok=120 mm |kupola_streha=30-60 mm |podvozje_spr_zgr=200 mm |podvozje_zgr_bok=15-30, 60 mm |klirens=100 mm |gun=125 mm D-81TM(2A46 rapira 3, gladkocevni |kadenca=3-4/min |range=9.400 m |izstrelki=42 izstrelkov |sovpr_mitra=7,62 mm [[Zastava M84|M86]] |PL_mitra=12,7 mm M87 |konflikti=[[zalivska vojna]]<br />[[vojne v nekdanji Jugoslaviji]]<br />[[UNMIK]] }} '''M-84''' je [[glavni bojni tank]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki ga je prevzela od nekdanje [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Je ena izmed licenčnih različic sovjetskega tanka [[T-72]] in ima izboljšan oklep, optiko, nadzor ognja in motor. V JLA so ga pričeli uporabljati leta [[1984]], leto dni pozneje pa je v uporabo prišla tudi izboljšana različica tega tanka M-84A. V Sloveniji sta potekali izdelava oklepa in kupole ([[Železarna Ravne]] in Jesenice) ter laserske optike ([[Iskra (podjetje)|Iskra]]). V poznih 80. letih je začela JLA razvijati lasten tank imenovan ''Vihor'', vendar je projekt skupaj z Jugoslavijo propadel. Zadnja verzija tega tanka je prišla v uporabo leta 2004. Izdelala jo je [[Srbija]], pod oznako M-84AB1. Izboljšali so sistem za nadzor ognja, optiko, oklep in oborožitev. Tank je tako postal zelo podoben ruskemu tanku [[T-90|T-90S]]. Tudi [[Hrvaška]] je razvijala svojo verzijo tega tanka, pod oznako M-84 ''Degman''. Leta 1990 in 1991 je [[Jugoslavija]] 150 teh tankov prodala [[Kuvajt]]u, za kar so iztržili 500 milijonov $. V tistem času je bil to največji dosežek jugoslovanske vojaške industrije (če izvzamemo vojaške objekte, kot so bunkerji, baze,...). Nadaljnje posle je preprečil propad države. Tank je bil prvič uporabljen v [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] ter kasneje v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenski osamosvojitveni vojni]] in ostalih [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]]. Slovenska vojska je od JLA prevzela 57 tankov M-84 ter jih kasneje nadgradila na standard M-84A4 Sniper. V aktivni službi je danes le 14 tankov, medtem ko je ostalih 32 v rezervi zaradi finančnih razlogov. Slovenija je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] nameravala [[Ukrajina|Ukrajini]] poslati tanke v zameno za tanke/oklepnike iz [[Nemčija|Nemčije]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia to provide its fleet of M-84 main battle tanks to Ukraine {{!}} Defense News April 2022 Global Security army industry {{!}} Defense Security global news industry army year 2022 {{!}} Archive News year|url=https://www.armyrecognition.com/defense_news_april_2022_global_security_army_industry/slovenia_to_provide_its_fleet_of_m-84_main_battle_tanks_to_ukraine.html|website=Army Recognition|date=2022-04-21|accessdate=2024-02-02|language=en-gb|last=Administrator}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia Sending Tanks to Ukraine in Weapons Swap with Germany|url=https://www.total-slovenia-news.com/politics/9907-slovenia-sending-tanks-to-ukraine-in-weapons-swap-with-germany|website=www.total-slovenia-news.com|accessdate=2024-02-02|language=en-gb|archive-date=2022-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425225518/https://www.total-slovenia-news.com/politics/9907-slovenia-sending-tanks-to-ukraine-in-weapons-swap-with-germany|url-status=dead}}</ref> Naslednja slovenska vlada je predlog (domnevno 15 tankov [[Leopard 2A4]] za 30 M-84) zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Germany, Slovenia want to speed up supply of tanks to Ukraine|url=https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3527430-germany-slovenia-want-to-speed-up-supply-of-tanks-to-ukraine.html|website=web.archive.org|date=2022-09-20|accessdate=2024-02-02|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920173140/https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3527430-germany-slovenia-want-to-speed-up-supply-of-tanks-to-ukraine.html|url-status=bot: unknown}}</ref> == Verzije == * M-84AB * M-84ABN * M-84ABK * M-84A4 * M-84ABI * M-84AB1 * M-84M == Države ki uporabljajo M-84 == * {{CRO}} (72) * {{KWT}} (149) * {{BIH}} (87) * {{SRB}} (212) * {{SVN}} (46) == Galerija == <gallery widths="225px" heights="190px"> File:M-84 SV 1.jpg|M-84 SV File:Croatian M-84 Zagreb Military Parade.JPG|Hrvaška vojaška parada, 2015 File:Kuwaiti M-84.JPEG|Kuvajtski M-84 File:M-84M 5.jpg|M-84M File:Hires 150602-A-DO858-537A Slovenian M-84 tanks 2015.jpg|Slovenska tanka na vadbišču Poček pri Postojni, 2015 File:M84 VS municija1.jpg|125-mm strelivo za M-84 </gallery> == Zunanje povezave == {{Commonscat|M-84 tanks}}[https://www.vojaskimuzej.si/zbirke/orozjaList.aspx?item=3&exp=162 Osnovni bojni tank M-84 - Vojaški muzej Slovenske vojske]{{Težka kopenska oborožitev Slovenske vojske}} {{Glavni bojni tanki}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-vehicle-stub}} [[Kategorija:Glavni bojni tanki]] [[Kategorija:Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo]] ag6hi0ebwe6xyphj0qzjkrn4urdsq2p 0 137171 6655876 6655392 2026-04-04T21:03:06Z ~2026-13659-49 255600 6655876 wikitext text/x-wiki '''Grič''' je lahko: {{div col|colwidth=24em}} * [[grič]], [[Reliefne oblike|reliefna oblika]] (množinska oblika: [[gričevje]]) * [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], občina Kostanjevica na Krki * [[Grič, Ribnica|Grič]], občina Ribnica * [[Grič pri Dobličah]], občina Črnomelj * [[Grič pri Klevevžu]], občina Šmarješke Toplice * [[Grič pri Trebnjem]], občina Trebnje *[[Grič, Ljubljana]], zaselek med Bokalcami in Podutikom v Ljubljani *[[Grič, Krško]], del Krškega * [[Grič, Zagrebška županija]] (Hrvaška) *Grič, drugo poimenovanje za ''[[Gradec pri Zagrebu|Gradec]]'' oz. [[Gornji Grad (razločitev)|''Gornji Grad'']], zgodovinsko poselitveno jedro [[Zagreb|Zagreba]] *[[Andrejev grič]], zaselek nad [[Kalce, Logatec|Kalcami]] ob cesti proti [[Hrušica (planota)|Hrušici]] oz. [[Lanišče|Lanišču]] *[[Akropolski grič]] - [[Atenska akropola]] *[[Bajžlov grič]] (Orle) *[[Beli Grič]], naselje v Občini Mokronog - Trebelno *[[Bitinov grič]], Drenov Grič *[[Brezov grič]] (1057 m), vrh nad krajem [[Idrijske Krnice]] *[[Brinov grič]] *[[Čuferjev grič]] *[[Drenov Grič]], naselje v [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] *[[Gabrški grič]] *[[Grajski grič]] ([[Ljubljanski grad]]) *[[Grajski grič (Limbuš)|Grajski grič]] ([[Limbuš]]) *[[Grajski grič (Slovenj Gradec)]] *[[Grajski grič (Gorica)]] ([[Goriški grad]]) *[[Ferjanov grič]] in naselje [[Ferjanov Grič]] *grič [[Golgota]] v Jeruzalemu *[[Hrastov grič]] *[[Janezov grič]] *[[Javorški grič]] (pri Vranskem) *[[Jerinov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Jeršičev Grič]] (Rovte) *[[Kamnikov grič]] *[[Kapitolski grič]] v Rimu *[[Kašeljski grič]] (vzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]) *[[Kležni grič]] *[[Kostanjčev grič]] *[[Kovski grič]] *[[Krvavški grič]] (pri [[Mokrec|Mokrecu]]) *[[Lačen grič]] *[[Loški grič]] *[[Mačkov grič]] *[[Marinčev grič]] *[[Marinčev Grič]], naselje v Občini Vrhnika *Mlaka - Grič, del naselja [[Mlaka pri Kranju]] *[[Mrovljev grič]], zaselek pri Cerknem *[[Muretov grič]] *[[Nesrečni grič]] *[[Orlov grič]] *[[Ovčji grič]] *[[Pajkov grič]] *[[Palatinski grič]] v Rimu *[[Papežev grič]] *[[Pešarjev grič]] *[[Podgrič]] *[[Presekani grič]] *[[Pustni grič]] *[[Rakovski grič]] *[[Rejcov Grič]]/[[Rejcov grič]] *[[Reskov grič]] (pri Vranskem) *[[Rujavi grič]] *grič [[Sion]] v Jeruzalemu *[[Slugov grič]] (1223m) *[[Snežni grič]] nad zaselkom Ceste (Logatec-Rovte) *[[Sončni Grič]], društvo za trajnostno kulturno bivanja, [[Hrvoji]] *[[Srebrni grič]] *[[Srednji grič]] (Orle in Drenov grič) *[[Suhi grič]] *[[Svinjski grič]] ([[Gornje Ložine]]) *[[Škocjanski grič]] *[[Špičasti grič]] *[[Štrukljev grič]] *[[Šukov grič]] *[[Tempeljski grič]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] *[[Tisov grič]] *[[Trčkov Grič]], naselje v Občini Vrhnika *[[Tuškov Grič]] (1010 m) *[[Vrhovski grič]] (958 m) *[[Zavrlov grič]] *[[Zlati grič]], vinska klet in Vinogradniški dvorec na [[Zlati Grič|Zlatem Griču]] pri [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] *[[Travniški grič]], [[Skojčin grič]], [[Pečni grič]] na [[Menina planina|Menini planini]] *[[Konjeniški klub Grič]] *dvosedežnica Grič in smučarska proga Grič 1, [[smučišče Cerkno]] {{div col end}} {{razločitev-kraj}} {{razločitev}} dl52lcsvnqui0ubtmjyln8gop6e9220 0 140639 6655919 6632313 2026-04-05T06:33:55Z Sporti 5955 /* Sklici */ pp 6655919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Guverner Banke Slovenije | name=Marko Kranjec | order=3. [[guverner Banke Slovenije]] | term_start=[[2007]] | term_end=[[2013]] | predecessor=[[Mitja Gaspari]] | successor=[[Boštjan Jazbec]] | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> |image=Marko_Kranjec_AB_(cropped).jpg |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]] |order1=[[Minister za finance Republike Slovenije |1. minister za finance<br>Republike Slovenije]] |term_start1=16. maj 1990 |term_end1=8. maj 1991 |premier1=[[Lojze Peterle]] |successor1=[[Dušan Šešok]] }} '''Marko Kranjec''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[bančnik]] in [[diplomat]], * [[12. april]] [[1940]], [[Novo mesto]]. Kranjec je bil prvi finančni minister Republike Slovenije in tretji [[guverner Banke Slovenije]]. == Življenjepis == Po maturi na gimnaziji v Novem mestu je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomiral leta 1964, med letoma 1965 in 1968 je bil asistent, leta 1975 pa je na isti ustanovi tudi [[doktorat|doktoriral]]. Kot ekonomist je deloval v [[Ljubljanska banka|Ljubljanski banki]], kot makroekonomist na [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] v [[Pariz]]u in v Svetovni banki v [[Washington]]u. V letih 1990/91 je bil prvi [[minister za finance Republike Slovenije]] (podpisnik slovenskih bonov, predhodnega plačilnega sredstva valute [[slovenski tolar]]). Med letoma 1991 in 1997 je bil viceguverner [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] in član sveta iste ustanove. Med letoma 1997 in 2002 je bil [[veleposlanik]] [[Slovenija|Republike Slovenije]] za [[Evropska unija|Evropsko unijo]] ([[Bruselj]]). Kranjec je profesor predmeta ''[[javne finance]]'' na [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani]]. Leta 2007 je postal [[guverner]] [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji guvernerji Banke Slovenije|url=https://www.bsi.si/o-nas/organizacija/nekdanji-guvernerji-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2021-02-03|archive-date=2021-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210922074229/https://www.bsi.si/o-nas/organizacija/nekdanji-guvernerji-banke-slovenije|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi: == * [[Guverner Banke Slovenije|Seznam guvernerjev Banke Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} {{1VladaSLO}} {{MzFRS}} {{GuvernerBS}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kranjec, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije pri Evropski uniji]] [[Kategorija:Ministri za finance Republike Slovenije]] [[Kategorija:Guvernerji Banke Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] f1cjp8rp98nsteihq5glfdf0mvjna0n 10 159119 6656015 6654253 2026-04-05T08:56:40Z Yerpo 8417 razveljavljene 4 redakcije od [[Special:Diff/6654175|6654175]] do [[Special:Diff/6654253|6654253]] - ročni rvv 6656015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = {{{name|}}} | official_name = {{{official_name|Comune di {{{name}}}}}} | native_name = {{{native_name|}}} | native_name_lang = it | settlement_type = {{{settlement_type|''[[Italijanske občine|Občina (comune)]]''}}} | image_skyline = {{{image_skyline|}}} | imagesize = {{{imagesize|}}} | image_alt = {{{image_alt|}}} | image_caption = {{{image_caption|}}} | image_flag = {{{image_flag|}}} | flag_size = {{{flag_size|}}} | flag_alt = {{{flag_alt|}}} | image_shield = {{#ifexist:media:{{{image_shield}}}|{{{image_shield}}}|{{#ifexist:media:{{{img_coa}}}|{{{img_coa}}}}}}} | shield_size = {{#if:{{{shield_size|}}}|{{{shield_size}}}|{{#if:{{{img_coa_small|}}}|px}}}} | shield_alt = {{{shield_alt|}}} | nickname = {{{nickname|}}} | motto = {{{motto|}}} | image_map = {{{image_map|{{{map|}}}}}} | mapsize = {{{mapsize|}}} | map_alt = {{{map_alt|}}} | map_caption = {{{map_caption|}}} | pushpin_map = Italija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Italiji | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = {{{coordinates_type|}}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|}}} | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{ITA}} | subdivision_type1 = [[Italijanske dežele|Dežela]] | subdivision_name1 = {{{region|}}} | subdivision_type2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|[[Metropolitansko mesto Italije|Metropolitansko mesto]]|[[Italijanske pokrajine|Pokrajina]]}} | subdivision_name2 = {{#if:{{{metropolitan_city|}}}|{{{metropolitan_city}}}|{{{province|}}}}} | parts_type = ''{{lang|it|[[Frazione|Frazioni]]}}'' | parts_style = para | parts = | p1 = {{#if:{{{frazioni|}}}|<small>{{{frazioni}}}</small>}} | established_title = {{#if:{{{established_date|}}}|{{{established_title|Ustanovitev}}}}} | established_date = {{{established_date|}}} | leader_party = {{#if:{{{mayor_party|}}}|{{{mayor_party}}}}} | leader_title = {{#if:{{{mayor|}}}|Župan}} | leader_name = {{{mayor|}}} | area_footnotes = {{{area_footnotes|}}} | area_total_km2 = {{{area_total_km2|}}} | population_footnotes = {{{population_footnotes|}}} | population_total = {{{population_total|}}} | population_as_of = {{{population_as_of|}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{area_total_km2|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{pop_density_footnotes|}}} | population_demonym = {{{population_demonym|{{{gentilic|}}}}}} | elevation_footnotes = {{{elevation_footnotes|}}} | elevation_m = {{{elevation_m|}}} | elevation_min_m = {{{elevation_min_m|}}} | elevation_max_m = {{{elevation_max_m|}}} | twin1 = {{{twin1|}}} | twin1_country = {{{twin1_country|}}} | twin2 = {{{twin2|}}} | twin2_country = {{{twin2_country|}}} | twin3 = {{{twin3|}}} | twin3_country = {{{twin3_country|}}} | twin4 = {{{twin4|}}} | twin4_country = {{{twin4_country|}}} | blank_name_sec1 = {{#if:{{{saint|}}}|Zavetnik}} | blank_info_sec1 = {{{saint|}}} | blank1_name_sec1 = {{#if:{{{day|}}}|Dan}} | blank1_info_sec1 = {{{day|}}} | timezone1 = <!--[[Srednjeevropski čas|CET]]--> | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = <!--[[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]--> | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = {{{postal_code|{{{postalcode|}}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{area_code|{{{telephone|}}}}}} | website = {{{website|}}} | footnotes = {{{footnotes|}}} }}{{ns0|{{#if:{{#if:{{{name|}}}||1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{official_name}}}|1}}{{#ifeq:{{{name}}}|{{{native_name}}}|1}}{{{mapx|}}}{{{mapy|}}}{{{map|}}}{{{telephone|}}}{{{gentilic|}}}{{{locator_position|}}}{{{img_coa|}}}{{{population_density_km2|}}}{{{timezone|}}}{{{coordinates|}}}{{{postalcode|}}}{{{nomeComune|}}}{{{panorama|}}}{{{linkStemma|}}}{{{linkBandiera|}}}{{{siglaRegione|}}}{{{siglaProvincia|}}}{{{latitudineGradi|}}}{{{latitudineMinuti|}}}{{{latitudineSecondi|}}}{{{longitudineGradi|}}}{{{longitudineMinuti|}}}{{{longitudineSecondi|}}}{{{altitudine|}}}{{{superficie|}}}{{{abitanti|}}}{{{anno|}}}{{{densita|}}}{{{comuniLimitrofi|}}}{{{cap|}}}{{{prefisso|}}}{{{fiscale|}}}{{{gradiGiorno|}}}{{{zonaSismica|}}}{{{nomeAbitanti|}}}{{{patrono|}}}{{{festivo|}}}{{{sito|}}}{{#ifeq:<nowiki>{{{name}}}</nowiki>-Stemma.png|{{{image_shield}}}|1}}{{#ifeq:{{#expr: {{precision1| {{#if:{{{elevation_m|}}}|{{{elevation_m}}}|0}} }} > 0 }}|1|1}}{{#ifeq:{{PAGENAME}}|Rim||{{#ifeq:{{#expr:{{{area_total_km2|0}}} > 653}}|1|1}}}}{{#ifeq:{{{province}}}|{{ProvinciaIT (short form)|sigla=}} ()|1}}{{#ifeq:{{{website}}}|{{official|}}|1}}|[[Kategorija:Članki o italijanskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti]]}}}}<!-- {{{istat|}}} --><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> tqcxrujfsqvvtf06sd1oouepxfgezzx 0 166460 6655807 1172400 2026-04-04T18:04:51Z Upwinxp 126544 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Obraz]] na stran [[Obraz (razločitev)]] 6655807 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Obraz (razločitev)]] 0j0v975tzw29uokz70d8v8p3eo8idbu 0 174476 6655910 6633582 2026-04-05T03:32:22Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655910 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franjo Vrunč - Buzdo''', [[slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[komunist]] in [[narodni heroj]], * [[12. februar]] [[1910]], [[Slovenj Gradec]], † [[24. avgust]] [[1941]], [[Maribor]] (ustreljen kot [[talec]]). Po končani osnovni in meščanski šoli je leta 1929 maturiral na učiteljišču v Mariboru. Že tedaj je sodeloval pri naprednem mladinskem društvu [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Nekaj časa je bil brezposeln, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil pri sokolski župi v Mariboru. Leta 1933 je postal učitelj v [[Rače|Račah]]. Leta 1933 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]]. Za [[narodni heroj Jugoslavije|narodnega heroja Jugoslavije]] je bil proglašen 27. novembra 1953. Po njem so se po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imenovale [[osnovna šola|osnovne šole]] v [[Gorica pri Slivnici|Gorici pri Slivnici]], [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in na [[Celje|Hudinji pri Celju]]. ==Glej tudi== {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] == Vir == * {{SloBio|id=825701|avtor=Lajh, Emil|ime=Vrunč, Franc (1910–1941)|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrunc, Franjo}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali vojaško enoto]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] {{edu-bio-stub}} szz538swasbawu5bk2q1gkua726k3re 0 174554 6655933 6634795 2026-04-05T07:23:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | photo = Hindu Kush mountains (30357238428).jpg | photo_caption = Hindukuš na meji med Afganistanom in Pakistanom | country_type = Države | country = {{enum|[[Afghanistan]]|[[Pakistan]]|[[Tadžikistan]]}} | subdivision2_type = Regija | subdivision2 = [[Južna Azija]] in [[Srednja Azija]] | parent = [[Himalaja]] | highest = [[Tirič Mir]] ([[Pakistan]]) | elevation_m = 7708 | range_coordinates = | length_km = 800 | coordinates = {{coord|36|14|45|N|71|50|38|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline}} | map_image = Approximate Hindu Kush range with Dorah Pass.png | map_size = 270 | map_caption = Topografija pogorja Hindukuš<ref>[http://www.iranicaonline.org/articles/hindu-kush Hindu Kush], Encyclopedia Iranica</ref> | name = Hindukuš | embedded = {{Infobox mapframe |wikidata=yes |zoom=9 |coord={{WikidataCoord|display=i}}}} }} [[File:Afghanistan physical en.png|thumb|290px|Hindukuš (zgoraj desno) in njegove razširjene gorske verige, kot sta Selseleh-je Safīd Kūh ali Koh-e-Baba na zahodu]] '''Hindukuš''' je 800 kilometrov dolgo gorovje v srednji in južni Aziji zahodno od Himalaje. Razteza se od osrednjega in vzhodnega [[Afganistan]]a<ref>{{cite book|author=George C. Kohn|title=Dictionary of Wars|url=https://books.google.com/books?id=OIzreCGlHxIC |year=2006|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-1-4381-2916-7|page=10}}</ref> do severozahodnega [[Pakistan]]a in skrajnega jugovzhodnega [[Tadžikistan]]a. Pogorje tvori zahodni del himalajske regije Hindukuš (HKH); na severu, blizu njegovega severovzhodnega konca, Hindukuš podpira gorovje [[Pamir]] blizu točke, kjer potekajo meje Kitajske, Pakistana in Afganistana, nato pa poteka jugozahodno skozi Pakistan in v Afganistan blizu njune meje. Vzhodni del Hindukuša se na severu združi z gorovjem [[Karakorum]]. Proti svojemu južnemu koncu se povezuje z Belimi gorami blizu [[Kabul (reka)|reke Kabul]g. Deli dolino [[Amu Darja|Amu Darje]] (starodavni Oxus) na severu od doline reke [[Ind]] na jugu. Pogorje ima številne visoke zasnežene vrhove, najvišja točka pa je Tirič Mir ali Teričmir na 7708 metrih v okrožju Čitral v Khiber Pakhtunkhva v Pakistanu. Območje Hindukuša je bilo zgodovinsko pomembno središče [[budizem|budizma]] s kraji, kot so [[Bude iz Bamijana]].<ref name="auto">{{cite book|author=Claudio Margottini|title=After the Destruction of Giant Buddha Statues in Bamiyan (Afghanistan) in 2001: A UNESCO's Emergency Activity for the Recovering and Rehabilitation of Cliff and Niches|url=https://books.google.com/books?id=OTK_BAAAQBAJ&pg=PA5|year=2013|publisher=Springer |isbn=978-3-642-30051-6|pages=5–6}}</ref> Območje in tam naseljene skupnosti so gostile starodavne samostane, pomembna trgovska omrežja in popotnike med Srednjo in Južno Azijo.<ref name="sl2009">{{cite book |author1=Ibn Battuta |url=https://books.google.com/books?id=eP_uByWWmUsC&pg=PA97 |title=The Travels of Ibn Battuta: In the Near East, Asia and Africa |author2=((Samuel Lee (Translator))) |publisher=Cosimo (Reprint) |year=2010 |isbn=978-1-61640-262-4 |pages=97–98}}; Columbia University [http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00generallinks/ibnbatuta/02tartary.html#punjab Archive]</ref> Medtem ko je velika večina regije večinsko muslimanska že nekaj stoletij, so se nekateri deli Hindukuša islamizirali šele relativno nedavno, kot je Kafiristan,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=DVgrDwAAQBAJ&q=Kafiristan&pg=PT29|title=Pagan Christmas: Winter Feasts of the Kalasha of the Hindu Kush|isbn=9781909942851|last1=Cacopardo|first1=Augusto S.|year=2017|publisher=Gingko Library }}</ref> ki je ohranil starodavna politeistična verovanja do 19. stoletja, ko je bil spremenjen v [[islam]] s strani Durranijskega imperija in se preimenoval v Nuristan ('dežela luči'). Pogorje Hindukuš je bilo tudi prehod za invazije na [[Indijska podcelina|Indijsko podcelino]] in je še naprej pomembno za sodobno vojno v Afganistanu. == Izvor imena == Najzgodnejša znana uporaba perzijskega imena Hindukuš se pojavi na zemljevidu, objavljenem okoli leta 1000 n. št.<ref name="brithkushfm2">Fosco Maraini et al., [https://www.britannica.com/place/Hindu-Kush Hindu Kush], Encyclopædia Britannica</ref> Nekateri sodobni učenjaki odstranijo presledek in gorovje imenujejo Hindukuš.<ref>{{cite book|author1=Karl Jettmar|url=https://books.google.com/books?id=7ig8ngEACAAJ|title=The Religions of the Hindukush: The religion of the Kafirs|author2-link=|author2=Schuyler Jones|publisher=Aris & Phillips|year=1986|isbn=978-0-85668-163-9}}</ref> === Etimologija === Večina piscev Hindukuš na splošno prevaja kot 'morilec hindujstva'<ref>{{Cite book|last=|first=|url=https://books.google.com/books?id=usbRAAAAMAAJ&q=%22hindu+kush%22+%22killer+of+hindus%22|title=The National Geographic Magazine|date=1958|publisher=National Geographic Society|isbn=|location=|pages=|language=en|quote=Such bitter journeys gave the range its name, Hindu Kush – "Killer of Hindus."}}</ref> ali 'morilec hindujcev'.<ref>[a] {{cite book|author=Michael Franzak|url=https://books.google.com/books?id=KqenaOE0ziIC&pg=PA241|title=A Nightmare's Prayer: A Marine Harrier Pilot's War in Afghanistan|publisher=Simon and Schuster|year=2010|isbn=978-1-4391-9499-7|page=241}}; [b] {{cite book|author=Ehsan Yarshater|url=https://books.google.com/books?id=ulYOAQAAMAAJ|title=Encyclopædia Iranica|publisher=The Encyclopaedia Iranica Foundation|year=2003|isbn=978-0-933273-76-4|page=312}} [c] {{cite book|author=James Wynbrandt|url=https://books.google.com/books?id=xQGwgJnCPZgC|title=A Brief History of Pakistan|publisher=Infobase Publishing|year=2009|isbn=978-0-8160-6184-6|page=5}}; [d] {{cite book|title=Encyclopedia Americana|year=1993|volume=14|page=206}}; [e] {{cite book|author=André Wink|url=https://books.google.com/books?id=g2m7_R5P2oAC&pg=PA110|title=Al-Hind, the Making of the Indo-Islamic World: Early Medieval India and the Expansion of Islam 7th–11th Centuries|publisher=Brill Academic|year=2002|isbn=978-0-391-04173-8|page=110}}, Quote: "(..) the Muslim Arabs also applied the name 'Khurasan' to all the Muslim provinces to the east of the Great Desert and up to the '''Hindu-Kush ('Hindu killer')''' mountains, the Chinese desert and the Pamir mountains".</ref> Boylov perzijsko-angleški slovar kaže, da je perzijska pripona ''-koš'' [koʃ] sedanjiško deblo glagola 'ubiti' (''koštan'' {{nastaliq|کشتن}}).<ref name="auto1">{{cite book|last=Boyle|first=J.A.|title=A Practical Dictionary of the Persian Language|publisher=Luzac & Co.|year=1949|page=129}}</ref> Po mnenju jezikoslovca Francisa Josepha Steingassa pripona ''-kuš'' pomeni 'moški; (imp. od ''kuštan v komp.) morilec, ki ubija, mori, zatira kot ''aždaha-kuš'' ['ubijalec zmajev']. Izraz je prvi uporabil [[Ibn Batuta]]. Po njegovem mnenju Hindukuš pomeni morilec hindujcev, saj so hindujski sužnji z Indijske podceline umrli v težkih podnebnih razmerah v gorah, medtem ko so jih muslimanski trgovci odpeljali iz Indije v Turkestan.<ref name="iranicaonline">Ervin Grötzbach (2012 Ed., Original: 2003), [http://www.iranicaonline.org/articles/hindu-kush Hindu Kush], Encyclopædia Iranica</ref><ref>{{Cite book|last=Dunn|first=Ross E.|title=The Adventures of Ibn Battuta|publisher=University of California Press|year=2005|isbn=978-0-520-24385-9|pages=171–178|author-link=}}</ref><ref>{{cite book|author=André Wink|url=https://books.google.com/books?id=g2m7_R5P2oAC&pg=PA110|title=Al-Hind, the Making of the Indo-Islamic World: Early Medieval India and the Expansion of Islam 7th–11th Centuries|publisher=Brill Academic|year=2002|isbn=978-0-391-04173-8|page=110}}, Quote: "(..) the Muslim Arabs also applied the name 'Khurasan' to all the Muslim provinces to the east of the Great Desert and up to the '''Hindu-Kush ('Hindu killer')''' mountains, the Chinese desert and the Pamir mountains".</ref> O izvoru imena je bilo predlaganih več drugih teorij. Po mnenju Nigela Allana ima izraz Hindukuš dva alternativna pomena, tj. 'peneči sneg Indije' in 'gore Indije', pri čemer je ''Kuš'' verjetno mehka različica perzijskega ''kuh'' ('gora'). Allan pravi, da je bil Hindukuš mejno območje za arabske geografe.<ref name="Allan 2001 545–5602">{{cite journal|last=Allan|first=Nigel|year=2001|title=Defining Place and People in Afghanistan|journal=Post-Soviet Geography and Economics|series=8|volume=42|issue=8|pages=545–560|doi=10.1080/10889388.2001.10641186|s2cid=152546226}}</ref> Spet drugi nakazujejo, da bi ime morda izhajalo iz starodavnega avestanskega, kar pomeni 'vodna gora'. Po Hobson-Jobsonovem britanskem slovarju iz 19. stoletja je Hindukuš morda popačen starodavni latinski ''Indicus'' (Kavkaz); zapis omenja razlago, ki jo je Ibn Batuta prvi podal kot priljubljeno teorijo že v tistem času, kljub dvomom o njej.<ref>{{cite book|author=Henry Yule|url=https://books.google.com/books?id=F51h6q-bB6sC&pg=PA258|title=Hobson-Jobson: The Definitive Glossary of British India|author2=A. C. Burnell|date=2013|publisher=Oxford University Press|isbn=9780199601134|editor=Kate Teltscher|page=258}}</ref> === Druga imena === V vedskem [[sanskrt]]u je bilo območje znano kot ''upariśyena'', v Avesti pa kot ''upāirisaēna'' (iz protoiranskega ''*upārisaina-'' 'pokrito z brinom').<ref>{{cite book|last=Thapar|first=Romila|title=Which of Us are Aryans?: Rethinking the Concept of Our Origins|url=https://archive.org/details/alf.alfbk4697.934.rom|date=2019|publisher=Aleph|isbn=978-93-88292-38-2|pages=[https://archive.org/details/alf.alfbk4697.934.rom/page/1 1]|author-link=}}</ref><ref>{{cite web |last=Schmitt |first=Rüdiger |date=2007|title=Iškata|url=https://www.iranicaonline.org/articles/iskata|website=Encyclopaedia Iranica}}</ref> Alternativno se lahko razlaga kot 'izven dosega orlov'.<ref>{{cite book |last=Griffiths |first=Arlo |title=The Vedas: Texts, Language & Ritual |publisher=Egbert Forsten |publication-place=Groningen |year=2004 |isbn=90-6980-149-3 |oclc=57477186 |page=594 |url=https://www.ling.upenn.edu/~rnoyer/courses/51/Witzel2002.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120730063254/http://www.ling.upenn.edu/~rnoyer/courses/51/Witzel2002.pdf |archive-date=2012-07-30 |url-status=live}}</ref> V času [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] se je gorovje imenovalo ''Kavkaz Indicus'' (v nasprotju z Velikim Kavkazom med Kaspijskim in Črnim morjem), grški Grki pa ''Paropamisos'' v poznem prvem tisočletju pr. n. št.<ref name="Vogelsang">{{cite book|last1=Vogelsang|first1=Willem|url=https://books.google.com/books?id=9kfJ6MlMsJQC&pg=PA1|title=The Afghans|publisher=Wiley-Blackwell|year=2002|isbn=978-0-631-19841-3|access-date=22 August 2010}}</ref> Nekatere enciklopedije in geografi iz 19. stoletja navajajo, da se je izraz Hindukuš prvotno nanašal le na vrh na območju Kušanskega prelaza, ki je v prvem stoletju postal središče Kušanskega cesarstva.<ref>[1890] 1896 ''Encyclopædia Britannica'' s.v. "Afghanistan", Vol. I p. 228.;<br />[1893] 1899 ''Johnson's Universal Encyclopedia'' Vol. I p. 61.;<br />1885 ''Imperial Gazetteer of India'', VoI. p. 30.<br />1850 ''A Gazetteer of the World'' Vol. I p. 62.</ref> == Geografija == [[File:Naw shakh.jpg|thumb|Nošak je drugi najvišji neodvisni vrh pogorja Hindukuš za Tirič Mirom]] [[File:T-62 tank abandoned in Afghanistan.jpg|thumb|Pokrajina Afganistana s tankom T-62 v ospredju]] [[File:Flight to Mazar over Hindu Kush.jpg|thumb|Pogled iz zraka na gore Hindukuša v severnem Afganistanu]] [[File:Swat (6).jpg|thumb|Terasasta polja med Hindukušem v dolini Swat v Pakistanu]] [[File:Chitraas, Wama, Nuristan, Afghanistan - panoramio.jpg|thumb|Vas Čitras, provinca Nuristan v Afganistanu]] [[File:Ishkashim populus and the Hindu Kush (9) (31895374700).jpg|thumb|Hindukuš v ozadju v Iškošimu v Tadžikistanu]] Pogorje tvori zahodni del Himalajske regije Hindukuš (HKH) in je najbolj zahodni podaljšek gorovja Pamir, Karakorum in Himalaje. Deli dolino Amu Darje (starodavni Oxus) na severu od doline reke Ind na jugu. Pogorje ima številne visoke zasnežene vrhove, najvišja točka pa je Tirič Mir ali Teričmir na 7708 metrih v okrožju Čitral v Khiber Pakhtunkhva v Pakistanu. Na severu, blizu svojega severovzhodnega konca, Hindukuš podpira gorovje Pamir blizu točke, kjer se srečajo meje Kitajske, Pakistana in Afganistana, nato pa teče jugozahodno skozi Pakistan in v Afganistan blizu njihove meje. Vzhodni del Hindukuša se na severu združi z gorovjem Karakorum. Proti svojemu južnemu koncu se povezuje z gorovjem Spin Gar blizu reke Kabul. Dolžina celotnega gorovje je 966 km, povprečna širina (smer sever-jug) pa meri okoli 240 km. Samo okoli 600 km Hindukuša se imenuje se Hindukuš. Ostanek pa so druga manjša gorovja: [[Koh-e Baba]], [[Salang]], [[Koh-e Paghman]], [[Spin Gar]], [[Siah Koh]], [[Koh-e Khvadža Mohamed]], [[Selseleh-e Band-e Turkestan]]. Zahodni [[Safid Koh]], [[Siah Band]] in [[Došak]] imajo skupno ime Paropamisus. === Vrhovi === Številni vrhovi pogorja so visoki med 4400 in 5200 m; vendar so nekateri veliko višji, s povprečno višino vrha 4500 metrov.[48] Gorovje Hindukuša se znižuje proti zahodu: srednji del v bližini [[Kabul]]a je visok od 4500 do 6000 metrov; zahodni del je visok od 3500 do 4000 metrov. Povprečna nadmorska višina Hindukuša je 4500 metrov. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- !Name !! Height !! Country |- | style="text-align:left" |[[Tiri Mir]]||7708 m||[[Pakistan]] |- | style="text-align:left" |[[Nošak]]||7492 m||[[Afganistan]], Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Istor-o-Nal]]||7403 m|| Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Saraghrar]]||7338 m|| Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Udren Zom]]||7140 m|| Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Kohe Šakhavr]]||7084 m|| Afganistan |- | style="text-align:left" |[[Lunkho e Dosare]]||6901 m|| Afganistan, Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Kuh-e Bandaka]]||6843 m|| Afganistan |- | style="text-align:left" |[[Koh-e Kešni Kan]]||6743 m|| Afganistan |- | style="text-align:left" |[[Sakar Sar]]||6272 m|| Afganistan, Pakistan |- | style="text-align:left" |[[Kohe Mondi]]||6234 m|| Afganistan |} === Prelazi === Številni visoki [[prelaz]]i (''kotal'') ​​sekajo gore in tvorijo strateško pomembno mrežo za tranzit karavan. Najpomembnejši gorski prelaz v Afganistanu je [[prelaz Salang]] (''Kotal-e Salang'') (3878 m) severno od [[Kabul]]a, ki povezuje južni s severnim Afganistanom. [[Predor Salang]] na 3363 m in obsežna mreža galerij na pristopnih cestah je bila zgrajena s sovjetsko finančno in tehnološko pomočjo in je vključevala vrtanje 2,7 km skozi osrčje Hindukuša; od začetka vojn v Afganistanu je bilo aktivno območje oboroženih spopadov z različnimi stranmi, ki so poskušale nadzorovati strateški predor.<ref>{{cite book|author=John Laffin|url=https://books.google.com/books?id=_BncAAAAMAAJ|title=The World in Conflict: War Annual 8 : Contemporary Warfare Described and Analysed|publisher=Brassey's|year=1997|isbn=978-1-85753-216-6|pages=24–25}}</ref> Pogorje ima več drugih prelazov v Afganistanu, od katerih je najnižji južni [[prelaz Šibar]] (2700 m), kjer se pogorje Hindukuša konča. Pred predorom Salang je bil še en inženirski podvig cesta, zgrajena skozi sotesko Tang-e Garu blizu Kabula, ki je nadomestila starodavni prelaz Lataband in močno skrajšala čas potovanja proti pakistanski meji na prelazu Khiber. Drugi gorski prelazi so na nadmorski višini približno 3700 m ali več, vključno s prelazom Brogil na 3798 m v Pakistanu<ref>{{Cite book|last=Burrard|first=Sir Sidney Gerald|url=https://books.google.com/books?id=Nw7lAAAAMAAJ&q=hindu+kush+geology&pg=PA101|title=A Sketch of the Geography and Geology of the Himalaya Mountains and Tibet|date=1908|publisher=Superintendent government printing, India|pages=102|language=en}}</ref> in prelazom Dorah med Pakistanom in Afganistanom na 4267 m. Drugi visoki prelazi v Pakistanu so prelaz Lovari na 3109 m<ref>{{Cite book|last=Authority|first=West Pakistan Water and Power Development|url=https://books.google.com/books?id=yUWvID3e9agC&q=lowari+pass+elevation|title=WAPDA Annual Report|date=1971|publisher=The Authority.|language=en}}</ref> in prelaz Gomal. Prelaz Darmodar Gost je na nadmorski višini 4371 m. Prelaz Iškoman Aghost je na nadmorski višini 4587 m. === Vode === Hindukuš tvori mejo med porečjem Inda v Južni Aziji in porečjem Amu Darje v Srednji Aziji.<ref name=":0">{{Cite book|last1=Ahmad|first1=Masood|url=https://books.google.com/books?id=eWiReSL6D6YC&q=hindu+kush+amu+darya+indus+helmand&pg=PA9|title=Water Resource Development in Northern Afghanistan and Its Implications for Amu Darya Basin|last2=Wasiq|first2=Mahwash|date=2004|publisher=World Bank Publications|isbn=978-0-8213-5890-0|pages=9|language=en}}</ref> Taljena voda iz snega in ledu napaja glavne rečne sisteme v Srednji Aziji: Amu Darjo (ki napaja [[Aralsko jezero]]), reko [[Helmand (reka)|Helmand]] (ki je glavni vir vode za porečje [[Sistan]] v južnem Afganistanu in Iranu) in reko Kabul – zadnja je glavni pritok reke Ind. Manjše reke z izviri v območju so reke Khaš, Farah in Araškan (Harut). Porečja teh rek služijo ekologiji in gospodarstvu regije, vendar pretok vode v teh rekah močno niha in je bilo zanašanje nanje zgodovinski problem, saj so bile dolgotrajne suše običajne.<ref>[http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf History of Environmental Change in the Sistan Basin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070807214557/http://postconflict.unep.ch/publications/sistan.pdf |date=2007-08-07 }}, UNEP, United Nations, pp. 5, 12–14</ref> Vzhodni konec območja z najvišjimi vrhovi, visoko kopičenje snega omogoča dolgoročno shranjevanje vode.<ref>{{Cite book|last1=Ahmad|first1=Masood|url=https://books.google.com/books?id=eWiReSL6D6YC&q=hindu+kush+amu+darya+indus+helmand&pg=PA9|title=Water Resource Development in Northern Afghanistan and Its Implications for Amu Darya Basin|last2=Wasiq|first2=Mahwash|date=2004|publisher=World Bank Publications|isbn=978-0-8213-5890-0|language=en}}</ref> == Geologija == Geološko gledano je območje zakoreninjeno v nastanku podceline iz regije [[Gondvana|Gondvane]], ki se je oddaljila od Vzhodne Afrike pred približno 160 milijoni let, okoli obdobja srednje [[jura|jure]].<ref name="Jones2011p267">{{cite book|author=Robert Wynn Jones|url=https://books.google.com/books?id=mrPiq_8pkAwC&pg=PA267|title=Applications of Palaeontology: Techniques and Case Studies|publisher=Cambridge University Press|year=2011|isbn=978-1-139-49920-0|pages=267–271}}</ref><ref name="hinsbergen1">{{cite journal|last1=Hinsbergen|first1=D. J. J. van|last2=Lippert|first2=P. C.|last3=Dupont-Nivet|first3=G.|last4=McQuarrie|first4=N.|last5=Doubrovine|display-authors=etal|year=2012|title=Greater India Basin hypothesis and a two-stage Cenozoic collision between India and Asia|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=109|issue=20|pages=7659–7664, for geologic Indian subcontinent see Figure 1|bibcode=2012PNAS..109.7659V|doi=10.1073/pnas.1117262109|pmc=3356651|pmid=22547792|doi-access=free}}</ref> [[Indijska podcelina]], [[Avstralija]] in otoki v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] so se še naprej pomaknili proti severovzhodu, pri čemer je indijska podcelina trčila v [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]] pred skoraj 55 milijoni let, proti koncu paleocena. To trčenje je postopoma oblikovalo Himalajo, vključno s Hindukušem.<ref>{{cite book|author1=S. Mukherjee|url=https://books.google.com/books?id=hwN7CgAAQBAJ&pg=PA55|title=Tectonics of the Himalaya|author2=R. Carosi|author3=P.A. van der Beek|publisher=Geological Society of London|year=2015|isbn=978-1-86239-703-3|pages=55–57|display-authors=etal}}</ref> Hindukuš je del mladega evrazijskega gorovja, sestavljenega iz [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]], kot so [[skrilavec]], [[gnajs]] in [[marmor]], pa tudi iz [[intruzija|intruzivov]], kot so [[granit]], [[diorit]] različnih starosti in velikosti. Severna območja Hindukuša so priča himalajski zimi in imajo [[ledenik]]e, medtem ko je njegov jugovzhodni del priča obrobju poletnih [[monsun]]ov Indijske podceline.<ref name="iranicahk">{{cite book|author=Ehsan Yarshater|url=http://www.iranicaonline.org/articles/hindu-kush|title=Encyclopædia Iranica|publisher=The Encyclopaedia Iranica Foundation|year=2003|isbn=978-0-933273-76-4|page=312}}</ref> Hindukuško pogorje ostaja geološko aktivno in se še vedno dviga;<ref>{{cite book|author=Martin Beniston|url=https://books.google.com/books?id=fBiIAgAAQBAJ&pg=PA320|title=Mountain Environments in Changing Climates|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-1-134-85236-9|page=320}}</ref> je nagnjeno k [[potres]]om.<ref>{{cite book|author=Frank Clements|url=https://books.google.com/books?id=bv4hzxpo424C&pg=PA109|title=Conflict in Afghanistan: A Historical Encyclopedia|publisher=ABC-CLIO|year=2003|isbn=978-1-85109-402-8|pages=90–91}}</ref> Sistem Hindukuš se razteza približno 966 kilometrov bočno, njegova srednja meritev sever-jug je približno 240 kilometrov. Gore so orografsko opisane v več delih. Vrhovi v zahodnem Hindukušu se dvigajo na več kot 5100 m in se raztezajo med Darra-je Sekari in prelazom Šibar na zahodu ter prelazom Khavak na vzhodu. Osrednji vrhovi Hindukuša se dvigajo na več kot 6800 m, ta odsek pa ima številne vzpetine med prelazoma Khavak na vzhodu in prelazom Durāh na zahodu. V letih 2005 in 2015 je bilo nekaj močnejših potresov. Vzhodni Hindukuš, znan tudi kot ''Visoki Hindukuš'', je večinoma v severnem Pakistanu in provincah Nuristan in Badakšan v Afganistanu z vrhovi nad 7000 m. Ta odsek se razteza od prelaza Durāh do prelaza Barogil na meji med severovzhodnim Afganistanom in severnim Pakistanom. Okrožje Čitral v Pakistanu je dom Tirič Mir, Nošak in Istoro Nal – najvišjih vrhov v Hindukušu. Grebeni med prelazom Khavak in Badakšanom so visoki preko 5800 m in se imenujejo pogorje Kaja Mohamed. == Pokrovnost in raba tal == [[File:A land cover map of the HKH region was developed using Landsat 30-meter data..png|thumb|upright=1.85|Zemljevid pokrovnosti tal regije HKH je bil razvit z uporabo 30-metrskih podatkov Landsat.<ref name="Springer International Publishing">{{Citation|last1=Uddin|first1=Kabir|title=Regional Land Cover Monitoring System for Hindu Kush Himalaya|date=2021|work=Earth Observation Science and Applications for Risk Reduction and Enhanced Resilience in Hindu Kush Himalaya Region: A Decade of Experience from SERVIR|pages=103–125|editor-last=Bajracharya|editor-first=Birendra|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-73569-2_6|isbn=978-3-030-73569-2|last2=Matin|first2=Mir A.| last3=Khanal| first3=Nishanta| last4=Maharjan| first4=Sajana| last5=Bajracharya| first5=Birendra| last6=Tenneson| first6=Karis| last7=Poortinga| first7=Ate| last8=Quyen| first8=Nguyen Hanh|last9=Aryal|first9=Raja Ram|s2cid=238902124|editor2-last=Thapa|editor2-first=Rajesh Bahadur|editor3-last=Matin|editor3-first=Mir A.|doi-access=free}}</ref>]] Prva letna regionalna baza podatkov o pokrovnosti tal s 30-metrsko ločljivostjo ICIMOD za HKH, ustvarjena z uporabo slik Landsat v javni lasti, je pokazala, da je travinje najbolj prevladujoča pokrovnost tal, sledila pa mu je neplodna zemlja, ki vključuje območja z golimi površinami. V letih 2000, 2005, 2010 in 2015 je travinje pokrivalo 37,2 %, 37,6 %, 38,7 % oziroma 38,2 % celotne površine regije HKH. V istih letih so bila druga prevladujoča pokrovnost nerodovitna območja, vključno z golo prstjo in golimi skalami. V letih 2000, 2005, 2010 in 2015 je gola prst in gola skala pokrivala 32,1, 31,4, 30,4 in 30,7 %. Pokritost obdelovalnih površin je leta 2000 znašala približno 5,1 % in leta 2015 približno 5,4 %. Snežna območja in ledeniška območja so leta 2018 pokrivala približno 4 % visokogorskega odseka, vodna telesa in rečne struge/kanali pa skupaj predstavljajo 2 %. Vremenske razmere vplivajo tudi na vzorce pokrovnosti tal po regijah. V HKH je gozdnatost večinoma razširjena v južnih in jugovzhodnih predelih, kjer je več padavin; travniki so večinoma razporejeni v severnem in severozahodnem delu, medtem ko so njive večinoma v južnem delu regije. == Flora in favna == Gorska območja pogorja Hindukuš so večinoma pusta ali kvečjemu redko posejana z drevesi in zakrnelim grmovjem. Od približno 1300 do 2300 m, pravi Yarshater, prevladujejo sklerofilni gozdovi s hrasti in ''Olea'' (divja oljka); nad tem, do višine približno 3300 m, najdemo iglaste gozdove z ''Cedrus, Picea, Abies, Pinus'' in [[brin]]. V notranjih dolinah Hindukuša je malo dežja in imajo puščavsko vegetacijo. Po drugi strani pa je vzhodna Himalaja dom številnih žarišč biotske raznovrstnosti in tam so med letoma 1998 in 2008 odkrili 353 novih vrst (242 rastlin, 16 dvoživk, 16 plazilcev, 14 rib, dve ptici, dva sesalca in 61+ nevretenčarjev), s povprečno 35 najdbami novih vrst vsako leto. Z vključeno vzhodno Himalajo je celotna himalajska regija Hindukuš dom približno več kot 35.000 vrst rastlin in več kot 200 vrst živali.[63] == Zgodovina == [[File:Mountains of Kabul.jpg|thumb|Kabul, ki leži 1800 m nad morsko gladino v ozki dolini, stisnjeni med gorovje Hindukuš]] Visoke nadmorske višine gora imajo zgodovinski pomen v Južni in Srednji Aziji. Pogorje Hindukuš je bilo glavno središče budizma s kraji, kot so [[Bude iz Bamijana]]. Bil je tudi prehod med vdori na Indijsko podcelino, regijo, kjer so rasli [[talibani]] in [[Al Kaida]],ref>{{cite journal | last=Magnus | first=Ralph H. | title=Afghanistan in 1997: The War Moves North | url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1998-02_38_2/page/n3 | journal=Asian Survey | publisher=University of California Press | volume=38 | issue=2 | year=1998 | pages=109–115 | doi=10.2307/2645667 | jstor=2645667 }}</ref> in prizorišče sodobnega vojskovanja v Afganistanu. V dolini Kovkčeh najdemo starodavne rudnike, v katerih pridobivajo [[Lazurni kamen|lapis lazuli]], severno od Kabula pa v dolini reke Pandžšer in nekaterih njenih pritokov najdemo [[smaragd|smaragde]]. Po besedah ​​Walterja Schumanna je bilo gorovje Zahodnega Hindukuša že tisočletja vir najboljšega Lapis lazulija.<ref>{{cite book|author=Walter Schumann|url=https://books.google.com/books?id=V9PqVxpxeiEC&pg=PA188|title=Gemstones of the World|publisher=Sterling|year=2009|isbn=978-1-4027-6829-3|page=188}}</ref> {{multiple image | direction = vertical | align = left | footer = Bude iz Bamijana v Afganistanu leta 1896 (zgoraj) in po uničenju leta 2001 s strani talibanov.<ref name=goldman360>{{cite book|author=Jan Goldman |title=The War on Terror Encyclopedia |url=https://books.google.com/books?id=bjeaBAAAQBAJ | year= 2014|publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-61069-511-4|pages=360–362}}</ref> | image1 = Nouvelle géographie universelle - la terre et les hommes (1876) (14592652167).jpg | image2 = View of the Bamiyan Valley with the destroyed Buddha statue, Afghanistan, July 2005.jpg }} [[Budizem]] je bil zelo razširjen v starodavnem območju Hindukuša. Starodavno umetniško delo budizma vključuje velikanske v skalo izklesane kipe, imenovane Bamijanski Bude, na južnem in zahodnem koncu Hindukuša.<ref name=deborahkh>Deborah Klimburg-Salter (1989), The Kingdom of Bamiyan: Buddhist art and culture of the Hindu Kush, Naples – Rome: Istituto Universitario Orientale & Istituto Italiano per il Medio ed Estremo Oriente, {{ISBN|978-0877737650}} (Reprinted by Shambala)</ref> Te kipe so leta 2001 uničili talibanski islamisti. Jugovzhodne doline Hindukuša, ki se povezujejo z regijo doline Inda, so bile glavno središče, ki je gostilo samostane, verske učenjake iz oddaljenih dežel, trgovske mreže in trgovce starodavne indijske podceline.<ref name="Neelis2010p249">{{cite book|author=Jason Neelis|title=Early Buddhist Transmission and Trade Networks: Mobility and Exchange Within and Beyond the Northwestern Borderlands of South Asia|url=https://books.google.com/books?id=GB-JV2eOr2UC |year=2010|publisher=Brill Academic|isbn=978-90-04-18159-5|pages=114–115, 144, 160–163, 170–176, 249–250}}</ref> Ena od zgodnjih budističnih šol, Mahāsāṃghika-Lokottaravāda, je bila vidna na območju Bamijana. Kitajski budistični menih Šuanzang je v 7. stoletju našega štetja obiskal samostan Lokottaravāda v Bamijanu v Afganistanu. Rokopisi besedil iz brezovega lubja in palmovih listov v zbirki tega samostana, vključno s sutrami Mahājāna, so bili odkriti v jamah Hindukuša<ref>[http://www.schoyencollection.com/22-buddhism-collection/22-7-various-buddhist-literature/asoka-legend-ms-2379-44 ASOKA MUKHANAGAVINAYAPARICCHEDA], The Schoyen Collection, Quote: "Provenance: 1. Buddhist monastery of Mahasanghika, Bamiyan, Afghanistan (−7th c.); 2. '''Cave in Hindu Kush, Bamiyan'''."</ref> in so zdaj del zbirke Schøyen. Nekateri rokopisi so v jeziku Gāndhārī in pisavi Kharoṣṭhī, medtem ko so drugi v sanskrtu in napisani v oblikah pisave Gupta.<ref name="Schøyen Collection: Buddhism">{{cite web|url=http://www.schoyencollection.com/buddhism.html|title=Schøyen Collection: Buddhism|access-date=23 June 2012|archive-date=2012-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120610164637/http://www.schoyencollection.com/buddhism.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.newsdaily.com/stories/tre67g1cn-us-afghanistan-buddhist-relics/ |title=Afghan archaeologists find Buddhist site as war rages |access-date=16 August 2010 |work=Sayed Salahuddin |publisher=News Daily |date=17 August 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100818151642/http://www.newsdaily.com/stories/tre67g1cn-us-afghanistan-buddhist-relics/ |archive-date=18 August 2010 }}</ref> Po besedah ​​Alfreda Foucherja so se Hindukuš in bližnje regije postopoma spreobrnile v budizem do 1. stoletja našega štetja in ta regija je bila osnova, od koder je budizem prečkal Hindukuš in se razširil v regijo doline Oxus v Srednji Aziji.<ref name="Neelis2010">{{cite book|author=Jason Neelis|title=Early Buddhist Transmission and Trade Networks: Mobility and Exchange Within and Beyond the Northwestern Borderlands of South Asia|url=https://books.google.com/books?id=GB-JV2eOr2UC |year=2010|publisher=Brill Academic|isbn=978-90-04-18159-5|pages=234–235}}</ref> Budizem je pozneje izginil in domačini so bili prisiljeni prestopiti v [[islam]]. Richard Bulliet tudi domneva, da je bilo območje severno od Hindukuša središče nove sekte, ki se je razširila vse do [[Kurdistan]]a in je obstajala vse do [[Abasidi|Abasidov]].<ref>{{cite journal | author=Sheila Canby | title=Depictions of Buddha Sakyamuni in the Jami al-Tavarikh and the Majma al-Tavarikh | journal=Muqarnas | volume=10 | year=1993 | pages=299–310 | doi=10.2307/1523195 | jstor=1523195 }}</ref> Območje je sčasoma prišlo pod nadzor hindujske dinastije Šahi iz Kabula. Islamska osvojitev območja se je zgodila pod Sabuktiginom, ki je v 10. stoletju osvojil Džajapalovo oblast zahodno od Pešavarja.<ref name="India: A History">{{Cite book | url=https://books.google.com/books?id=0IquM4BrJ4YC&q=sabuktigin+hindu+kush&pg=PT351 | title=India: A History| isbn=9780802195500| last1=Keay| first1=John| date=2011| publisher=Open Road + Grove/Atlantic}}</ref> === Antika === Pomen gorskih verig Hindukuša je bil zabeležen že od časa [[Darej I.|Dareja I.]] iz [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]]. Aleksander je vstopil na Indijsko podcelino preko Hindukuša, ko se je njegova vojska pomikala mimo afganistanskih dolin spomladi 329 pr. n. št.. Leta 327 pr. n. št. se je pomaknil proti območju doline reke Ind na Indijski podcelini; njegova vojska je v vmesnih dveh letih zgradila več mest v tej regiji.<ref>{{cite book|author=Peter Marsden|title=The Taliban: War, Religion and the New Order in Afghanistan|url=https://books.google.com/books?id=xghveVap2rYC&pg=PA12|year=1998|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-85649-522-6|pages=1–2}}</ref> Potem ko je Aleksander umrl leta 323 pr. n. št., je regija postala del [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]], glede na starodavno zgodovino [[Strabon]]a, napisano v 1. stoletju pr. n. št., preden je okoli leta 305 pr. n. št. postala del indijskega [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva.<ref name="Dupree-name">{{Cite web|url=http://www.aisk.org/aisk/NHDAHGTK05.php |title=An Historical Guide to Kabul – The Name |author=Nancy Hatch Dupree / Aḥmad ʻAlī Kuhzād |publisher=American International School of Kabul |year=1972 |access-date=18 September 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830031416/http://www.aisk.org/aisk/NHDAHGTK05.php |archive-date=30 August 2010 }}</ref> Regija je postala del [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] okoli začetka našega štetja. === Srednjeveška doba === V deželah severno od Hindukuša, v heftalitskem dominionu, je bil budizem prevladujoča religija do sredine 1. tisočletja našega štetja. Ti budisti so bili versko strpni in so obstajali s privrženci [[zaratustrstvo|zaratustrstva]], manihejstva in nestorijanskega krščanstva.<ref name="Shaban1979p8">{{cite book|author=M. A. Shaban|title=The 'Abbāsid Revolution|url=https://books.google.com/books?id=1_03AAAAIAAJ&pg=PA8| year=1979| publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-29534-5| pages=8–9}}</ref> To regijo Srednje Azije ob Hindukušu so v 8. stoletju prevzeli zahodni Turki in Arabci, ki so se soočali z vojnami z večinoma Iranci. Ena večja izjema je bilo obdobje od sredine do poznega 7. stoletja, ko je kitajska [[dinastija Tang]] uničila severne Turke in svojo oblast razširila vse do doline reke Oxus in regij Srednje Azije, ki mejijo vzdolž Hindukuša.<ref>{{cite book|author=André Wink|title=Al-Hind, the Making of the Indo-Islamic World: Early Medieval India and the Expansion of Islam 7th–11th Centuries|url=https://books.google.com/books?id=g2m7_R5P2oAC |year=2002|publisher=Brill Academic|isbn=978-0-391-04173-8|pages=114–115}}</ref> [[File:BactriaMap.jpg|thumb|upright=1.65|Hindukuš glede na Baktrijo, Bamijan, Kabul in Gandharo (spodaj desno)]] Podcelina in doline Hindukuša so islamskim vojskam ostale neosvojene do 9. stoletja, čeprav so osvojile južne regije doline reke Ind, kot je Sind.<ref name=wink123>{{cite book|author=André Wink|title=Al-Hind, the Making of the Indo-Islamic World: Early Medieval India and the Expansion of Islam 7th–11th Centuries|url=https://books.google.com/books?id=g2m7_R5P2oAC |year=2002|publisher=Brill Academic|isbn=978-0-391-04173-8|pages=9–10, 123}}</ref> Kabul je leta 808 padel v roke vojske Al-Ma'muna, sedmega abasidskega kalifa, lokalni kralj pa se je strinjal, da bo sprejel islam in plačeval letni davek kalifu. Vendar, pravi André Wink, napisi nakazujejo, da je bilo na območju Kabula blizu Hindukuša zgodnje prisoten islam. Ko je bilo pridobivanje srebra iz rudnikov v Hindukušu največje (okoli 850-ih), je vrednost srebra v primerjavi z zlatom padla, vsebnost srebra v karolinškem denariju pa se je povečala, tako da je moral ohraniti svojo notranjo vrednost.<ref>{{Cite book|last=Ralph Henry Carless|first=Davis|title=A History of Medieval Europe – From Constantine to Saint Louis|publisher=A Longman Paperback |year=1957|isbn=0582482089|location=Great Britain|pages=183–184}}</ref> Pogorje je prišlo pod nadzor hindujske dinastije Šahi iz Kabula, vendar ga je osvojil Sabuktigin, ki je prevzel celotno oblast Džajapala zahodno od Pešavarja. Mahmud iz Gaznija je prišel na oblast leta 998 n. št. v Gazni v Afganistanu, južno od Kabula in gorovja Hindukuša.<ref name="Kulke2004p164">{{cite book|author1=Hermann Kulke|author2=Dietmar Rothermund|title=A History of India|url=https://books.google.com/books?id=TPVq3ykHyH4C&pg=PA164 |year=2004|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-32919-4|pages=164–165}}</ref> Začel je vojaško kampanjo, in je obe strani Hindukuša hitro spravil pod svojo oblast. Iz svoje gorate afganistanske baze je med letoma 997 in 1030 sedemnajstkrat sistematično napadal in ropal kraljestva v severni Indiji od vzhoda reke Ind do zahoda reke [[Jamuna]].<ref name="Jackson2003p6">{{cite book|author=Peter Jackson|title=The Delhi Sultanate: A Political and Military History|url=https://books.google.com/books?id=lt2tqOpVRKgC|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-54329-3|pages=3–4, 6–7}}</ref> Mahmud iz Gaznija je vdrl v zakladnice kraljestev, plenil mesta in uničeval hindujske templje, pri čemer se je vsak pohod začel spomladi, on in njegova vojska pa so se vrnili v Gazni in bazo Hindukuš, preden so monsuni prispeli v severozahodni del podceline. Vsakič se je umaknil in islamsko vladavino razširil le na zahodni Pandžab.<ref>T. A. Heathcote, The Military in British India: The Development of British Forces in South Asia:1600–1947, (Manchester University Press, 1995), pp. 5–7</ref><ref>Barnett, Lionel (1999), {{Google books|LnoREHdzxt8C|Antiquities of India: An Account of the History and Culture of Ancient Hindustan|page=1}}, Atlantic pp. 73–79</ref> Leta 1017 je bil iranski islamski zgodovinar [[Al-Biruni]] po vojni, v kateri je zmagal Mahmud iz Gaznija, deportiran na severozahodno Indijsko podcelino pod Mahmudovo vladavino. Al Biruni je ostal v regiji približno petnajst let, se naučil sanskrta in prevedel številna indijska besedila ter pisal o indijski družbi, kulturi, znanosti in veri v perzijščini in arabščini. Nekaj ​​časa je ostal v regiji Hindukuš, zlasti v bližini Kabula. Leta 1019 je posnel in opisal sončni mrk v moderni provinci Laghman v Afganistanu, skozi katero poteka Hindukuš. Al Biruni je pisal tudi o zgodnji zgodovini regije Hindukuš in kraljih Kabula, ki so vladali regiji dolgo preden je prišel, vendar ta zgodovina ni v skladu z drugimi zapisi, ki so na voljo iz tega obdobja. Al Birunija je podpiral sultan Mahmud. Al Biruni je ugotovil, da je težko dobiti dostop do indijske literature lokalno na območju Hindukuša, in da bi to pojasnil, je zapisal: »Mahmud je popolnoma uničil blaginjo države in izvedel čudovite podvige, s katerimi so Hindujci postali atomi, raztreseni na vse strani in kot pripoved iz davnine v ustih ljudi (...) Tudi to je razlog, zakaj so se hindujske znanosti umaknile daleč od teh delov države osvojili in pobegnili v kraje, ki jih naša roka še ne more doseči, v Kašmir, Benares in druge kraje«.<ref>{{cite book|author1=William J. Duiker|author2=Jackson J. Spielvogel|title=The Essential World History, Vol. I: To 1800 |url=https://books.google.com/books?id=Z9DMjtWoJKoC |year=2013|publisher=Cengage |isbn=978-1-133-60772-4|page=228}}</ref> [[File:Caubul, from a burying gorund on the mountain ridge, north-east of the city LCCN2016647841 (cropped).jpg|thumb|Kabul v 19. stoletju]] V poznem 12. stoletju je zgodovinsko vplivno Guridsko cesarstvo, ki ga je vodil Muizz al-Din, vladalo regiji Hindukuš.<ref>{{cite book|author=K.A. Nizami|title=History of Civilizations of Central Asia|url= https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA186| year=1998| publisher=UNESCO|isbn=978-92-3-103467-1|page=186}}</ref> Bil je vpliven pri ustanovitvi [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], saj je bazo svojega sultanata premaknil z juga pogorja Hindukuš in Gaznija proti reki Jamuna in [[Delhi]]ju. Tako je pomagal pripeljati islamsko vladavino v severne nižine indijske podceline. V mongolski invaziji na Horezmsko cesarstvo je [[Džingiskan]] napadel regijo s severovzhoda v enem od svojih številnih osvajanj, da bi ustvaril ogromno [[Mongolsko cesarstvo]]. Maroški popotnik [[Ibn Batuta]] je prispel v Delhijski sultanat skozi Hindukuš. Gorske prelaze pogorja Hindukuš sta uporabila [[Timur Lenk]] in njegova vojska ter jih prečkala, da bi leta 1398 začela invazijo na severno Indijsko podcelino. Timur, znan tudi kot Temur ali Tamerlan v zahodni strokovni literaturi, je s svojo vojsko vkorakal v Delhi, plenil in ubijal vso pot. Nato je odnesel bogastvo in ujete sužnje ter se skozi Hindukuš vrnil v svojo prestolnico.<ref>{{cite book|author=Paddy Docherty|title=The Khyber Pass: A History of Empire and Invasion|url=https://books.google.com/books?id=oSbovvxLlWgC&pg=PA160|year=2007|publisher=London: Union Square|isbn=978-1-4027-5696-2|pages=160–162}}</ref> [[Babur]], ustanovitelj [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]], je bil Timurjev potomec po očetovi liniji s koreninami v Srednji Aziji. Najprej se je s svojo vojsko uveljavil v Kabulu in regiji Hindukuš. Leta 1526 se je premaknil v severno Indijo in zmagal v bitki pri Panipatu, s čimer je končal zadnjo dinastijo Delhijskega sultanata in začel obdobje Mogulov.<ref>{{cite book|author1=Scott Cameron Levi|author2=Muzaffar Alam|title=India and Central Asia: Commerce and Culture, 1500–1800|url=https://books.google.com/books?id=7DkMAQAAMAAJ|year=2007|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-568647-0|pages=19–20}}</ref> === Moderna doba === [[File:The Last Stand, by William Barnes Wollen (1898).jpg|thumb|right|Zadnji položaj 44. pešadi med umikom leta 1842 iz Kabula]] Prebivalci Kafiristana so imeli starodavne politeistične tradicije do invazije leta 1896 in spreobrnjenja v islam v rokah Afganistancev pod vodstvom Amirja Abdurja Rahmana Kana. ;Britanska doba Hindukuš je služil kot geografska ovira za [[Britanski imperij]], kar je povzročilo pomanjkanje informacij in redko neposredno interakcijo med britanskimi kolonialnimi uradniki in srednjeazijskimi ljudstvi. Britanci so se morali za informacije zanašati na plemenske poglavarje, plemiče Sadozai in Barakzai, na splošno pa so omalovaževali poročila o suženjstvu in drugem nasilju zaradi geopolitičnih strateških razlogov. Prva britanska invazija na Afganistan se je leta 1842 končala s katastrofo, ko je bilo ubitih 16.000 britanskih vojakov in privržencev taborišča, ko so se umikali skozi Hindukuš nazaj v Indijo.<ref>{{cite news |last1=Stewart |first1=Terry |title=Britain's Retreat from Kabul 1842 |url=https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofBritain/Britains-Retreat-From-Kabul-1842/ |work=Historic UK}}</ref> ;Po letu 1947 V kolonialnem obdobju je Hindukuš neuradno veljal za ločnico med ruskimi in britanskimi vplivnimi območji v Afganistanu. Med [[hladna vojna|hladno vojno]] je Hindukuš postal strateško prizorišče, zlasti v 1980-ih, ko so se sovjetske sile in njihovi afganistanski zavezniki borili proti afganistanskim mudžahidom, usmerjenim skozi Pakistan.<ref>{{cite book|author=Mohammed Kakar|title=Afghanistan: The Soviet Invasion and the Afghan Response, 1979–1982|url=https://books.google.com/books?id=QyTmFj5tUGsC&pg=PA130 |year=1995|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-91914-3|pages=130–133}}</ref><ref>{{cite book|author1=Scott Gates|author2=Kaushik Roy|title=Unconventional Warfare in South Asia: Shadow Warriors and Counterinsurgency|url=https://books.google.com/books?id=5sSXCwAAQBAJ&pg=PA142|year=2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-00541-4|pages=142–144}}</ref> Po umiku Sovjetske zveze in koncu hladne vojne se je veliko mudžahidov spremenilo v talibane in sile Al Kaide, ki so uvedle strogo razlago islamskega prava ([[šeriat]]), s Kabulom, temi gorami in drugimi deli Afganistana kot svojo bazo. Drugi mudžahidi so se pridružili Severnemu zavezništvu, da bi se zoperstavili talibanski vladavini.<ref name=barber15>{{cite book|author=Nicola Barber|title=Changing World: Afghanistan|url=https://books.google.com/books?id=lZsLBwAAQBAJ&pg=PA15|year=2015|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-1-62513-318-2|page=15}}</ref> Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v New Yorku in Washingtonu D. C. je kampanja Američanov in Isafa proti Al Kaidi in njihovim talibanskim zaveznikom spremenila Hindukuš v ponovno militarizirano konfliktno območje.<ref>[http://www.alpinist.com/doc/ALP18/short-march-hindu-kush-ed-darack A Short March to the Hindu Kush] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200203080628/http://www.alpinist.com/doc/ALP18/short-march-hindu-kush-ed-darack |date=3 February 2020 }}, Alpinist 18.</ref> == Prihodnji razvoj in prilagajanje == V regiji HKH se že izvaja vrsta prilagoditvenih prizadevanj: vendar trpijo zaradi premajhnih naložb in nezadostnega usklajevanja med različnimi državnimi, institucionalnimi in drugimi nedržavnimi prizadevanji, zato jih je treba "nujno" okrepiti, da bodo sorazmerni z prihodnji izzivi.<ref name=":HKH2019Adaptation">{{Cite book |last1=Mishra |first1=Arabinda |last2=Appadurai |first2=Arivudai Nambi |last3=Choudhury |first3=Dhrupad |last4=Regmi |first4=Bimal Raj |last5=Kelkar |first5=Ulka |last6=Alam |first6=Mozaharul |last7=Chaudhary |first7=Pashupati |last8=Mu |first8=Seinn Seinn |last9=Ahmed |first9=Ahsan Uddin |last10=Lotia |first10=Hina |last11=Fu |first11=Chao |last12=Namgyel |first12=Thinley |last13=Sharma |first13=Upasna |title=The Hindu Kush Himalaya Assessment |date= 2019 |chapter=Adaptation to Climate Change in the Hindu Kush Himalaya: Stronger Action Urgently Needed |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-92288-1_13 |pages=457–490 |doi=10.1007/978-3-319-92288-1_13 |isbn=978-3-319-92287-4 |s2cid=133625937 }}</ref> Ocena Himalaje v Hindukušu iz leta 2019 je orisala tri glavne 'zgodbe' za regijo od zdaj do leta 2080: ''posel kot običajno'' (ali 'preprečevanje'), brez bistvenih sprememb glede na trenutne trende in pobude za razvoj/prilagajanje, ki potekajo kot delajo zdaj; »navzdol«, kjer je intenzivnost globalnih podnebnih sprememb velika, lokalne pobude ne uspejo in regionalno sodelovanje se prekine; in "uspešno". Kjer obsežno sodelovanje omogoča skupnostim v regiji, da prenesejo zmerne podnebne spremembe in povečajo svoj življenjski standard, hkrati pa ohranjajo biotsko raznovrstnost regije. Poleg tega je opisal dve alternativni poti, po katerih je mogoče doseči 'uspešno' prihodnost: prva se osredotoča na obsežen razvoj od zgoraj navzdol, druga pa opisuje decentralizirano alternativo od spodaj navzgor.<ref name=":HKH2019Pathways">{{Cite book |last1=Roy |first1=Joyashree |last2=Moors |first2=Eddy |last3=Murthy |first3=M. S. R. |last4=Prabhakar |first4=V. R. K. |last5=Khattak |first5=Bahadar Nawab |last6=Shi |first6=Peili |last7=Huggel |first7=Christian |last8=Chitale |first8=Vishwas |title=The Hindu Kush Himalaya Assessment |date= 2019 |chapter=Exploring Futures of the Hindu Kush Himalaya: Scenarios and Pathways |chapter-url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-92288-1_4 |pages=99–125 |doi=10.1007/978-3-319-92288-1_4 |isbn=978-3-319-92287-4 |s2cid=158743152 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category|Hindu Kush}} *[https://web.archive.org/web/20140712133729/http://www.afghan-network.net/Culture/khyber.html Khyber Pass] *[http://www.baluch-rugs.com/History/Hindu_Kush_Mountains.htm Early Explorers of the Hindu Kush] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120703015449/http://www.baluch-rugs.com/History/Hindu_Kush_Mountains.htm |date=3 July 2012 }} *[http://sp.lyellcollection.org/content/170/1/277.abstract Geology] *[http://epod.usra.edu/blog/2015/02/hesco-barriers-in-the-hindu-kush-mountains.html More geology] *[http://epod.usra.edu/blog/2011/02/hindu-kush-mountains-of-afghanistan.html And more geology] [[Kategorija:Gorovja v Aziji]] [[Kategorija:Gorovja v Pakistanu]] [[Kategorija:Gore v Afganistanu]] {{normativna kontrola}} 2c9dv9obskowso6m72gmvfy6ur6x45f 0 191371 6655853 6228952 2026-04-04T19:54:11Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Safari_2020_logo.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Safari logos|]]. Odstranjevanje. 6655853 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Safari (razločitev)}}{{Infopolje Programje|title=Safari|logo= |logo caption=Apple Safari 14.0 ikona|screenshot=[[Slika:Safari 17 on macOS Sonoma.png|300px]]|developer=[[Apple Inc.]]|genre=[[Spletni brskalnik]]|website={{URL|https://www.apple.com/safari/|apple.com/safari}}}} '''Safari''' je [[spletni brskalnik]], ki ga je razvilo podjetje [[Apple]]. Prvo [[Beta (programska oprema)|beta izdajo]] [[7. januar]]ja [[2003]] je poganjal Applov operacijski sistem [[Mac OS]]. Od takrat je to privzeti brskalnik na njem. [[11. junij]]a [[2007]] je bila izdana še različica za [[Microsoft Windows]]. Brskalnik je nameščen tudi na [[iPhone]]u in iPod Touchu. == Zunanje povezave == * [http://www.apple.com/safari/ Uradna spletna stran] {{comp-stub}} [[Kategorija:Spletni brskalniki]] [[Kategorija:Apple Inc.]] [[Kategorija:Programska oprema leta 2003]] 73q35yfvicnaqtb1dhluf797ob69a3q 1 193070 6656025 1547475 2026-04-05T09:03:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Pogovor:Ostriži]] na [[Pogovor:Pravi ostriži]]: družina Pravi ostriži|Percidae 1547475 wikitext text/x-wiki Ali članek opisuje družino Percidae (kamor kaže tudi iw) ali podred Percoidei? --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 14:43, 29. november 2008 (CET) 4jd2kz6s7gykrg484y7ljdqc53co8ts 0 194265 6655796 6434170 2026-04-04T17:43:14Z Upwinxp 126544 tn 6655796 wikitext text/x-wiki [[Slika: Illyrians.jpg|thumb|250px|Zemljevid naselitve Ilirov]] '''Dardanci''' ({{lang-el|Δαρδάνιοι|Dardanoi}}, tudi {{lang-el|Δαρδανεις|Dardaneis}}; {{lang-el|Δαρδανιαται|Dardaniatai}}) so bilo [[Iliri|ilirski]] [[pleme|plemenski]] sklop z močnimi [[Tračani|tračanskimi]] elementi, ki so živeli v [[Dardansko kraljestvo|Dardanskem kraljestvu]], današnjem [[Kosovo|Kosovu]], [[jug|južni]] [[Srbija|Srbiji]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]. Dardanci so v 6. in 5. stoletju pr. n. št. postali zaradi [[rudarstvo|rudnega]] bogastva (npr. na [[Kopaonik]]u) zelo vplivno ekonomsko-politično pleme. Po [[legenda|legendi]] je bil njihov [[mitologija|mitični]] praoče [[Zevs|Zevsov]] in [[Elektra|Elektrin]] sin [[Dardanos]]. Ustanovil je Dardansko kraljestvo, se poročil z ''Bateio'', hčerko [[kralj]]a ''Tevkra'' ki je bil mitični praoče [[Troja|Trojancev]]. Dardanci so živeli na širšem območju današnjega [[Niš]]a, [[Skopje|Skopja]] in [[Kuršumlijska Banja|Kuršumlijske Banje]]. Po [[starorimska civilizacija|rimski]] zasedbi so bili priključeni [[rimska provinca|rimski provinci]] [[Mezija|Meziji]], vendar so ohranili govorno-etične značilnosti in svoj gospodarski pomen.<ref>Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 {{COBISS|ID=2902787}}</ref> Po priključitvi k [[Mezija|Meziji]] so bili na področju naselitve Dardancev zgrajene mnoge strateške ceste, ki so povezovale [[Jadransko morje]] z [[Donava|Donavo]]. Njihova največja središča sta bila ''[[Scupi]]'', današnje [[Skopje]], ki se je razvilo v prestolnico Dardanjije in ''[[Ulpiana]]'', današnji [[Lipljan]] pri [[Priština|Prištini]]. Rimska kolonizacija, namestitev rimskih vojaških postojank in služenje v rimski vojski so počasi pripeljali do romanizacije Dardancev. Za časa vladanja cesarja [[Vespazijan]]a je obstajala tudi vojaška enota »ala I Vespasiana Dardanorum«.<ref>Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 2, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966</ref> Dardanija je bila v pozni [[Antika|antiki]] oživljena kot samostojna upravna enota iz katere je izhajalo več pomembnih osebnosti, rimskih [[cesar]]jev: * [[Klavdij II. Gotski|Klavdij II.]] * [[Konstantin I. Veliki]] * [[Justin I.]] * [[Justinijan I.]] <gallery> Image:Illyria and Dardania Kingdoms.png Image:Dardania kingdom.png Image:Ancient balkans 4thcentury.png Image:Praevalitana in the Roman Emp.jpg Image:Dardania and kosovo.png </gallery> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Jugovzhodne Evrope]] {{normativna kontrola}} s8pdqahjo89dddenty9gctustew5w3n 0 200291 6655763 6538949 2026-04-04T15:37:24Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izkoreninjenje */ 6655763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen (novo)|image=Child with Smallpox Bangladesh.jpg|caption=Otrok s črnimi kozami v [[Bangladeš]]u leta 1973. Gl. značilne izbokline, napolnjene z gosto tekočino, z vdolbino ali jamico v sredini.|symptoms={{plainlist| * '''zgodnji''': [[vročina]], [[bruhanje]], razjede v ustih<ref name=CDC2016Sym>{{navedi knjigo | editor1 = Atkinson W | editor2 = Hamborsky J | editor3 = McIntyre L | editor4 = Wolfe S | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location = Washington DC | year = 2005 | url = http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | format = PDF | access-date = 2021-12-10 | archive-date = 2021-11-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211118024930/http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | url-status = dead }}</ref> * '''kasni''': s tekočino napolnjeni mehurčki, ki pustijo kraste<ref name=CDC2016Sym/>}}|onset=1 do 3 tedne po okužbi<ref name=CDC2016Sym/>|duration=okoli 4 tedne<ref name=CDC2016Sym/>|causes=''variola major'', ''variola minor'' (prenos med ljudmi)<ref name=CDC2016Sym/>|risks=|diagnosis=na osnovi simptomov in [[PCR]]<ref name=CDC2017Diag/>|differential=[[vodene koze]], [[impetigo]], [[molluscum contagiosum]]<ref name=CDC2017Diag>{{navedi splet|title=Diagnosis & Evaluation|url=https://www.cdc.gov/smallpox/clinicians/diagnosis-evaluation.html|website=CDC|accessdate=14 December 2017|language=en-us|date=25 July 2017}}</ref>|prevention=cepivo proti črnim kozam<ref name=CDCprevent>{{navedi splet|title=Prevention and Treatment|url=https://www.cdc.gov/smallpox/prevention-treatment/index.html|language=en-us|website=CDC }}</ref>|treatment=podporna nega<ref name=WHO2007Fact/>|medication=|prognosis=30-% tveganje za smrt<ref name=CDC2016Sym/>|frequency=bolezen je izkoreninjena, zadnji primer 1977|deaths=}} '''Črne koze''' (tudi '''osepnice''' ali '''variola''') so človeška [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[virus variole]]. Bolezen nastopa v dveh oblikah, hujšo obliko črnih koz imenujemo '''variola major''', blažjo pa '''variola minor''' (alastrim).<ref name=Sherris>{{navedi knjigo |editor1=Ryan KJ |editor2=Ray CG | title = Sherris Medical Microbiology |url=https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3 | edition = 4| publisher = McGraw Hill | year = 2004 | pages = [https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3/page/525 525]–8 |isbn = 0838585299 }}</ref> Za zdravljenje ni poznanega specifičnega [[zdravila]], učinkovito je le [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Bolezen se kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, zlasti po [[glava|glavi]] in [[ud]]ih. Spremlja jo [[vročina]]. Pri hujši obliki bolezni (variola major) je [[smrtnost]] 30–35-odstotna, pri varioli minor pa okoli 1%.<ref name=Behbehani_1983>{{cite journal |author=Behbehani AM |title=The smallpox story: life and death of an old disease |journal=Microbiol Rev |volume=47 |issue=4 |pages=455–509 |year=1983 |pmid=6319980 |pmc=281588 |url=http://mmbr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=6319980}}</ref> Dolgoročni zapleti pri varioli major so značilne [[brazgotina|brazgotine]], zlasti po obrazu, ki se pojavijo pri 65–85 % preživelih.<ref>{{cite journal |author1=Jezek Z|author2= Hardjotanojo W|author3= Rangaraj AG |title=Facial scarring after varicella. A comparison with variola major and variola minor |journal=Am. J. Epidemiol. |volume=114 |issue=6 |pages=798–803 |year=1981 |pmid=7315828 }}</ref> Redkejša zapleta sta [[slepota]] zaradi poškodbe [[roženica|roženice]] in deformacije udov zaradi [[artritis]]a in [[osteomielitis]]a in se pojavljata pri okoli 2–5 % bolnikov. == Zgodovina == Bolezen naj bi se med prebivalstvom pojavila okoli 10.000 let pr. n. št.<ref name=Barquet>{{cite journal |author1=Barquet N|author2= Domingo P |title=Smallpox: the triumph over the most terrible of the ministers of death |url= http://www.annals.org/cgi/content/full/127/8_Part_1/635|journal=Ann. Intern. Med. |volume=127 |issue=8 Pt 1 |pages=635–42 |year=1997 |pmid=9341063 }}</ref> Zaradi črnih koz je v 18. stoletju v Evropi letno umrlo okoli 400.000 Evropejcev ter je bila vzrok tretjini primerov slepote.<ref name=Behbehani_1983/> Umrlo je 20–60 % okuženih oseb, med otroci celo nad 80 %.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Edward Jenner and the history of smallpox and vaccination |pmc=1200696 |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=21–5 |year=2005 |pmid=16200144 }}</ref> V 20. st. naj bi zaradi črnih koz umrlo 300–500 milijonov ljudi.<ref>{{navedi knjigo |author=Koplow, David A. |title=Smallpox: the fight to eradicate a global scourge |url=http://books.google.com/books/ucpress?vid=ISBN9780520242203|publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=2003 |pages= |isbn=0-520-24220-3 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |title=UC Davis Magazine, Summer 2006: Epidemics on the Horizon |accessdate=3. 1. 2008 |format= |work= |archive-date=2008-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211181455/http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2008/01/080131122956.htm How Poxviruses Such As Smallpox Evade The Immune System], ScienceDaily, 1. februar 2008</ref> Na začetku 50-ih let se je vsako leto okužilo 50 milijonov svetovnega prebivalstva.<ref name=WHO_Factsheet>{{navedi splet | title=Smallpox | work=WHO Factsheet | url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | accessdate=2007-09-22 | archiveurl=https://archive.today/20120529141333/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | archivedate=2012-05-29 | url-status=live }}</ref> Po uspešni kampanji cepljenja, ki se je začela že v 19. st., je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) decembra [[1979]] naposled objavila, da je bolezen [[Izkoreninjenje nalezljive bolezni|izkoreninjena]].<ref name=WHO_Factsheet /> Doslej so črne koze edina nalezljiva človeška bolezen, ki so jo povsem izkoreninili.<ref>{{cite journal | author = De Cock KM | title = (Book Review) The Eradication of Smallpox: Edward Jenner and The First and Only Eradication of a Human Infectious Disease | url = http://www.nature.com/nm/journal/v7/n1/full/nm0101_15b.html| journal = Nature Medicine | year = 2001 | volume = 7 | pages = 15–6 | doi = 10.1038/83283 }}</ref> Prvo [[cepivo]] je leta [[1796]] iz virusa [[kravje osepnice|kravjih osepnic]] (vakcinija) pripravil [[Edward Jenner]]. Na slovenskem ozemlju je proti črnim kozam že leta [[1801]] pričel cepiti kirurg [[Vincenc Kern]]. Bolezen se je zadnjič pojavila leta [[1977]] v [[Somalija|Somaliji]], leta [[1980]] pa je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela deklaracijo o izkoreninjenju črnih koz. Cepljenje proti črnim kozam v Sloveniji od leta [[1978]] ni več predpisano. Težko je reči, koliko žrtev je bolezen pred izkoreninjenjem zahtevala, zagotovo pa jih je bilo več milijonov. Virus naj bi uničili tudi v vseh laboratorijih na svetu, razen v enem v ZDA in enem v Rusiji. Zdaj nevarnosti za naravno okužbo naj ne bi bilo več, bi pa bila mogoča zloraba virusa črnih koz v vojne ali politične namene. == Povzročitelj == Črne koze povzroča virus variole (''Poxvirus hominis'') iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Orthopoxvirus]]'', iz [[družina (biologija)|družine]] ''[[Poxviridae]]'' ter iz [[poddružina|poddružine]] ''[[Chordopoxvirinae]]''. Gre za velik virus, velik okoli 302 do 350 [[nanometer|nanometrov]] v dolžino in 244 do 270 nanometrov v širino.<ref>{{cite journal |author1=Dubochet J|author2= Adrian M|author3= Richter K|author4= Garces J|author5= Wittek R |title=Structure of intracellular mature vaccinia virus observed by cryoelectron microscopy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_1994-03_68_3/page/1935|journal=J. Virol. |volume=68 |issue=3 |pages=1935–41 |year=1994 |pmid=8107253 }}</ref> Gre za [[DNK-virus]] z eno dvojnovijačno molekulo [[DNK]], zgrajeno iz 186.000 baznih parov.<ref name=Moss>{{navedi knjigo | author= Moss B| chapter=Poxviridae: the viruses and their replication | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM|display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2905–46}}</ref><ref name=Damon>{{navedi knjigo | author= Damon I| chapter=Poxviruses | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM |display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2947-76}}</ref> Življenjski cikel virusa je zapleten; virus se nahaja v mnogih kužnih oblikah, ki imajo različne mehanizme za vstop v celico. Poksivirusi so posebnost med DNK-virusi, saj se razmnožujejo v [[citoplazma|citoplazmi]] in ne v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Poksivirusi v celici proizvajajo številne specializirane [[beljakovina|beljakovine]], potrebne za njihovo razmnoževanje, ki jih ne najdemo pri drugih virusih. Kužni so virusi z [[virusna ovojnica|ovojnico]] kot tudi [[virion]]i brez ovojnice. Ovojnica je zgrajena iz spremenjene membrane celičnega [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] in vsebuje virusove [[polipeptid]]e, med drugimi [[hemaglutinin]].<ref name="Moss"/> == Prenašanje == Virusi variole se prenašajo kapljično, zlasti preko kapljic iz [[usta|ustne]], [[nos]]ne ali [[žrelo|žrelne]] [[sluznica|sluznice]], ki jih izkašlja ali izkiha okužena oseba. Prenaša se tudi preko neposrednega kontakta z okuženimi [[telesna tekočina|telesnimi tekočinami]] ali predmeti, na primer z obleko. Virus prehaja tudi [[posteljica|posteljico]], vendar se nerojeni otrok le redko okuži od matere.<ref name=AFIP>{{navedi splet |url=http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |title=Smallpox |accessdate=2008-10-28 |format= |work=Armed Forces Institute of Pathology: Department of Infectious and Parasitic Diseases |archive-date=2007-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009141639/http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |url-status=dead }}</ref> Bolnik ni znatno kužen, dokler ne nastopijo [[simptom]]i. Največja nevarnost okužbe je v prvem tednu pojava mehurčkov.<ref name = PinkBook>{{navedi knjigo |editor1 = Atkinson, W. |editor2=Hamborsky, J. |editor3=McIntyre, L. |editor4=Wolfe, S. | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location =Washington DC |year = 2005 | url = http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/downloads/smallpox.pdf | format = PDF}}</ref> Po 7–10 dneh kužnost upade, ko se na kožnih lezijah že tvorijo kraste, vendar bolnik ostane kužen vse dokler ne odpadejo zadnje kraste.<ref>{{cite journal |author1=Henderson, D.A. |author2=Inglesby, T.V. |author3=Bartlett, J.G. |display-authors= ''et al'' |title=Smallpox as a biological weapon: medical and public health management. Working Group on Civilian Biodefense |url=https://archive.org/details/sim_jama_1999-06-09_281_22/page/2126 |journal=JAMA |volume=281 |issue=22 |pages=2127–37 |year=1999 |pmid=10367824 }}</ref> Črne koze so zelo nalezljiva bolezen, vendar se nekateri drugi virusi širijo hitreje. Za prenos okužbe z virusom variole je namreč potreben tesnejši stik, kužnost pa znatno poraste šele, ko nastopijo vidni kožni mehurčki. Obdobje velike kužnosti je tudi dokaj kratko (prvi teden po nastopu prvih izpuščajev). V predelih zmernega [[podnebje|podnebja]] je bilo največ okužb pozimi in spomladi, v [[tropi|tropskih]] območjih pa je bilo nihanje med letom manj izrazito.<ref name= PinkBook/> Ni znano, da bi prišlo do prenosa okužbe preko pikov [[žuželka|žuželk]] ali drugih živali in tudi ni znano, da bi bili nekateri prenašalci asimptomatski (brez znakov okužbe).<ref name= PinkBook/> Virus je odporen proti sušenju in se v krastah na sobni temperaturi ohrani več let. == Bolezenski znaki in simptomi == Črne koze so se pojavljale v dveh pojavnih oblikah, kot variola major (hujša in pogostejša oblika z izrazitejšim izpuščajem in višjo vročino) in variola minor (redkejša z bistveno blažjim potekom). Variola minor je v zgodovini povzročila le 1 % ali manj vseh smrti zaradi okužbe z virusom črnih koz.<ref name=FactSheet>{{navedi splet |url=http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/overview/disease-facts.asp |title=CDC Smallpox |accessdate= 2007-12-26 |work=Smallpox Overview }}</ref> Opisali so tudi primere asimptomatskih okužb, a so bili redki.<ref name= PinkBook/> Pri cepljenih osebah so poročali tudi o obliki ''variola sine eruptione'' (črne koze brez izpuščaja); kazala se je le kot povišana telesna temperatura, ki je nastopila po pričakovani [[inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], potrdili pa so jo lahko le z dokazom protiteles ali redko z osamitvijo virusa.<ref name= PinkBook/> Prvi znaki okužbe so visoka [[vročina]], [[utrujenost]], zelo slabo počutje, bruhanje in bolečine v križu. Pozneje se razvije [[izpuščaj]] v obliki mehurčkov najprej po [[obraz (anatomija)|obrazu]], [[roka]]h in [[noga]]h, šele kasneje tudi po [[trup]]u. Izpuščaji so podobni tistim pri [[škrlatinka|škrlatinki]] in [[ošpice|ošpicah]]. Po 3 ali 4 dneh vročina nenadoma pade, rdeči izpuščaji preidejo najprej v bunčice (papule) in nato v ugreznjene mehurčke, ki jih obdaja rdeč kolobar.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn= 961-238-058-9}}</ref> Mehurčki so značilno ugreznjeni zaradi razkrajanja [[tkivo|tkiv]] in [[fibroza|fibroze]]. Sprva so izpuščaji napolnjeni s prozorno tekočino, nato pa postanejo [[gnoj]]ni in ob tem ponovno naraste vročina, bolnik pa je močno prizadet. Po nekaj dneh se gnojni mehurčki spremenijo v kraste, ki se počasi posušijo in odpadejo, ter za sabo pustijo brazgotine, splošno stanje se polagoma izboljšuje.<ref name=Kansky/> Mehurčki in kraste se pojavijo tudi na sluznicah. Pri varioli major je izpuščaj izrazitejši, vročina pa višja. Podobni znaki in simptomi se kažejo pri noricah, vendar so v tem primeru izpuščaji predvsem na trupu, spremembe so manjše in niso ugreznjene. Tudi splošni simptomi so blažji.<ref name=Kansky/> == Diagnoza == Klinična opredelitev črnih koz je bolezen z akutnim pojavom vročine nad 38,3&nbsp;°C, ki mu sledi značilen izpuščaj s čvrstimi, globoko zasidranimi, lahko gnojnimi mehurčki, brez drugega znanega vzroka.<ref name= PinkBook/> Po klinični opredelitvi je potrebna potrditev z laboratorijskimi testi. Mikroskopsko so vidni značilni citoplazemski vključki, ki jih proizvajajo virusi črnih koz. Med njimi so najpomembnejši t. i. Guarnierijeva telesca, v katerih poteka [[podvojevanje virusa]]. Guarnierijeva telesca se lahko identificirajo iz biopsijskega vzorca kože, obarvanega s [[hematoksilin]]om in [[eozin]]om. Vidni so kot rožnati madeži. Prisotni so pravzaprav v vseh primerih okužbe s črnimi kozami, vendar pa njihova odsotnost ni dovoljšen dokaz za izključitev okužbe.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Smallpox and biological warfare: a disease revisited |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=13–20 |date=januar 2005 |pmid=16200143 |pmc=1200695 }}</ref> Diagnoza okužbe se lahko hitro opravi tudi z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopiranjem]] pustularne tekočine ali kraste, vendar pod elektronskim mikroskopom izgledajo vsi ortopoksvirusi podobno, in sicer imajo [[virion]]i opekasto obliko.<ref name=AFIP/> Če pa se z elektronskim mikroskopom prepozna značilna morfologija herpesvirusov, se lahko okužba z virusom črnih koz drugih ortopoksvirusi izključi. Dokončno laboratorijsko identifikacijo virusa črnih koz omogoča gojenje virusa na [[horioalantoična mrena|horioalantoični mreni]] (del piščančjega zarodka) ter preiskava nastalih lezij v določenih temperaturnih razmerah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |title=Smallpox: Current, comprehensive information on pathogenesis, microbiology, epidemiology, diagnosis, treatment, and prophylaxis |accessdate=17. 12. 2007 |work=[[Center for Infectious Disease Research & Policy]] |archive-date=2008-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080104115535/http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |url-status=dead }}</ref> Virusni sevi se lahko določijo z [[verižna reakcija s polimerazo|verižno reakcijo s polimerazo]] (PCR) ali analizo [[polimorfizem dolžin pomnoženih fragmentov|polimorfizmov dolžin pomnoženih fragmentov]] (RFLP). Kot pomoč pri dignosticiranju okužbe so razvili tudi serološke teste in [[encimski imunski test]] (ELISA), ki določajo prisotnost za virus črnih koz specifičnih [[imunoglobulin]]ov in [[antigen]]ov.<ref>{{cite journal |author1=LeDuc JW|author2= Jahrling PB |title=Strengthening national preparedness for smallpox: an update |journal=Emerging Infect. Dis. |volume=7 |issue=1 |pages=155–7 |year=2001 |pmid=11266310 |doi=10.3201/eid0701.010125 |pmc=2631676}}</ref> Po izkoreninjenju črnih koz je prišlo večkrat do zamenjave [[vodene koze|vodenih koz]] (noric) s črnimi kozami. Razlikovanje med obema boleznima je možno na več načinov. Za razliko od črnih koz vodene koze praviloma ne prizadenejo dlani in podplatov. Mehurčki, ki jih povzroča virus noric, so različnih velikosti zaradi nesočasnega vzbrstenja. Kožne spremembe pri črnih kozah so običajno enakih velikosti, saj se pojavijo bolj ali manj sočasno. Na voljo so tudi številne laboratorijske metode za potrditev noric pri bolnikih z morebitnim sumom na črne koze.<ref name= PinkBook/> <gallery> Slika:Smallpox CAM.png|Lezije na horioalantoični mreni piščančjega zarodka, ki so jih povzročili virusi črnih koz. Slika:Smallpox_versus_chickenpox_english_plain.svg|Za razliko od izpuščaja pri črnih kozah se pojavi izpuščaj pri noricah zlasti na trupu in se širi manj izrazito na okončine. Slika:Female smallpox patient -- late-stage confluent maculopapular scarring.jpg|Bolnica s črnimi kozami, pri kateri so vidne značilne makulopapilarne brazgotine, ki se pojavijo v kasni fazi okužbe (slika iz leta 1965). </gallery> == Zdravljenje == Zdravljenje je predvsem simptomatsko, protivročinsko. Pri sekundarni [[okužba|okužbi]] z [[bakterija]]mi ([[pljučnica]]) se daje [[antibiotik]]e s širokim spektrom delovanja.<ref name=Kansky/> === Cepljenje === {{glavni|cepivo proti črnim kozam}} [[Slika:Smallpox vaccine site.jpg|thumb|širinapx|Kožna sprememba po vnosu cepiva za črne koze]] Preden so cepljenje po vsem svetu ukinili, so cepili z virusom vakcinije (virus govejih koz). Po vnosu [[cepivo|cepiva]] se po nekaj dneh pojavi bunčica (papula), ki preide v gnojni mehurček (pustulo). Z mesta cepljenja se virus lahko prenese na druge predele kože ali na druge osebe.<ref name=Kansky/> === Izkoreninjenje === [[Slika:Fighting_smallpox_in_Niger,_1969.jpg|sličica| Cepljenje med programom za izkoreninjenje koz in proti ošpicam v [[Niger|Nigru]], februar 1969. ]] Prvič je cepljenje proti črnim kozam omenil kitajski avtor Wan Quan (1499–1582) v svoji ''Douzhen xinfa'' (心法 心法), objavljeni leta 1549 <ref>{{Navedi knjigo|last=Needham J|year=1999|title=Science and Civilization in China: Volume 6, Biology and Biological Technology|chapter=Part 6, Medicine|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|page=134}}</ref> s prvimi namigi o praksi na Kitajskem v 10. stoletju.<ref name="needham volume 6 part 6 154">{{Navedi knjigo|last=Needham|first=Joseph|title=Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 6, Medicine|date=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521632621|page=154|url=https://books.google.com/books?id=6bEZ8Hp8h5sC|language=en}}</ref> Na Kitajskem so črne koze v prahu vpihavali zdravim osebam v nos. Ljudje naj bi potem razvili blagi primer bolezni in od takrat naj bi bili imuni proti njej. Tehnika je imela stopnjo umrljivosti 0,5–2,0%, kar je bilo bistveno manj kot 20–30% smrtnosti same bolezni. Dve poročili o kitajski metodi cepljenja je [[Kraljeva družba]] prejela v Londonu leta 1700; eno poročilo od dr. Martina Listerja, kateremu je poročilo predal nek uslužbenec [[Britanska vzhodnoindijska družba|vzhodnoindijske družbe,]] zaposlen na Kitajskem, drugo poročilo pa je poslal Clopton Havers.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Immunology|first=Arthur M.|last=Silverstein|page=293|publisher=Academic Press|year=2009|edition=2.|url=https://books.google.com/books?id=2xNYjigte14C|isbn=9780080919461}}.</ref> [[Voltaire]] (1742) poroča, da so Kitajci cepili proti črnim kozam "teh sto let".<ref>{{Navedi knjigo|last=Voltaire|year=1742|title=Letters on the English|chapter=Letter XI|chapter-url=http://www.bartleby.com/34/2/11.html}}</ref> Angleški zdravnik [[Edward Jenner|Edward Jenner je]] leta 1796 dokazal učinkovitost kravjih koz za zaščito ljudi pred črnimi kozami, potem ko so skušali črne koze izkoreniniti na regionalni ravni. V Rusiji leta 1796 je prvemu otroku, ki je prejel to zdravljenje, Katerina Velika dala ime "Vakcinov" in ga na račun naroda dala šolati.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ben-Menahem|first=A.|title=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|work=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences by Ari Ben-Menahem. Berlin: Springer|publisher=Springer|series=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|year=2009|isbn=978-3-540-68831-0|url=https://books.google.com/books?id=9tUrarQYhKMC&pg=PA1497|accessdate=31 January 2017|page=1497|bibcode=2009henm.book.....B}}</ref> V Novem svetu je cepljenje prvi uvedel v Trinity, Nova Funblandija, leta 1800, dr. John Clinch, Jennerjev prijatelj iz otroštva in kolega.<ref>{{Navedi knjigo|last=Handcock|first=Gordon|title=The Story of Trinity|location=Trinity|publisher=The Trinity Historical Society|page=1|isbn=978-0-9810017-0-8}}</ref> Že leta [[1803]] je [[Španska krona|španska krona]] organizirala [[Balmisova ekspedicija|Balmisovo ekspedicijo]] za prevoz cepiva v [[Španski imperij|španske kolonije]] v Ameriki in na Filipine, kjer so uvedli programe masovnega cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041223112019/http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archivedate=23 December 2004|title=Dr. Francisco de Balmis and his Mission of Mercy|publisher=Society of Philippine Health History|accessdate=14 July 2015}}</ref> [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres je]] leta 1813 sprejel Zakon o cepljenju, da bi zagotovil, da bo varno cepivo proti črnim kozam na voljo ameriški javnosti. Okoli 1817 je v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemski vzhodni Indiji]] potekal zelo zanesljiv program cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|title=Against all odds: vanquishing smallpox in far-flung Japan|accessdate=14 July 2015|date=2007|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924034438/http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|url-status=dead}}</ref> V britanski Indiji so program za širjenje cepljenja proti črnim kozam začeli indijski zdravstveni delavci pod nadzorom evropskih uradnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|title=The control and eradication of smallpox in South Asia|publisher=University of York|date=2015|accessdate=14 July 2015|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714135334/http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu je britanska prizadevanja za cepljenje v Indiji in zlasti v Burmi ovirala trdovratna domača naklonjenost inokulaciji in nezaupanje do cepljenja, in to kljub zahtevni zakonodaji, izboljšani lokalni učinkovitosti cepiva in konzervansa za cepivo ter izobraževalnim prizadevanjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|title=Atsuko Naono, ''State of Vaccination: The Fight Against Smallpox in Colonial Burma''|publisher=Indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl|accessdate=15 October 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110724165444/http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|archivedate=24 July 2011}}</ref> Do leta 1832 je zvezna vlada Združenih držav vzpostavila program cepljenja za črne koze za Indijance.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|title=Chapter 3 – Indian Health Program|publisher=Indian Health Service|accessdate=8 February 2012|date=1976-01-12|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714131027/http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|url-status=dead}}</ref> Leta 1842 je Združeno kraljestvo prepovedalo inokulacijo in odloku kasneje dodalo obvezno cepljenje. Britanska vlada je z odlokom parlamenta leta 1853 uvedla obvezno cepljenje proti črnim kozam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bodily Matters: The Anti-Vaccination Movement in England, 1853–1907|publisher=|isbn=978-0-8223-3423-1|last=Durbach|first=Nadja|year=2005}}</ref> V Združenih državah Amerike so med 1843 do 1855 posamezne države, kot prva Massachusetts, kasneje pa še druge države uvedle obvezno cepljenje proti črnim kozam. Čeprav nekateri niso bili naklonjeni tem ukrepom,<ref name="Hopkins_2002">{{Navedi knjigo|last=Hopkins DR|title=The Greatest Killer: Smallpox in history|edition=|publisher=University of Chicago Press|year=2002|isbn=978-0-226-35168-1}} Originally published as ''Princes and Peasants: Smallpox in History'' (1983), {{ISBN|0-226-35177-7}}</ref> usklajena prizadevanja proti črnim kozam niso odnehala in pojavnost bolezni je v večini industrijskih držav je še naprej padala. V severni Evropi so številne države do leta 1900 črne koze izkoreninile im leta 1914 je pojavnost v večini industrializiranih držav padla na sorazmerno nizko raven. Cepljenje se je v industrializiranih državah nadaljevalo vse do sredine ali poznih sedemdesetih let dvajsetega stoletja kot zaščita pred ponovnimi izbruhi bolezni. Avstralija in Nova Zelandija sta pri tem omembe vredni izjemi; deželi nista doživeli endemičnih črnih koz, tako da niso nikoli na široko cepili, temveč so se zanašali na oddaljenost od žarišč kot zaščito in na strogo karanteno.<ref name="Plotkin_1999">{{Navedi knjigo|last=Orenstein, Walter A.|last2=Plotkin, Stanley A.|title=Vaccines|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?highlight=smallpox&rid=vacc.section.45#47|publisher=W.B. Saunders Co|location=Philadelphia|year=1999|format=e–book|isbn=978-0-7216-7443-8}}</ref> [[Slika:Smallpox_keep_out_of_this_house..JPG|levo|sličica| Karantenski nalog za črne koze, Kalifornija, c. 1910]] Kot prva si je prizadevala odpraviti črne koze po celi polobli je bila narejena leta 1950, ki jih je Vseameriška zdravstvena organizacija.<ref>{{Navedi revijo|last=Rodrigues BA|title=Smallpox eradication in the Americas|journal=Bull Pan Am Health Organ|volume=9|issue=1|pages=53–68|year=1975|pmid=167890}}</ref> Kampanja je bila uspešno izkoreninila črne koze v vseh državah celine z izjemo Argentine, Brazilije, Kolumbije in Ekvadorja.<ref name="Plotkin_1999"/> Leta 1958 je profesor Viktor Ždanov, namestnik ministra za zdravje [[Sovjetska zveza|ZSSR]], pozval Svetovno zdravstveno skupščino, naj začne globalno pobudo za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner2" /> Predlog (resolucija WHA11.54) je bil sprejet leta 1959.<ref name="Fenner2">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=Development of the Global Smallpox Eradication Programme|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|pages=366–418|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> V tem času je vsako leto zaradi črnih koz umrlo 2 milijona ljudi. Na splošno je napredek pri izkoreninjenju razočaral, zlasti v Afriki in na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]]. Leta 1966 je bila pod vodstvom Američana Donalda Hendersona ustanovljena mednarodna ekipa, t.i. Enota za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner3">{{Navedi knjigo|last=Fenner, Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=The Intensified Smallpox Eradication Programme|pages=422–538|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1967 je Svetovna zdravstvena organizacija pospešila globalno izkoreninjenje črnih koz s finansiranjem v višini 2,4 milijona dolarjev na leto in sprejela novo metodo za nadzor bolezni, kot je to predlagal češki epidemiolog Karel Raška.<ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-10-full.pdf|title=Karel Raška and Smallpox|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-11-full.pdf|title=Karel Raška – The Development of Modern Epidemiology. The role of the IEA|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref> [[Slika:Rahima_Banu.jpg|sličica|Triletna Rahima Banu iz Bangladeša (na sliki) je bila zadnja oseba, ki je bila okužena z naravno obliko virusa ''Variola major''. To je bilo leta 1975.]] V začetku petdesetih let je po svetu vsako leto prišlo do 50 milijonov novih primerov črnih koz.<ref name="WHO2007Fact">{{Navedi splet|title=Smallpox|website=WHO Factsheet|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070921235036/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archivedate=21 September 2007}}</ref> Da bi izkoreninili črne koze, je bilo treba vsakemu izbruhu preprečiti, da bi se širil, in sicer z izolacijo obolelih in cepljenjem vseh, ki so živeli blizu. Ta postopek je znan kot "obročno cepljenje". Ključ do te strategije je bilo v spremljanju primerov v skupnosti (znano kot nadzor) in njih zadrževanju. Začetni problem, s katerim se je soočala [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]], je bil neustrezno poročanje o primerih črnih koz, saj so se številni primeri izognili pozornosti organov. Dejstvo, da so ljudje edini rezervoar za okužbo s črnimi kozami in da prenosnikov za bolezen ni, je imelo pomembno vlogo pri izkoreninjenju črnih koz. [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je vzpostavila mrežo svetovalcev, ki so pomagali državam vzpostaviti dejavnosti nadzora in zadrževanja. Na začetku so cepivo zagotavljale donacije predvsem Sovjetske zveze in Združenih držav, toda po letu 1973 so države v razvoju same proizvedle več kot 80 odstotkov cepiva.<ref name="Plotkin_1999"/> Do zadnjega večjega izbruha črnih koz v Evropi je prišlo leta 1972 v Jugoslaviji, potem ko se je romar vrnil z Bližnjega vzhoda okužen z virusom. Epidemija je okužila 175 ljudi, 35 obolelih je umrlo. Organi so razglasili vojno stanje, uveljavili karanteno in opravili, ob pomoči SZO, obsežno ponovno cepljenje prebivalstva. Po dveh mesecih je izbruha bilo konec.<ref>{{Navedi revijo|first=Colette|last=Flight|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/smallpox_03.shtml|title=Smallpox: Eradicating the Scourge|journal=[[BBC History]]|date=17 February 2011|accessdate=28 July 2015}}</ref> Pred tem je prišlo do izbruha črnih koz maja – julija 1963 v [[Stockholm]]u na Švedskem; z [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] je bolezen prinesel švedski mornar; izbruh so premagali z ukrepi karantene in cepljenjem lokalnega prebivalstva.<ref>{{Navedi revijo|title=International Notes – Quarantine Measures Smallpox – Stockholm, Sweden, 1963|url=https://www.cdc.gov/MMWR/preview/mmwrhtml/00042757.htm|journal=MMWR|year=1996|volume=45|issue=25|pages=538–45|pmid=9132571|last=Centers for Disease Control and Prevention (CDC)}}</ref> Do konca leta 1975 so črne koze obstajale le v [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Pogoji so v Etiopiji in Somaliji bili zelo težki, saj gre za področja z malo cest. Državljanska vojna, lakota in begunci so to nalogo še dodatno otežili. V teh državah se je z začetkom leta 1977 začel intenziven program nadzora in zadrževanja ter cepljenja pod vodstvom avstralskega mikrobiologa [[Frank Fenner|Franka Fennerja]]. Ko se je kampanja približala cilju, sta Fenner in njegova ekipa igrala pomembno vlogo pri preverjanju izkoreninjenja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/11/26/world/26fenner.html|title=Frank Fenner Dies at 95|work=NYTimes.com|accessdate=27 November 2010|first=William|last=Grimes|date=25 November 2010}}</ref> Zadnji naravni primer avtohtonih črnih koz ( ''Variola minor'' ) so ugotovili pri Ali Maow Maalinu, bolnišničnem kuharju v Merci, [[Somalija]], 26. oktobra 1977.<ref name="PinkBook"/> Zadnji naravni primer bolj smrtonosne ''variole major'' so ugotovili oktobra 1975 pri dvoletni [[Bangladeš]]ki deklici Rahimi Banu.<ref name="PrestonNY">{{Navedi novice|first=Richard|last=Preston|authorlink=Richard Preston|title=A reporter at large: Demon in the Freezer|url=http://www.newyorker.com/magazine/1999/07/12/the-demon-in-the-freezer|work=The New Yorker|publisher=|date=12 July 1999|accessdate=3 January 2008}}</ref> Globalno izkoreninjenje črnih koz je po korenitem preverjanju v teh deželah sporočila komisija uglednih znanstvenikov 9. decembra 1979, novico pa je potrdila skupščina Svetovne zdravstvene organizacije 8. maja 1980 <ref name="WHO2007Fact"/><ref name="Fenner 2006">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Nature, Nurture and Chance: The Lives of Frank and Charles Fenner|publisher=Australian National University Press|year=2006|location=Canberra |isbn=978-1-920942-62-5}}</ref> Prva dva stavka resolucije se glasita: {{Citatni blok|Upoštevajoč razvoj in rezultate globalnega programa za izkoreninjenje črnih koz, ki ga je začela leta 1958 in po letu 1967 pospešila,… izjavlja Svetovna zdravstvena organizacija, da so svet in njegovi narodi osvobodili črnih koz, ene od najbolj uničujočih bolezni epidemične narave v mnogih državah. Že od najzgodnejših časov dalje, vse do pred nekaj deset let v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, so črne koze puščale za sabo smrt, slepoto in uničenje, |Svetovna zdravstvena organizacija, Resolucija WHA33.3<ref name= Pennington>{{cite journal |author=Pennington H |title=Smallpox and bioterrorism |url= http://www.who.int/bulletin/volumes/81/10/PHR1003.pdf?ua=1 |accessdate=11 February 2018 |journal=Bull. World Health Organ. |volume=81 |issue=10 |pages=762–67 |year=2003 |pmid=14758439 |pmc=2572332}}</ref>}} === Po izkoreninjenju === Do zadnjih primerov črnih koz na svetu je prišlo v izbruhu dveh primerov (eden je bil usoden) v [[Birmingham]]u v Združenem kraljestvu leta 1978.<ref name="Pallen">{{Navedi knjigo|last=Pallen|first=Mark|title=The Last Days of Smallpox: Tragedy in Birmingham|date=2018|publisher=Amazon KDP|location=UK|isbn=978-1-9804-5522-6}}</ref> Medicinska fotografinja, Janet Parker, je zbolela na Medicinski fakulteti Univerze v Birminghamu in umrla 11. septembra 1978. Profesor Henry Bedson, znanstvenik, odgovoren za raziskave na črnih kozah na univerzi, je storil samomor <ref name="Pallen" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/nichsr/esmallpox/report_1978_london.pdf|title=Report of the Investigation into the Cause of the 1978 Birmingham Smallpox Occurrence|publisher=[[Her Majesty's Stationery Office]]|date=22 July 1980|last=Shooter, R.A.|accessdate=8 July 2014}}</ref> Vse znane zaloge črnih koz so kasneje uničili ali prenesli v dva referenčna laboratorija ravni BSL-4, ki ju je imenovala Svetovna zdravstvena organizacija&nbsp; - ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni ter ruski državni raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo VECTOR.<ref>{{Navedi novice|last=Connor|first=Steve|title=How terrorism prevented smallpox being wiped off the face of the planet for ever|publisher=The Independent|date=3 January 2002|url=https://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111028234537/http://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archivedate=28 October 2011|accessdate=18 May 2016|location=London}}</ref> Svetovna zdravstvena organizacija je prvič priporočila uničenje virusa leta 1986 in pozneje odločila, da se zaloge uničijo 30. decembra 1993. Datum so potem prestavili na 30. junij 1999.<ref>{{Navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800EED61639F936A15752C0A960958260&sec=&spon=&pagewanted=print|date=25 January 1996|title=Final Stock of the Smallpox Virus Now Nearer to Extinction in Labs|first=Lawrence|last=Altman|publisher=New York Times|accessdate=23 November 2007}}</ref> Zaradi odpora ZDA in Rusije se je Svetovna zdravstvena skupnost leta 2002 strinjala s predlogom, da se zaloge virusa začasno hrani dalje za posebne raziskovalne namene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newscientist.com/article/mg17323271.300-stay-of-execution.html|title=Stay of execution|date=26 January 2002|publisher=New Scientist|accessdate=23 November 2007|first=Debora|last=MacKenzie}}</ref> Uničenje obstoječih zalog bi zmanjšalo z raziskavami o črnih kozah povezano tveganje; zaloge za odziv na izbruh črnih koz niso potrebne.<ref>{{Navedi revijo|journal=BMJ|year=2007|volume=334|issue=7597|page=774|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|last=Hammond|first=Edward|doi=10.1136/bmj.39155.695255.94|pmc=1851992|pmid=17431261|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/774}}</ref> Nekateri znanstveniki so trdili, da so zaloge lahko koristne pri razvoju novih cepiv, protivirusnih zdravil in diagnostičnih testov;<ref name="pmid17431262">{{Navedi revijo|last=Agwunobi JO|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|journal=BMJ|volume=334|issue=7597|page=775|year=2007|pmid=17431262|pmc=1851995|doi=10.1136/bmj.39156.490799.BE|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/775}}</ref> Pregled, Skupina strokovnjakov za javno zdravje je za Svetovno zdravstveno organizacijo leta 2010 preverila stanje in prišla do zaključka, da nadaljnje skladiščenje v ZDA in v Rusiji za javno zdravje nima nobenega smisla.<ref name="AGIES"><div> [http://www.who.int/entity/csr/resources/publications/WHO_HSE_GAR_BDP_2010_4/en/index.html Pripombe na znanstveni pregled raziskav virusov variole, 1999–2010.] Svetovalna skupina neodvisnih strokovnjakov za pregled raziskovalnega programa za črne koze (AGIES) WHO dokument WHO / HSE / GAR / BDP / 2010.4 </div></ref> Slednje stališče so znanstveniki, zlasti veterani programa za izkoreninjenje koz, pogosto odprli.<ref name="eradedit">{{Navedi revijo|title=Why not destroy the remaining smallpox virus stocks?|journal=Vaccine|volume=29|issue=16|pages=2823–24|year=2011|pmid=21376120|doi=10.1016/j.vaccine.2011.02.081}}</ref> V Marcu 2004 so v pisemskem ovitku, ki je bil vtaknjen v knjigo o [[Ameriška državljanska vojna|Medicini med državljansko Vojn]]<nowiki/>o v Santa Fe, Nova Mehika, našli kraste črnih koz.<ref name="USA_Today_20031226">{{Navedi novice|title=Century-old smallpox scabs in N.M. envelope|work=USA Today: Health and Behavior|url=https://www.usatoday.com/news/health/2003-12-26-smallpox-in-envelope_x.htm|accessdate=23 September 2006|date=26 December 2003}}</ref> Kot vsebina ovitka so bile navedene kraste po cepljenju; znanstveniki v Centrih za Nadzor in Preprečevanje Bolezni so tako dobili priložnost, da preučijo zgodovino cepljenja proti kozam v ZDA. . 1. julija 2014 jso enem od hladilnikov v laboratoriju FDA na lokaciji [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih institutov za zdravje]] v Bethesdi odkrili šest zaprtih steklenih vial s črnimi kozami iz leta 1954, skupaj z vzorčnimi vialami drugih patogenov.. Viale črnih koz so nato predali v roke CDC v Atlanti, kjer so ugotovili, da je virus, iz vsaj dveh vial, sposoben preživeti v kulturi.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/science/2014/jul/08/smallpox-vials-found-cardboard-box-maryland-laboratory|title=Forgotten smallpox vials found in cardboard box at Maryland laboratory|publisher=The Guardian|work=|date=8 July 2014|accessdate=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/national/health-science/fda-found-more-than-smallpox-vials-in-storage-room/2014/07/16/850d4b12-0d22-11e4-8341-b8072b1e7348_story.html|title=FDA found more than smallpox vials in storage room|publisher=The Washington Post|work=|date=16 July 2014|accessdate=24 February 2017}}</ref> Po opravljenih študijah je CDC pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije 24. februarja 2015 virus uničil.<ref>{{Navedi splet|url=https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|title=Report of the Blue Ribbon Panel to Review the 2014 Smallpox (Variola) Virus Incident on the NIH Campus|publisher=National Institutes of Health|accessdate=24 February 2018|archive-date=2018-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203230205/https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 so kanadski znanstveniki ponovno ustvarili virus za konjske koze, kot dokaz za to, da lahko skupina znanstvenikov, brez posebnih znanj in v relativno majhnem laboratoriju, za ne več kot 100.000 dolarjev ''ab initio'' ustvari virus črnih koz. To dodatno otežuje sporno vprašanje nadaljnjega hranjenja zalog virusa, saj ga je mogoče znova ustvariti, tudi če so vsi vzorci uničeni. Čeprav so znanstveniki s tem razvojem želeli pomagati pri razvoju novih cepiv in hkrati slediti zgodovini črnih koz, je bilo zelo hitro očitno, da se te metode lahko zlorabijo za zle namene in da zato potrebno lotiti se novih predpisov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.science.org/content/article/how-canadian-researchers-reconstituted-extinct-poxvirus-100000-using-mail-order-dna|title=How Canadian researchers reconstituted an extinct poxvirus for $100,000 using mail-order DNA|publisher=Science Magazine|date=6 July 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Fenner, Frank |title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6) |url= http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf |publisher=World Health Organization |location=Ženeva |year= |pages= |isbn=92-4-156110-6 |format=PDF}} * {{navedi knjigo |author=McNeill, William Hardy |title=Plagues and peoples |publisher=Basil Blackwell |location=Oxford |year=1977 |pages= |isbn=0-385-12122-9 }} * {{navedi knjigo |author=Preston, Richard |title=The Demon in the Freezer: A True Story |url=https://archive.org/details/demoninfreezer0000pres |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |pages= |isbn=0-375-50856-2 }} (Excerpt available at http://cryptome.info/0001/smallpox-wmd.htm) * {{cite journal |author=Mack T |title=A different view of smallpox and vaccination |url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/348/5/460| journal=N. Engl. J. Med. |volume=348 |issue=5 |pages=460–3 |year=2003 |pmid=12496354 |doi=10.1056/NEJMsb022994}} * {{navedi knjigo |author=Tucker, Jonathan B. |title=Scourge: The Once and Future Threat of Smallpox |url=https://archive.org/details/scourgeoncefutur00tuck |publisher=Grove Press |location=New York |year=2001 |pages= |isbn=0-8021-3939-6 }} * Lord Wharncliffe and W. Moy Thomas (ur.). ''The Letters and Works of Lady Mary Wortley Montagu, vol. 1,'' London: Henry G. Bohn, 1861. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Biološko orožje]] 779i56fwy5cia3fmox6w2cxigwh1pbn 6655764 6655763 2026-04-04T15:40:31Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Izkoreninjenje */ 6655764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen (novo)|image=Child with Smallpox Bangladesh.jpg|caption=Otrok s črnimi kozami v [[Bangladeš]]u leta 1973. Gl. značilne izbokline, napolnjene z gosto tekočino, z vdolbino ali jamico v sredini.|symptoms={{plainlist| * '''zgodnji''': [[vročina]], [[bruhanje]], razjede v ustih<ref name=CDC2016Sym>{{navedi knjigo | editor1 = Atkinson W | editor2 = Hamborsky J | editor3 = McIntyre L | editor4 = Wolfe S | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location = Washington DC | year = 2005 | url = http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | format = PDF | access-date = 2021-12-10 | archive-date = 2021-11-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211118024930/http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | url-status = dead }}</ref> * '''kasni''': s tekočino napolnjeni mehurčki, ki pustijo kraste<ref name=CDC2016Sym/>}}|onset=1 do 3 tedne po okužbi<ref name=CDC2016Sym/>|duration=okoli 4 tedne<ref name=CDC2016Sym/>|causes=''variola major'', ''variola minor'' (prenos med ljudmi)<ref name=CDC2016Sym/>|risks=|diagnosis=na osnovi simptomov in [[PCR]]<ref name=CDC2017Diag/>|differential=[[vodene koze]], [[impetigo]], [[molluscum contagiosum]]<ref name=CDC2017Diag>{{navedi splet|title=Diagnosis & Evaluation|url=https://www.cdc.gov/smallpox/clinicians/diagnosis-evaluation.html|website=CDC|accessdate=14 December 2017|language=en-us|date=25 July 2017}}</ref>|prevention=cepivo proti črnim kozam<ref name=CDCprevent>{{navedi splet|title=Prevention and Treatment|url=https://www.cdc.gov/smallpox/prevention-treatment/index.html|language=en-us|website=CDC }}</ref>|treatment=podporna nega<ref name=WHO2007Fact/>|medication=|prognosis=30-% tveganje za smrt<ref name=CDC2016Sym/>|frequency=bolezen je izkoreninjena, zadnji primer 1977|deaths=}} '''Črne koze''' (tudi '''osepnice''' ali '''variola''') so človeška [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[virus variole]]. Bolezen nastopa v dveh oblikah, hujšo obliko črnih koz imenujemo '''variola major''', blažjo pa '''variola minor''' (alastrim).<ref name=Sherris>{{navedi knjigo |editor1=Ryan KJ |editor2=Ray CG | title = Sherris Medical Microbiology |url=https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3 | edition = 4| publisher = McGraw Hill | year = 2004 | pages = [https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3/page/525 525]–8 |isbn = 0838585299 }}</ref> Za zdravljenje ni poznanega specifičnega [[zdravila]], učinkovito je le [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Bolezen se kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, zlasti po [[glava|glavi]] in [[ud]]ih. Spremlja jo [[vročina]]. Pri hujši obliki bolezni (variola major) je [[smrtnost]] 30–35-odstotna, pri varioli minor pa okoli 1%.<ref name=Behbehani_1983>{{cite journal |author=Behbehani AM |title=The smallpox story: life and death of an old disease |journal=Microbiol Rev |volume=47 |issue=4 |pages=455–509 |year=1983 |pmid=6319980 |pmc=281588 |url=http://mmbr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=6319980}}</ref> Dolgoročni zapleti pri varioli major so značilne [[brazgotina|brazgotine]], zlasti po obrazu, ki se pojavijo pri 65–85 % preživelih.<ref>{{cite journal |author1=Jezek Z|author2= Hardjotanojo W|author3= Rangaraj AG |title=Facial scarring after varicella. A comparison with variola major and variola minor |journal=Am. J. Epidemiol. |volume=114 |issue=6 |pages=798–803 |year=1981 |pmid=7315828 }}</ref> Redkejša zapleta sta [[slepota]] zaradi poškodbe [[roženica|roženice]] in deformacije udov zaradi [[artritis]]a in [[osteomielitis]]a in se pojavljata pri okoli 2–5 % bolnikov. == Zgodovina == Bolezen naj bi se med prebivalstvom pojavila okoli 10.000 let pr. n. št.<ref name=Barquet>{{cite journal |author1=Barquet N|author2= Domingo P |title=Smallpox: the triumph over the most terrible of the ministers of death |url= http://www.annals.org/cgi/content/full/127/8_Part_1/635|journal=Ann. Intern. Med. |volume=127 |issue=8 Pt 1 |pages=635–42 |year=1997 |pmid=9341063 }}</ref> Zaradi črnih koz je v 18. stoletju v Evropi letno umrlo okoli 400.000 Evropejcev ter je bila vzrok tretjini primerov slepote.<ref name=Behbehani_1983/> Umrlo je 20–60 % okuženih oseb, med otroci celo nad 80 %.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Edward Jenner and the history of smallpox and vaccination |pmc=1200696 |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=21–5 |year=2005 |pmid=16200144 }}</ref> V 20. st. naj bi zaradi črnih koz umrlo 300–500 milijonov ljudi.<ref>{{navedi knjigo |author=Koplow, David A. |title=Smallpox: the fight to eradicate a global scourge |url=http://books.google.com/books/ucpress?vid=ISBN9780520242203|publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=2003 |pages= |isbn=0-520-24220-3 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |title=UC Davis Magazine, Summer 2006: Epidemics on the Horizon |accessdate=3. 1. 2008 |format= |work= |archive-date=2008-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211181455/http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2008/01/080131122956.htm How Poxviruses Such As Smallpox Evade The Immune System], ScienceDaily, 1. februar 2008</ref> Na začetku 50-ih let se je vsako leto okužilo 50 milijonov svetovnega prebivalstva.<ref name=WHO_Factsheet>{{navedi splet | title=Smallpox | work=WHO Factsheet | url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | accessdate=2007-09-22 | archiveurl=https://archive.today/20120529141333/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | archivedate=2012-05-29 | url-status=live }}</ref> Po uspešni kampanji cepljenja, ki se je začela že v 19. st., je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) decembra [[1979]] naposled objavila, da je bolezen [[Izkoreninjenje nalezljive bolezni|izkoreninjena]].<ref name=WHO_Factsheet /> Doslej so črne koze edina nalezljiva človeška bolezen, ki so jo povsem izkoreninili.<ref>{{cite journal | author = De Cock KM | title = (Book Review) The Eradication of Smallpox: Edward Jenner and The First and Only Eradication of a Human Infectious Disease | url = http://www.nature.com/nm/journal/v7/n1/full/nm0101_15b.html| journal = Nature Medicine | year = 2001 | volume = 7 | pages = 15–6 | doi = 10.1038/83283 }}</ref> Prvo [[cepivo]] je leta [[1796]] iz virusa [[kravje osepnice|kravjih osepnic]] (vakcinija) pripravil [[Edward Jenner]]. Na slovenskem ozemlju je proti črnim kozam že leta [[1801]] pričel cepiti kirurg [[Vincenc Kern]]. Bolezen se je zadnjič pojavila leta [[1977]] v [[Somalija|Somaliji]], leta [[1980]] pa je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela deklaracijo o izkoreninjenju črnih koz. Cepljenje proti črnim kozam v Sloveniji od leta [[1978]] ni več predpisano. Težko je reči, koliko žrtev je bolezen pred izkoreninjenjem zahtevala, zagotovo pa jih je bilo več milijonov. Virus naj bi uničili tudi v vseh laboratorijih na svetu, razen v enem v ZDA in enem v Rusiji. Zdaj nevarnosti za naravno okužbo naj ne bi bilo več, bi pa bila mogoča zloraba virusa črnih koz v vojne ali politične namene. == Povzročitelj == Črne koze povzroča virus variole (''Poxvirus hominis'') iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Orthopoxvirus]]'', iz [[družina (biologija)|družine]] ''[[Poxviridae]]'' ter iz [[poddružina|poddružine]] ''[[Chordopoxvirinae]]''. Gre za velik virus, velik okoli 302 do 350 [[nanometer|nanometrov]] v dolžino in 244 do 270 nanometrov v širino.<ref>{{cite journal |author1=Dubochet J|author2= Adrian M|author3= Richter K|author4= Garces J|author5= Wittek R |title=Structure of intracellular mature vaccinia virus observed by cryoelectron microscopy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_1994-03_68_3/page/1935|journal=J. Virol. |volume=68 |issue=3 |pages=1935–41 |year=1994 |pmid=8107253 }}</ref> Gre za [[DNK-virus]] z eno dvojnovijačno molekulo [[DNK]], zgrajeno iz 186.000 baznih parov.<ref name=Moss>{{navedi knjigo | author= Moss B| chapter=Poxviridae: the viruses and their replication | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM|display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2905–46}}</ref><ref name=Damon>{{navedi knjigo | author= Damon I| chapter=Poxviruses | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM |display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2947-76}}</ref> Življenjski cikel virusa je zapleten; virus se nahaja v mnogih kužnih oblikah, ki imajo različne mehanizme za vstop v celico. Poksivirusi so posebnost med DNK-virusi, saj se razmnožujejo v [[citoplazma|citoplazmi]] in ne v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Poksivirusi v celici proizvajajo številne specializirane [[beljakovina|beljakovine]], potrebne za njihovo razmnoževanje, ki jih ne najdemo pri drugih virusih. Kužni so virusi z [[virusna ovojnica|ovojnico]] kot tudi [[virion]]i brez ovojnice. Ovojnica je zgrajena iz spremenjene membrane celičnega [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] in vsebuje virusove [[polipeptid]]e, med drugimi [[hemaglutinin]].<ref name="Moss"/> == Prenašanje == Virusi variole se prenašajo kapljično, zlasti preko kapljic iz [[usta|ustne]], [[nos]]ne ali [[žrelo|žrelne]] [[sluznica|sluznice]], ki jih izkašlja ali izkiha okužena oseba. Prenaša se tudi preko neposrednega kontakta z okuženimi [[telesna tekočina|telesnimi tekočinami]] ali predmeti, na primer z obleko. Virus prehaja tudi [[posteljica|posteljico]], vendar se nerojeni otrok le redko okuži od matere.<ref name=AFIP>{{navedi splet |url=http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |title=Smallpox |accessdate=2008-10-28 |format= |work=Armed Forces Institute of Pathology: Department of Infectious and Parasitic Diseases |archive-date=2007-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009141639/http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |url-status=dead }}</ref> Bolnik ni znatno kužen, dokler ne nastopijo [[simptom]]i. Največja nevarnost okužbe je v prvem tednu pojava mehurčkov.<ref name = PinkBook>{{navedi knjigo |editor1 = Atkinson, W. |editor2=Hamborsky, J. |editor3=McIntyre, L. |editor4=Wolfe, S. | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location =Washington DC |year = 2005 | url = http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/downloads/smallpox.pdf | format = PDF}}</ref> Po 7–10 dneh kužnost upade, ko se na kožnih lezijah že tvorijo kraste, vendar bolnik ostane kužen vse dokler ne odpadejo zadnje kraste.<ref>{{cite journal |author1=Henderson, D.A. |author2=Inglesby, T.V. |author3=Bartlett, J.G. |display-authors= ''et al'' |title=Smallpox as a biological weapon: medical and public health management. Working Group on Civilian Biodefense |url=https://archive.org/details/sim_jama_1999-06-09_281_22/page/2126 |journal=JAMA |volume=281 |issue=22 |pages=2127–37 |year=1999 |pmid=10367824 }}</ref> Črne koze so zelo nalezljiva bolezen, vendar se nekateri drugi virusi širijo hitreje. Za prenos okužbe z virusom variole je namreč potreben tesnejši stik, kužnost pa znatno poraste šele, ko nastopijo vidni kožni mehurčki. Obdobje velike kužnosti je tudi dokaj kratko (prvi teden po nastopu prvih izpuščajev). V predelih zmernega [[podnebje|podnebja]] je bilo največ okužb pozimi in spomladi, v [[tropi|tropskih]] območjih pa je bilo nihanje med letom manj izrazito.<ref name= PinkBook/> Ni znano, da bi prišlo do prenosa okužbe preko pikov [[žuželka|žuželk]] ali drugih živali in tudi ni znano, da bi bili nekateri prenašalci asimptomatski (brez znakov okužbe).<ref name= PinkBook/> Virus je odporen proti sušenju in se v krastah na sobni temperaturi ohrani več let. == Bolezenski znaki in simptomi == Črne koze so se pojavljale v dveh pojavnih oblikah, kot variola major (hujša in pogostejša oblika z izrazitejšim izpuščajem in višjo vročino) in variola minor (redkejša z bistveno blažjim potekom). Variola minor je v zgodovini povzročila le 1 % ali manj vseh smrti zaradi okužbe z virusom črnih koz.<ref name=FactSheet>{{navedi splet |url=http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/overview/disease-facts.asp |title=CDC Smallpox |accessdate= 2007-12-26 |work=Smallpox Overview }}</ref> Opisali so tudi primere asimptomatskih okužb, a so bili redki.<ref name= PinkBook/> Pri cepljenih osebah so poročali tudi o obliki ''variola sine eruptione'' (črne koze brez izpuščaja); kazala se je le kot povišana telesna temperatura, ki je nastopila po pričakovani [[inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], potrdili pa so jo lahko le z dokazom protiteles ali redko z osamitvijo virusa.<ref name= PinkBook/> Prvi znaki okužbe so visoka [[vročina]], [[utrujenost]], zelo slabo počutje, bruhanje in bolečine v križu. Pozneje se razvije [[izpuščaj]] v obliki mehurčkov najprej po [[obraz (anatomija)|obrazu]], [[roka]]h in [[noga]]h, šele kasneje tudi po [[trup]]u. Izpuščaji so podobni tistim pri [[škrlatinka|škrlatinki]] in [[ošpice|ošpicah]]. Po 3 ali 4 dneh vročina nenadoma pade, rdeči izpuščaji preidejo najprej v bunčice (papule) in nato v ugreznjene mehurčke, ki jih obdaja rdeč kolobar.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn= 961-238-058-9}}</ref> Mehurčki so značilno ugreznjeni zaradi razkrajanja [[tkivo|tkiv]] in [[fibroza|fibroze]]. Sprva so izpuščaji napolnjeni s prozorno tekočino, nato pa postanejo [[gnoj]]ni in ob tem ponovno naraste vročina, bolnik pa je močno prizadet. Po nekaj dneh se gnojni mehurčki spremenijo v kraste, ki se počasi posušijo in odpadejo, ter za sabo pustijo brazgotine, splošno stanje se polagoma izboljšuje.<ref name=Kansky/> Mehurčki in kraste se pojavijo tudi na sluznicah. Pri varioli major je izpuščaj izrazitejši, vročina pa višja. Podobni znaki in simptomi se kažejo pri noricah, vendar so v tem primeru izpuščaji predvsem na trupu, spremembe so manjše in niso ugreznjene. Tudi splošni simptomi so blažji.<ref name=Kansky/> == Diagnoza == Klinična opredelitev črnih koz je bolezen z akutnim pojavom vročine nad 38,3&nbsp;°C, ki mu sledi značilen izpuščaj s čvrstimi, globoko zasidranimi, lahko gnojnimi mehurčki, brez drugega znanega vzroka.<ref name= PinkBook/> Po klinični opredelitvi je potrebna potrditev z laboratorijskimi testi. Mikroskopsko so vidni značilni citoplazemski vključki, ki jih proizvajajo virusi črnih koz. Med njimi so najpomembnejši t. i. Guarnierijeva telesca, v katerih poteka [[podvojevanje virusa]]. Guarnierijeva telesca se lahko identificirajo iz biopsijskega vzorca kože, obarvanega s [[hematoksilin]]om in [[eozin]]om. Vidni so kot rožnati madeži. Prisotni so pravzaprav v vseh primerih okužbe s črnimi kozami, vendar pa njihova odsotnost ni dovoljšen dokaz za izključitev okužbe.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Smallpox and biological warfare: a disease revisited |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=13–20 |date=januar 2005 |pmid=16200143 |pmc=1200695 }}</ref> Diagnoza okužbe se lahko hitro opravi tudi z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopiranjem]] pustularne tekočine ali kraste, vendar pod elektronskim mikroskopom izgledajo vsi ortopoksvirusi podobno, in sicer imajo [[virion]]i opekasto obliko.<ref name=AFIP/> Če pa se z elektronskim mikroskopom prepozna značilna morfologija herpesvirusov, se lahko okužba z virusom črnih koz drugih ortopoksvirusi izključi. Dokončno laboratorijsko identifikacijo virusa črnih koz omogoča gojenje virusa na [[horioalantoična mrena|horioalantoični mreni]] (del piščančjega zarodka) ter preiskava nastalih lezij v določenih temperaturnih razmerah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |title=Smallpox: Current, comprehensive information on pathogenesis, microbiology, epidemiology, diagnosis, treatment, and prophylaxis |accessdate=17. 12. 2007 |work=[[Center for Infectious Disease Research & Policy]] |archive-date=2008-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080104115535/http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |url-status=dead }}</ref> Virusni sevi se lahko določijo z [[verižna reakcija s polimerazo|verižno reakcijo s polimerazo]] (PCR) ali analizo [[polimorfizem dolžin pomnoženih fragmentov|polimorfizmov dolžin pomnoženih fragmentov]] (RFLP). Kot pomoč pri dignosticiranju okužbe so razvili tudi serološke teste in [[encimski imunski test]] (ELISA), ki določajo prisotnost za virus črnih koz specifičnih [[imunoglobulin]]ov in [[antigen]]ov.<ref>{{cite journal |author1=LeDuc JW|author2= Jahrling PB |title=Strengthening national preparedness for smallpox: an update |journal=Emerging Infect. Dis. |volume=7 |issue=1 |pages=155–7 |year=2001 |pmid=11266310 |doi=10.3201/eid0701.010125 |pmc=2631676}}</ref> Po izkoreninjenju črnih koz je prišlo večkrat do zamenjave [[vodene koze|vodenih koz]] (noric) s črnimi kozami. Razlikovanje med obema boleznima je možno na več načinov. Za razliko od črnih koz vodene koze praviloma ne prizadenejo dlani in podplatov. Mehurčki, ki jih povzroča virus noric, so različnih velikosti zaradi nesočasnega vzbrstenja. Kožne spremembe pri črnih kozah so običajno enakih velikosti, saj se pojavijo bolj ali manj sočasno. Na voljo so tudi številne laboratorijske metode za potrditev noric pri bolnikih z morebitnim sumom na črne koze.<ref name= PinkBook/> <gallery> Slika:Smallpox CAM.png|Lezije na horioalantoični mreni piščančjega zarodka, ki so jih povzročili virusi črnih koz. Slika:Smallpox_versus_chickenpox_english_plain.svg|Za razliko od izpuščaja pri črnih kozah se pojavi izpuščaj pri noricah zlasti na trupu in se širi manj izrazito na okončine. Slika:Female smallpox patient -- late-stage confluent maculopapular scarring.jpg|Bolnica s črnimi kozami, pri kateri so vidne značilne makulopapilarne brazgotine, ki se pojavijo v kasni fazi okužbe (slika iz leta 1965). </gallery> == Zdravljenje == Zdravljenje je predvsem simptomatsko, protivročinsko. Pri sekundarni [[okužba|okužbi]] z [[bakterija]]mi ([[pljučnica]]) se daje [[antibiotik]]e s širokim spektrom delovanja.<ref name=Kansky/> === Cepljenje === {{glavni|cepivo proti črnim kozam}} [[Slika:Smallpox vaccine site.jpg|thumb|širinapx|Kožna sprememba po vnosu cepiva za črne koze]] Preden so cepljenje po vsem svetu ukinili, so cepili z virusom vakcinije (virus govejih koz). Po vnosu [[cepivo|cepiva]] se po nekaj dneh pojavi bunčica (papula), ki preide v gnojni mehurček (pustulo). Z mesta cepljenja se virus lahko prenese na druge predele kože ali na druge osebe.<ref name=Kansky/> === Izkoreninjenje === [[Slika:Fighting_smallpox_in_Niger,_1969.jpg|sličica| Cepljenje med programom za izkoreninjenje koz in proti ošpicam v [[Niger|Nigru]], februar 1969. ]] Prvič je cepljenje proti črnim kozam omenil kitajski avtor Wan Quan (1499–1582) v svoji ''Douzhen xinfa'' (心法 心法), objavljeni leta 1549 <ref>{{Navedi knjigo|last=Needham J|year=1999|title=Science and Civilization in China: Volume 6, Biology and Biological Technology|chapter=Part 6, Medicine|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|page=134}}</ref> s prvimi namigi o praksi na Kitajskem v 10. stoletju.<ref name="needham volume 6 part 6 154">{{Navedi knjigo|last=Needham|first=Joseph|title=Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 6, Medicine|date=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521632621|page=154|url=https://books.google.com/books?id=6bEZ8Hp8h5sC|language=en}}</ref> Na Kitajskem so črne koze v prahu vpihavali zdravim osebam v nos. Ljudje naj bi potem razvili blagi primer bolezni in od takrat naj bi bili imuni proti njej. Tehnika je imela stopnjo umrljivosti 0,5–2,0%, kar je bilo bistveno manj kot 20–30% smrtnosti same bolezni. Dve poročili o kitajski metodi cepljenja je [[Kraljeva družba]] prejela v Londonu leta 1700; eno poročilo od dr. Martina Listerja, kateremu je poročilo predal nek uslužbenec [[Britanska vzhodnoindijska družba|vzhodnoindijske družbe,]] zaposlen na Kitajskem, drugo poročilo pa je poslal Clopton Havers.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Immunology|first=Arthur M.|last=Silverstein|page=293|publisher=Academic Press|year=2009|edition=2.|url=https://books.google.com/books?id=2xNYjigte14C|isbn=9780080919461}}.</ref> [[Voltaire]] (1742) poroča, da so Kitajci cepili proti črnim kozam "teh sto let".<ref>{{Navedi knjigo|last=Voltaire|year=1742|title=Letters on the English|chapter=Letter XI|chapter-url=http://www.bartleby.com/34/2/11.html}}</ref> Angleški zdravnik [[Edward Jenner|Edward Jenner je]] leta 1796 dokazal učinkovitost kravjih koz za zaščito ljudi pred črnimi kozami, potem ko so skušali črne koze izkoreniniti na regionalni ravni. V Rusiji leta 1796 je prvemu otroku, ki je prejel to zdravljenje, Katerina Velika dala ime "Vakcinov" in ga na račun naroda dala šolati.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ben-Menahem|first=A.|title=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|work=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences by Ari Ben-Menahem. Berlin: Springer|publisher=Springer|series=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|year=2009|isbn=978-3-540-68831-0|url=https://books.google.com/books?id=9tUrarQYhKMC&pg=PA1497|accessdate=31 January 2017|page=1497|bibcode=2009henm.book.....B}}</ref> V Novem svetu je cepljenje prvi uvedel v Trinity, Nova Funblandija, leta 1800, dr. John Clinch, Jennerjev prijatelj iz otroštva in kolega.<ref>{{Navedi knjigo|last=Handcock|first=Gordon|title=The Story of Trinity|location=Trinity|publisher=The Trinity Historical Society|page=1|isbn=978-0-9810017-0-8}}</ref> Že leta [[1803]] je [[Španska krona|španska krona]] organizirala [[Balmisova ekspedicija|Balmisovo ekspedicijo]] za prevoz cepiva v [[Španski imperij|španski imperij]] v Ameriki in na Filipine (ter celo tudi na Kitajsko), kjer so uvedli programe masovnega cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041223112019/http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archivedate=23 December 2004|title=Dr. Francisco de Balmis and his Mission of Mercy|publisher=Society of Philippine Health History|accessdate=14 July 2015}}</ref> [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres je]] leta 1813 sprejel Zakon o cepljenju, da bi zagotovil, da bo varno cepivo proti črnim kozam na voljo ameriški javnosti. Okoli 1817 je v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemski vzhodni Indiji]] potekal zelo zanesljiv program cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|title=Against all odds: vanquishing smallpox in far-flung Japan|accessdate=14 July 2015|date=2007|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924034438/http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|url-status=dead}}</ref> V britanski Indiji so program za širjenje cepljenja proti črnim kozam začeli indijski zdravstveni delavci pod nadzorom evropskih uradnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|title=The control and eradication of smallpox in South Asia|publisher=University of York|date=2015|accessdate=14 July 2015|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714135334/http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu je britanska prizadevanja za cepljenje v Indiji in zlasti v Burmi ovirala trdovratna domača naklonjenost inokulaciji in nezaupanje do cepljenja, in to kljub zahtevni zakonodaji, izboljšani lokalni učinkovitosti cepiva in konzervansa za cepivo ter izobraževalnim prizadevanjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|title=Atsuko Naono, ''State of Vaccination: The Fight Against Smallpox in Colonial Burma''|publisher=Indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl|accessdate=15 October 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110724165444/http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|archivedate=24 July 2011}}</ref> Do leta 1832 je zvezna vlada Združenih držav vzpostavila program cepljenja za črne koze za Indijance.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|title=Chapter 3 – Indian Health Program|publisher=Indian Health Service|accessdate=8 February 2012|date=1976-01-12|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714131027/http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|url-status=dead}}</ref> Leta 1842 je Združeno kraljestvo prepovedalo inokulacijo in odloku kasneje dodalo obvezno cepljenje. Britanska vlada je z odlokom parlamenta leta 1853 uvedla obvezno cepljenje proti črnim kozam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bodily Matters: The Anti-Vaccination Movement in England, 1853–1907|publisher=|isbn=978-0-8223-3423-1|last=Durbach|first=Nadja|year=2005}}</ref> V Združenih državah Amerike so med 1843 do 1855 posamezne države, kot prva Massachusetts, kasneje pa še druge države uvedle obvezno cepljenje proti črnim kozam. Čeprav nekateri niso bili naklonjeni tem ukrepom,<ref name="Hopkins_2002">{{Navedi knjigo|last=Hopkins DR|title=The Greatest Killer: Smallpox in history|edition=|publisher=University of Chicago Press|year=2002|isbn=978-0-226-35168-1}} Originally published as ''Princes and Peasants: Smallpox in History'' (1983), {{ISBN|0-226-35177-7}}</ref> usklajena prizadevanja proti črnim kozam niso odnehala in pojavnost bolezni je v večini industrijskih držav je še naprej padala. V severni Evropi so številne države do leta 1900 črne koze izkoreninile im leta 1914 je pojavnost v večini industrializiranih držav padla na sorazmerno nizko raven. Cepljenje se je v industrializiranih državah nadaljevalo vse do sredine ali poznih sedemdesetih let dvajsetega stoletja kot zaščita pred ponovnimi izbruhi bolezni. Avstralija in Nova Zelandija sta pri tem omembe vredni izjemi; deželi nista doživeli endemičnih črnih koz, tako da niso nikoli na široko cepili, temveč so se zanašali na oddaljenost od žarišč kot zaščito in na strogo karanteno.<ref name="Plotkin_1999">{{Navedi knjigo|last=Orenstein, Walter A.|last2=Plotkin, Stanley A.|title=Vaccines|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?highlight=smallpox&rid=vacc.section.45#47|publisher=W.B. Saunders Co|location=Philadelphia|year=1999|format=e–book|isbn=978-0-7216-7443-8}}</ref> [[Slika:Smallpox_keep_out_of_this_house..JPG|levo|sličica| Karantenski nalog za črne koze, Kalifornija, c. 1910]] Kot prva si je prizadevala odpraviti črne koze po celi polobli je bila narejena leta 1950, ki jih je Vseameriška zdravstvena organizacija.<ref>{{Navedi revijo|last=Rodrigues BA|title=Smallpox eradication in the Americas|journal=Bull Pan Am Health Organ|volume=9|issue=1|pages=53–68|year=1975|pmid=167890}}</ref> Kampanja je bila uspešno izkoreninila črne koze v vseh državah celine z izjemo Argentine, Brazilije, Kolumbije in Ekvadorja.<ref name="Plotkin_1999"/> Leta 1958 je profesor Viktor Ždanov, namestnik ministra za zdravje [[Sovjetska zveza|ZSSR]], pozval Svetovno zdravstveno skupščino, naj začne globalno pobudo za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner2" /> Predlog (resolucija WHA11.54) je bil sprejet leta 1959.<ref name="Fenner2">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=Development of the Global Smallpox Eradication Programme|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|pages=366–418|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> V tem času je vsako leto zaradi črnih koz umrlo 2 milijona ljudi. Na splošno je napredek pri izkoreninjenju razočaral, zlasti v Afriki in na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]]. Leta 1966 je bila pod vodstvom Američana Donalda Hendersona ustanovljena mednarodna ekipa, t.i. Enota za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner3">{{Navedi knjigo|last=Fenner, Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=The Intensified Smallpox Eradication Programme|pages=422–538|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1967 je Svetovna zdravstvena organizacija pospešila globalno izkoreninjenje črnih koz s finansiranjem v višini 2,4 milijona dolarjev na leto in sprejela novo metodo za nadzor bolezni, kot je to predlagal češki epidemiolog Karel Raška.<ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-10-full.pdf|title=Karel Raška and Smallpox|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-11-full.pdf|title=Karel Raška – The Development of Modern Epidemiology. The role of the IEA|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref> [[Slika:Rahima_Banu.jpg|sličica|Triletna Rahima Banu iz Bangladeša (na sliki) je bila zadnja oseba, ki je bila okužena z naravno obliko virusa ''Variola major''. To je bilo leta 1975.]] V začetku petdesetih let je po svetu vsako leto prišlo do 50 milijonov novih primerov črnih koz.<ref name="WHO2007Fact">{{Navedi splet|title=Smallpox|website=WHO Factsheet|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070921235036/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archivedate=21 September 2007}}</ref> Da bi izkoreninili črne koze, je bilo treba vsakemu izbruhu preprečiti, da bi se širil, in sicer z izolacijo obolelih in cepljenjem vseh, ki so živeli blizu. Ta postopek je znan kot "obročno cepljenje". Ključ do te strategije je bilo v spremljanju primerov v skupnosti (znano kot nadzor) in njih zadrževanju. Začetni problem, s katerim se je soočala [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]], je bil neustrezno poročanje o primerih črnih koz, saj so se številni primeri izognili pozornosti organov. Dejstvo, da so ljudje edini rezervoar za okužbo s črnimi kozami in da prenosnikov za bolezen ni, je imelo pomembno vlogo pri izkoreninjenju črnih koz. [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je vzpostavila mrežo svetovalcev, ki so pomagali državam vzpostaviti dejavnosti nadzora in zadrževanja. Na začetku so cepivo zagotavljale donacije predvsem Sovjetske zveze in Združenih držav, toda po letu 1973 so države v razvoju same proizvedle več kot 80 odstotkov cepiva.<ref name="Plotkin_1999"/> Do zadnjega večjega izbruha črnih koz v Evropi je prišlo leta 1972 v Jugoslaviji, potem ko se je romar vrnil z Bližnjega vzhoda okužen z virusom. Epidemija je okužila 175 ljudi, 35 obolelih je umrlo. Organi so razglasili vojno stanje, uveljavili karanteno in opravili, ob pomoči SZO, obsežno ponovno cepljenje prebivalstva. Po dveh mesecih je izbruha bilo konec.<ref>{{Navedi revijo|first=Colette|last=Flight|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/smallpox_03.shtml|title=Smallpox: Eradicating the Scourge|journal=[[BBC History]]|date=17 February 2011|accessdate=28 July 2015}}</ref> Pred tem je prišlo do izbruha črnih koz maja – julija 1963 v [[Stockholm]]u na Švedskem; z [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] je bolezen prinesel švedski mornar; izbruh so premagali z ukrepi karantene in cepljenjem lokalnega prebivalstva.<ref>{{Navedi revijo|title=International Notes – Quarantine Measures Smallpox – Stockholm, Sweden, 1963|url=https://www.cdc.gov/MMWR/preview/mmwrhtml/00042757.htm|journal=MMWR|year=1996|volume=45|issue=25|pages=538–45|pmid=9132571|last=Centers for Disease Control and Prevention (CDC)}}</ref> Do konca leta 1975 so črne koze obstajale le v [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Pogoji so v Etiopiji in Somaliji bili zelo težki, saj gre za področja z malo cest. Državljanska vojna, lakota in begunci so to nalogo še dodatno otežili. V teh državah se je z začetkom leta 1977 začel intenziven program nadzora in zadrževanja ter cepljenja pod vodstvom avstralskega mikrobiologa [[Frank Fenner|Franka Fennerja]]. Ko se je kampanja približala cilju, sta Fenner in njegova ekipa igrala pomembno vlogo pri preverjanju izkoreninjenja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/11/26/world/26fenner.html|title=Frank Fenner Dies at 95|work=NYTimes.com|accessdate=27 November 2010|first=William|last=Grimes|date=25 November 2010}}</ref> Zadnji naravni primer avtohtonih črnih koz ( ''Variola minor'' ) so ugotovili pri Ali Maow Maalinu, bolnišničnem kuharju v Merci, [[Somalija]], 26. oktobra 1977.<ref name="PinkBook"/> Zadnji naravni primer bolj smrtonosne ''variole major'' so ugotovili oktobra 1975 pri dvoletni [[Bangladeš]]ki deklici Rahimi Banu.<ref name="PrestonNY">{{Navedi novice|first=Richard|last=Preston|authorlink=Richard Preston|title=A reporter at large: Demon in the Freezer|url=http://www.newyorker.com/magazine/1999/07/12/the-demon-in-the-freezer|work=The New Yorker|publisher=|date=12 July 1999|accessdate=3 January 2008}}</ref> Globalno izkoreninjenje črnih koz je po korenitem preverjanju v teh deželah sporočila komisija uglednih znanstvenikov 9. decembra 1979, novico pa je potrdila skupščina Svetovne zdravstvene organizacije 8. maja 1980 <ref name="WHO2007Fact"/><ref name="Fenner 2006">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Nature, Nurture and Chance: The Lives of Frank and Charles Fenner|publisher=Australian National University Press|year=2006|location=Canberra |isbn=978-1-920942-62-5}}</ref> Prva dva stavka resolucije se glasita: {{Citatni blok|Upoštevajoč razvoj in rezultate globalnega programa za izkoreninjenje črnih koz, ki ga je začela leta 1958 in po letu 1967 pospešila,… izjavlja Svetovna zdravstvena organizacija, da so svet in njegovi narodi osvobodili črnih koz, ene od najbolj uničujočih bolezni epidemične narave v mnogih državah. Že od najzgodnejših časov dalje, vse do pred nekaj deset let v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, so črne koze puščale za sabo smrt, slepoto in uničenje, |Svetovna zdravstvena organizacija, Resolucija WHA33.3<ref name= Pennington>{{cite journal |author=Pennington H |title=Smallpox and bioterrorism |url= http://www.who.int/bulletin/volumes/81/10/PHR1003.pdf?ua=1 |accessdate=11 February 2018 |journal=Bull. World Health Organ. |volume=81 |issue=10 |pages=762–67 |year=2003 |pmid=14758439 |pmc=2572332}}</ref>}} === Po izkoreninjenju === Do zadnjih primerov črnih koz na svetu je prišlo v izbruhu dveh primerov (eden je bil usoden) v [[Birmingham]]u v Združenem kraljestvu leta 1978.<ref name="Pallen">{{Navedi knjigo|last=Pallen|first=Mark|title=The Last Days of Smallpox: Tragedy in Birmingham|date=2018|publisher=Amazon KDP|location=UK|isbn=978-1-9804-5522-6}}</ref> Medicinska fotografinja, Janet Parker, je zbolela na Medicinski fakulteti Univerze v Birminghamu in umrla 11. septembra 1978. Profesor Henry Bedson, znanstvenik, odgovoren za raziskave na črnih kozah na univerzi, je storil samomor <ref name="Pallen" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/nichsr/esmallpox/report_1978_london.pdf|title=Report of the Investigation into the Cause of the 1978 Birmingham Smallpox Occurrence|publisher=[[Her Majesty's Stationery Office]]|date=22 July 1980|last=Shooter, R.A.|accessdate=8 July 2014}}</ref> Vse znane zaloge črnih koz so kasneje uničili ali prenesli v dva referenčna laboratorija ravni BSL-4, ki ju je imenovala Svetovna zdravstvena organizacija&nbsp; - ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni ter ruski državni raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo VECTOR.<ref>{{Navedi novice|last=Connor|first=Steve|title=How terrorism prevented smallpox being wiped off the face of the planet for ever|publisher=The Independent|date=3 January 2002|url=https://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111028234537/http://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archivedate=28 October 2011|accessdate=18 May 2016|location=London}}</ref> Svetovna zdravstvena organizacija je prvič priporočila uničenje virusa leta 1986 in pozneje odločila, da se zaloge uničijo 30. decembra 1993. Datum so potem prestavili na 30. junij 1999.<ref>{{Navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800EED61639F936A15752C0A960958260&sec=&spon=&pagewanted=print|date=25 January 1996|title=Final Stock of the Smallpox Virus Now Nearer to Extinction in Labs|first=Lawrence|last=Altman|publisher=New York Times|accessdate=23 November 2007}}</ref> Zaradi odpora ZDA in Rusije se je Svetovna zdravstvena skupnost leta 2002 strinjala s predlogom, da se zaloge virusa začasno hrani dalje za posebne raziskovalne namene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newscientist.com/article/mg17323271.300-stay-of-execution.html|title=Stay of execution|date=26 January 2002|publisher=New Scientist|accessdate=23 November 2007|first=Debora|last=MacKenzie}}</ref> Uničenje obstoječih zalog bi zmanjšalo z raziskavami o črnih kozah povezano tveganje; zaloge za odziv na izbruh črnih koz niso potrebne.<ref>{{Navedi revijo|journal=BMJ|year=2007|volume=334|issue=7597|page=774|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|last=Hammond|first=Edward|doi=10.1136/bmj.39155.695255.94|pmc=1851992|pmid=17431261|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/774}}</ref> Nekateri znanstveniki so trdili, da so zaloge lahko koristne pri razvoju novih cepiv, protivirusnih zdravil in diagnostičnih testov;<ref name="pmid17431262">{{Navedi revijo|last=Agwunobi JO|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|journal=BMJ|volume=334|issue=7597|page=775|year=2007|pmid=17431262|pmc=1851995|doi=10.1136/bmj.39156.490799.BE|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/775}}</ref> Pregled, Skupina strokovnjakov za javno zdravje je za Svetovno zdravstveno organizacijo leta 2010 preverila stanje in prišla do zaključka, da nadaljnje skladiščenje v ZDA in v Rusiji za javno zdravje nima nobenega smisla.<ref name="AGIES"><div> [http://www.who.int/entity/csr/resources/publications/WHO_HSE_GAR_BDP_2010_4/en/index.html Pripombe na znanstveni pregled raziskav virusov variole, 1999–2010.] Svetovalna skupina neodvisnih strokovnjakov za pregled raziskovalnega programa za črne koze (AGIES) WHO dokument WHO / HSE / GAR / BDP / 2010.4 </div></ref> Slednje stališče so znanstveniki, zlasti veterani programa za izkoreninjenje koz, pogosto odprli.<ref name="eradedit">{{Navedi revijo|title=Why not destroy the remaining smallpox virus stocks?|journal=Vaccine|volume=29|issue=16|pages=2823–24|year=2011|pmid=21376120|doi=10.1016/j.vaccine.2011.02.081}}</ref> V Marcu 2004 so v pisemskem ovitku, ki je bil vtaknjen v knjigo o [[Ameriška državljanska vojna|Medicini med državljansko Vojn]]<nowiki/>o v Santa Fe, Nova Mehika, našli kraste črnih koz.<ref name="USA_Today_20031226">{{Navedi novice|title=Century-old smallpox scabs in N.M. envelope|work=USA Today: Health and Behavior|url=https://www.usatoday.com/news/health/2003-12-26-smallpox-in-envelope_x.htm|accessdate=23 September 2006|date=26 December 2003}}</ref> Kot vsebina ovitka so bile navedene kraste po cepljenju; znanstveniki v Centrih za Nadzor in Preprečevanje Bolezni so tako dobili priložnost, da preučijo zgodovino cepljenja proti kozam v ZDA. . 1. julija 2014 jso enem od hladilnikov v laboratoriju FDA na lokaciji [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih institutov za zdravje]] v Bethesdi odkrili šest zaprtih steklenih vial s črnimi kozami iz leta 1954, skupaj z vzorčnimi vialami drugih patogenov.. Viale črnih koz so nato predali v roke CDC v Atlanti, kjer so ugotovili, da je virus, iz vsaj dveh vial, sposoben preživeti v kulturi.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/science/2014/jul/08/smallpox-vials-found-cardboard-box-maryland-laboratory|title=Forgotten smallpox vials found in cardboard box at Maryland laboratory|publisher=The Guardian|work=|date=8 July 2014|accessdate=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/national/health-science/fda-found-more-than-smallpox-vials-in-storage-room/2014/07/16/850d4b12-0d22-11e4-8341-b8072b1e7348_story.html|title=FDA found more than smallpox vials in storage room|publisher=The Washington Post|work=|date=16 July 2014|accessdate=24 February 2017}}</ref> Po opravljenih študijah je CDC pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije 24. februarja 2015 virus uničil.<ref>{{Navedi splet|url=https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|title=Report of the Blue Ribbon Panel to Review the 2014 Smallpox (Variola) Virus Incident on the NIH Campus|publisher=National Institutes of Health|accessdate=24 February 2018|archive-date=2018-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203230205/https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 so kanadski znanstveniki ponovno ustvarili virus za konjske koze, kot dokaz za to, da lahko skupina znanstvenikov, brez posebnih znanj in v relativno majhnem laboratoriju, za ne več kot 100.000 dolarjev ''ab initio'' ustvari virus črnih koz. To dodatno otežuje sporno vprašanje nadaljnjega hranjenja zalog virusa, saj ga je mogoče znova ustvariti, tudi če so vsi vzorci uničeni. Čeprav so znanstveniki s tem razvojem želeli pomagati pri razvoju novih cepiv in hkrati slediti zgodovini črnih koz, je bilo zelo hitro očitno, da se te metode lahko zlorabijo za zle namene in da zato potrebno lotiti se novih predpisov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.science.org/content/article/how-canadian-researchers-reconstituted-extinct-poxvirus-100000-using-mail-order-dna|title=How Canadian researchers reconstituted an extinct poxvirus for $100,000 using mail-order DNA|publisher=Science Magazine|date=6 July 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Fenner, Frank |title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6) |url= http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf |publisher=World Health Organization |location=Ženeva |year= |pages= |isbn=92-4-156110-6 |format=PDF}} * {{navedi knjigo |author=McNeill, William Hardy |title=Plagues and peoples |publisher=Basil Blackwell |location=Oxford |year=1977 |pages= |isbn=0-385-12122-9 }} * {{navedi knjigo |author=Preston, Richard |title=The Demon in the Freezer: A True Story |url=https://archive.org/details/demoninfreezer0000pres |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |pages= |isbn=0-375-50856-2 }} (Excerpt available at http://cryptome.info/0001/smallpox-wmd.htm) * {{cite journal |author=Mack T |title=A different view of smallpox and vaccination |url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/348/5/460| journal=N. Engl. J. Med. |volume=348 |issue=5 |pages=460–3 |year=2003 |pmid=12496354 |doi=10.1056/NEJMsb022994}} * {{navedi knjigo |author=Tucker, Jonathan B. |title=Scourge: The Once and Future Threat of Smallpox |url=https://archive.org/details/scourgeoncefutur00tuck |publisher=Grove Press |location=New York |year=2001 |pages= |isbn=0-8021-3939-6 }} * Lord Wharncliffe and W. Moy Thomas (ur.). ''The Letters and Works of Lady Mary Wortley Montagu, vol. 1,'' London: Henry G. Bohn, 1861. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Biološko orožje]] q2q7o4bm7rmtkueu92j7fu83sqijdd1 6655768 6655764 2026-04-04T15:45:01Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Zdravljenje */ 6655768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen (novo)|image=Child with Smallpox Bangladesh.jpg|caption=Otrok s črnimi kozami v [[Bangladeš]]u leta 1973. Gl. značilne izbokline, napolnjene z gosto tekočino, z vdolbino ali jamico v sredini.|symptoms={{plainlist| * '''zgodnji''': [[vročina]], [[bruhanje]], razjede v ustih<ref name=CDC2016Sym>{{navedi knjigo | editor1 = Atkinson W | editor2 = Hamborsky J | editor3 = McIntyre L | editor4 = Wolfe S | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location = Washington DC | year = 2005 | url = http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | format = PDF | access-date = 2021-12-10 | archive-date = 2021-11-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211118024930/http://www.docsimmunize.org/immunize/cdcmanual/original/smallpox.pdf | url-status = dead }}</ref> * '''kasni''': s tekočino napolnjeni mehurčki, ki pustijo kraste<ref name=CDC2016Sym/>}}|onset=1 do 3 tedne po okužbi<ref name=CDC2016Sym/>|duration=okoli 4 tedne<ref name=CDC2016Sym/>|causes=''variola major'', ''variola minor'' (prenos med ljudmi)<ref name=CDC2016Sym/>|risks=|diagnosis=na osnovi simptomov in [[PCR]]<ref name=CDC2017Diag/>|differential=[[vodene koze]], [[impetigo]], [[molluscum contagiosum]]<ref name=CDC2017Diag>{{navedi splet|title=Diagnosis & Evaluation|url=https://www.cdc.gov/smallpox/clinicians/diagnosis-evaluation.html|website=CDC|accessdate=14 December 2017|language=en-us|date=25 July 2017}}</ref>|prevention=cepivo proti črnim kozam<ref name=CDCprevent>{{navedi splet|title=Prevention and Treatment|url=https://www.cdc.gov/smallpox/prevention-treatment/index.html|language=en-us|website=CDC }}</ref>|treatment=podporna nega<ref name=WHO2007Fact/>|medication=|prognosis=30-% tveganje za smrt<ref name=CDC2016Sym/>|frequency=bolezen je izkoreninjena, zadnji primer 1977|deaths=}} '''Črne koze''' (tudi '''osepnice''' ali '''variola''') so človeška [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzroča [[virus variole]]. Bolezen nastopa v dveh oblikah, hujšo obliko črnih koz imenujemo '''variola major''', blažjo pa '''variola minor''' (alastrim).<ref name=Sherris>{{navedi knjigo |editor1=Ryan KJ |editor2=Ray CG | title = Sherris Medical Microbiology |url=https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3 | edition = 4| publisher = McGraw Hill | year = 2004 | pages = [https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3/page/525 525]–8 |isbn = 0838585299 }}</ref> Za zdravljenje ni poznanega specifičnega [[zdravila]], učinkovito je le [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]]. Bolezen se kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, zlasti po [[glava|glavi]] in [[ud]]ih. Spremlja jo [[vročina]]. Pri hujši obliki bolezni (variola major) je [[smrtnost]] 30–35-odstotna, pri varioli minor pa okoli 1%.<ref name=Behbehani_1983>{{cite journal |author=Behbehani AM |title=The smallpox story: life and death of an old disease |journal=Microbiol Rev |volume=47 |issue=4 |pages=455–509 |year=1983 |pmid=6319980 |pmc=281588 |url=http://mmbr.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=6319980}}</ref> Dolgoročni zapleti pri varioli major so značilne [[brazgotina|brazgotine]], zlasti po obrazu, ki se pojavijo pri 65–85 % preživelih.<ref>{{cite journal |author1=Jezek Z|author2= Hardjotanojo W|author3= Rangaraj AG |title=Facial scarring after varicella. A comparison with variola major and variola minor |journal=Am. J. Epidemiol. |volume=114 |issue=6 |pages=798–803 |year=1981 |pmid=7315828 }}</ref> Redkejša zapleta sta [[slepota]] zaradi poškodbe [[roženica|roženice]] in deformacije udov zaradi [[artritis]]a in [[osteomielitis]]a in se pojavljata pri okoli 2–5 % bolnikov. == Zgodovina == Bolezen naj bi se med prebivalstvom pojavila okoli 10.000 let pr. n. št.<ref name=Barquet>{{cite journal |author1=Barquet N|author2= Domingo P |title=Smallpox: the triumph over the most terrible of the ministers of death |url= http://www.annals.org/cgi/content/full/127/8_Part_1/635|journal=Ann. Intern. Med. |volume=127 |issue=8 Pt 1 |pages=635–42 |year=1997 |pmid=9341063 }}</ref> Zaradi črnih koz je v 18. stoletju v Evropi letno umrlo okoli 400.000 Evropejcev ter je bila vzrok tretjini primerov slepote.<ref name=Behbehani_1983/> Umrlo je 20–60 % okuženih oseb, med otroci celo nad 80 %.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Edward Jenner and the history of smallpox and vaccination |pmc=1200696 |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=21–5 |year=2005 |pmid=16200144 }}</ref> V 20. st. naj bi zaradi črnih koz umrlo 300–500 milijonov ljudi.<ref>{{navedi knjigo |author=Koplow, David A. |title=Smallpox: the fight to eradicate a global scourge |url=http://books.google.com/books/ucpress?vid=ISBN9780520242203|publisher=University of California Press |location=Berkeley |year=2003 |pages= |isbn=0-520-24220-3 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |title=UC Davis Magazine, Summer 2006: Epidemics on the Horizon |accessdate=3. 1. 2008 |format= |work= |archive-date=2008-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081211181455/http://ucdavismagazine.ucdavis.edu/issues/su06/feature_1b.html |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.sciencedaily.com/releases/2008/01/080131122956.htm How Poxviruses Such As Smallpox Evade The Immune System], ScienceDaily, 1. februar 2008</ref> Na začetku 50-ih let se je vsako leto okužilo 50 milijonov svetovnega prebivalstva.<ref name=WHO_Factsheet>{{navedi splet | title=Smallpox | work=WHO Factsheet | url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | accessdate=2007-09-22 | archiveurl=https://archive.today/20120529141333/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/ | archivedate=2012-05-29 | url-status=live }}</ref> Po uspešni kampanji cepljenja, ki se je začela že v 19. st., je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO) decembra [[1979]] naposled objavila, da je bolezen [[Izkoreninjenje nalezljive bolezni|izkoreninjena]].<ref name=WHO_Factsheet /> Doslej so črne koze edina nalezljiva človeška bolezen, ki so jo povsem izkoreninili.<ref>{{cite journal | author = De Cock KM | title = (Book Review) The Eradication of Smallpox: Edward Jenner and The First and Only Eradication of a Human Infectious Disease | url = http://www.nature.com/nm/journal/v7/n1/full/nm0101_15b.html| journal = Nature Medicine | year = 2001 | volume = 7 | pages = 15–6 | doi = 10.1038/83283 }}</ref> Prvo [[cepivo]] je leta [[1796]] iz virusa [[kravje osepnice|kravjih osepnic]] (vakcinija) pripravil [[Edward Jenner]]. Na slovenskem ozemlju je proti črnim kozam že leta [[1801]] pričel cepiti kirurg [[Vincenc Kern]]. Bolezen se je zadnjič pojavila leta [[1977]] v [[Somalija|Somaliji]], leta [[1980]] pa je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela deklaracijo o izkoreninjenju črnih koz. Cepljenje proti črnim kozam v Sloveniji od leta [[1978]] ni več predpisano. Težko je reči, koliko žrtev je bolezen pred izkoreninjenjem zahtevala, zagotovo pa jih je bilo več milijonov. Virus naj bi uničili tudi v vseh laboratorijih na svetu, razen v enem v ZDA in enem v Rusiji. Zdaj nevarnosti za naravno okužbo naj ne bi bilo več, bi pa bila mogoča zloraba virusa črnih koz v vojne ali politične namene. == Povzročitelj == Črne koze povzroča virus variole (''Poxvirus hominis'') iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Orthopoxvirus]]'', iz [[družina (biologija)|družine]] ''[[Poxviridae]]'' ter iz [[poddružina|poddružine]] ''[[Chordopoxvirinae]]''. Gre za velik virus, velik okoli 302 do 350 [[nanometer|nanometrov]] v dolžino in 244 do 270 nanometrov v širino.<ref>{{cite journal |author1=Dubochet J|author2= Adrian M|author3= Richter K|author4= Garces J|author5= Wittek R |title=Structure of intracellular mature vaccinia virus observed by cryoelectron microscopy |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_1994-03_68_3/page/1935|journal=J. Virol. |volume=68 |issue=3 |pages=1935–41 |year=1994 |pmid=8107253 }}</ref> Gre za [[DNK-virus]] z eno dvojnovijačno molekulo [[DNK]], zgrajeno iz 186.000 baznih parov.<ref name=Moss>{{navedi knjigo | author= Moss B| chapter=Poxviridae: the viruses and their replication | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM|display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2905–46}}</ref><ref name=Damon>{{navedi knjigo | author= Damon I| chapter=Poxviruses | editor1= Fields BN |editor2=Knipe DM |editor3=Howley PM |display-editors= ''et al''| title=Fields Virology | volume=2 | edition=5 |location=Philadelphia, PA | publisher=Lippincott-Raven | year=2006 |isbn=0781760607 | pages=2947-76}}</ref> Življenjski cikel virusa je zapleten; virus se nahaja v mnogih kužnih oblikah, ki imajo različne mehanizme za vstop v celico. Poksivirusi so posebnost med DNK-virusi, saj se razmnožujejo v [[citoplazma|citoplazmi]] in ne v [[celično jedro|celičnem jedru]]. Poksivirusi v celici proizvajajo številne specializirane [[beljakovina|beljakovine]], potrebne za njihovo razmnoževanje, ki jih ne najdemo pri drugih virusih. Kužni so virusi z [[virusna ovojnica|ovojnico]] kot tudi [[virion]]i brez ovojnice. Ovojnica je zgrajena iz spremenjene membrane celičnega [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]] in vsebuje virusove [[polipeptid]]e, med drugimi [[hemaglutinin]].<ref name="Moss"/> == Prenašanje == Virusi variole se prenašajo kapljično, zlasti preko kapljic iz [[usta|ustne]], [[nos]]ne ali [[žrelo|žrelne]] [[sluznica|sluznice]], ki jih izkašlja ali izkiha okužena oseba. Prenaša se tudi preko neposrednega kontakta z okuženimi [[telesna tekočina|telesnimi tekočinami]] ali predmeti, na primer z obleko. Virus prehaja tudi [[posteljica|posteljico]], vendar se nerojeni otrok le redko okuži od matere.<ref name=AFIP>{{navedi splet |url=http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |title=Smallpox |accessdate=2008-10-28 |format= |work=Armed Forces Institute of Pathology: Department of Infectious and Parasitic Diseases |archive-date=2007-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071009141639/http://www.afip.org/Departments/infectious/sp/text/1_1.htm |url-status=dead }}</ref> Bolnik ni znatno kužen, dokler ne nastopijo [[simptom]]i. Največja nevarnost okužbe je v prvem tednu pojava mehurčkov.<ref name = PinkBook>{{navedi knjigo |editor1 = Atkinson, W. |editor2=Hamborsky, J. |editor3=McIntyre, L. |editor4=Wolfe, S. | chapter = Smallpox | title = Epidemiology and Prevention of Vaccine-Preventable Diseases (The Pink Book) | edition = 9 | pages = 281–306 | publisher = Public Health Foundation | location =Washington DC |year = 2005 | url = http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/downloads/smallpox.pdf | format = PDF}}</ref> Po 7–10 dneh kužnost upade, ko se na kožnih lezijah že tvorijo kraste, vendar bolnik ostane kužen vse dokler ne odpadejo zadnje kraste.<ref>{{cite journal |author1=Henderson, D.A. |author2=Inglesby, T.V. |author3=Bartlett, J.G. |display-authors= ''et al'' |title=Smallpox as a biological weapon: medical and public health management. Working Group on Civilian Biodefense |url=https://archive.org/details/sim_jama_1999-06-09_281_22/page/2126 |journal=JAMA |volume=281 |issue=22 |pages=2127–37 |year=1999 |pmid=10367824 }}</ref> Črne koze so zelo nalezljiva bolezen, vendar se nekateri drugi virusi širijo hitreje. Za prenos okužbe z virusom variole je namreč potreben tesnejši stik, kužnost pa znatno poraste šele, ko nastopijo vidni kožni mehurčki. Obdobje velike kužnosti je tudi dokaj kratko (prvi teden po nastopu prvih izpuščajev). V predelih zmernega [[podnebje|podnebja]] je bilo največ okužb pozimi in spomladi, v [[tropi|tropskih]] območjih pa je bilo nihanje med letom manj izrazito.<ref name= PinkBook/> Ni znano, da bi prišlo do prenosa okužbe preko pikov [[žuželka|žuželk]] ali drugih živali in tudi ni znano, da bi bili nekateri prenašalci asimptomatski (brez znakov okužbe).<ref name= PinkBook/> Virus je odporen proti sušenju in se v krastah na sobni temperaturi ohrani več let. == Bolezenski znaki in simptomi == Črne koze so se pojavljale v dveh pojavnih oblikah, kot variola major (hujša in pogostejša oblika z izrazitejšim izpuščajem in višjo vročino) in variola minor (redkejša z bistveno blažjim potekom). Variola minor je v zgodovini povzročila le 1 % ali manj vseh smrti zaradi okužbe z virusom črnih koz.<ref name=FactSheet>{{navedi splet |url=http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/overview/disease-facts.asp |title=CDC Smallpox |accessdate= 2007-12-26 |work=Smallpox Overview }}</ref> Opisali so tudi primere asimptomatskih okužb, a so bili redki.<ref name= PinkBook/> Pri cepljenih osebah so poročali tudi o obliki ''variola sine eruptione'' (črne koze brez izpuščaja); kazala se je le kot povišana telesna temperatura, ki je nastopila po pričakovani [[inkubacijska doba|inkubacijski dobi]], potrdili pa so jo lahko le z dokazom protiteles ali redko z osamitvijo virusa.<ref name= PinkBook/> Prvi znaki okužbe so visoka [[vročina]], [[utrujenost]], zelo slabo počutje, bruhanje in bolečine v križu. Pozneje se razvije [[izpuščaj]] v obliki mehurčkov najprej po [[obraz (anatomija)|obrazu]], [[roka]]h in [[noga]]h, šele kasneje tudi po [[trup]]u. Izpuščaji so podobni tistim pri [[škrlatinka|škrlatinki]] in [[ošpice|ošpicah]]. Po 3 ali 4 dneh vročina nenadoma pade, rdeči izpuščaji preidejo najprej v bunčice (papule) in nato v ugreznjene mehurčke, ki jih obdaja rdeč kolobar.<ref name=Kansky>{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn= 961-238-058-9}}</ref> Mehurčki so značilno ugreznjeni zaradi razkrajanja [[tkivo|tkiv]] in [[fibroza|fibroze]]. Sprva so izpuščaji napolnjeni s prozorno tekočino, nato pa postanejo [[gnoj]]ni in ob tem ponovno naraste vročina, bolnik pa je močno prizadet. Po nekaj dneh se gnojni mehurčki spremenijo v kraste, ki se počasi posušijo in odpadejo, ter za sabo pustijo brazgotine, splošno stanje se polagoma izboljšuje.<ref name=Kansky/> Mehurčki in kraste se pojavijo tudi na sluznicah. Pri varioli major je izpuščaj izrazitejši, vročina pa višja. Podobni znaki in simptomi se kažejo pri noricah, vendar so v tem primeru izpuščaji predvsem na trupu, spremembe so manjše in niso ugreznjene. Tudi splošni simptomi so blažji.<ref name=Kansky/> == Diagnoza == Klinična opredelitev črnih koz je bolezen z akutnim pojavom vročine nad 38,3&nbsp;°C, ki mu sledi značilen izpuščaj s čvrstimi, globoko zasidranimi, lahko gnojnimi mehurčki, brez drugega znanega vzroka.<ref name= PinkBook/> Po klinični opredelitvi je potrebna potrditev z laboratorijskimi testi. Mikroskopsko so vidni značilni citoplazemski vključki, ki jih proizvajajo virusi črnih koz. Med njimi so najpomembnejši t. i. Guarnierijeva telesca, v katerih poteka [[podvojevanje virusa]]. Guarnierijeva telesca se lahko identificirajo iz biopsijskega vzorca kože, obarvanega s [[hematoksilin]]om in [[eozin]]om. Vidni so kot rožnati madeži. Prisotni so pravzaprav v vseh primerih okužbe s črnimi kozami, vendar pa njihova odsotnost ni dovoljšen dokaz za izključitev okužbe.<ref>{{cite journal |author=Riedel S |title=Smallpox and biological warfare: a disease revisited |journal=Proc (Bayl Univ Med Cent) |volume=18 |issue=1 |pages=13–20 |date=januar 2005 |pmid=16200143 |pmc=1200695 }}</ref> Diagnoza okužbe se lahko hitro opravi tudi z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopiranjem]] pustularne tekočine ali kraste, vendar pod elektronskim mikroskopom izgledajo vsi ortopoksvirusi podobno, in sicer imajo [[virion]]i opekasto obliko.<ref name=AFIP/> Če pa se z elektronskim mikroskopom prepozna značilna morfologija herpesvirusov, se lahko okužba z virusom črnih koz drugih ortopoksvirusi izključi. Dokončno laboratorijsko identifikacijo virusa črnih koz omogoča gojenje virusa na [[horioalantoična mrena|horioalantoični mreni]] (del piščančjega zarodka) ter preiskava nastalih lezij v določenih temperaturnih razmerah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |title=Smallpox: Current, comprehensive information on pathogenesis, microbiology, epidemiology, diagnosis, treatment, and prophylaxis |accessdate=17. 12. 2007 |work=[[Center for Infectious Disease Research & Policy]] |archive-date=2008-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080104115535/http://www.cidrap.umn.edu/cidrap/content/bt/smallpox/biofacts/smllpx-summary.html#_Criteria_for_Determining |url-status=dead }}</ref> Virusni sevi se lahko določijo z [[verižna reakcija s polimerazo|verižno reakcijo s polimerazo]] (PCR) ali analizo [[polimorfizem dolžin pomnoženih fragmentov|polimorfizmov dolžin pomnoženih fragmentov]] (RFLP). Kot pomoč pri dignosticiranju okužbe so razvili tudi serološke teste in [[encimski imunski test]] (ELISA), ki določajo prisotnost za virus črnih koz specifičnih [[imunoglobulin]]ov in [[antigen]]ov.<ref>{{cite journal |author1=LeDuc JW|author2= Jahrling PB |title=Strengthening national preparedness for smallpox: an update |journal=Emerging Infect. Dis. |volume=7 |issue=1 |pages=155–7 |year=2001 |pmid=11266310 |doi=10.3201/eid0701.010125 |pmc=2631676}}</ref> Po izkoreninjenju črnih koz je prišlo večkrat do zamenjave [[vodene koze|vodenih koz]] (noric) s črnimi kozami. Razlikovanje med obema boleznima je možno na več načinov. Za razliko od črnih koz vodene koze praviloma ne prizadenejo dlani in podplatov. Mehurčki, ki jih povzroča virus noric, so različnih velikosti zaradi nesočasnega vzbrstenja. Kožne spremembe pri črnih kozah so običajno enakih velikosti, saj se pojavijo bolj ali manj sočasno. Na voljo so tudi številne laboratorijske metode za potrditev noric pri bolnikih z morebitnim sumom na črne koze.<ref name= PinkBook/> <gallery> Slika:Smallpox CAM.png|Lezije na horioalantoični mreni piščančjega zarodka, ki so jih povzročili virusi črnih koz. Slika:Smallpox_versus_chickenpox_english_plain.svg|Za razliko od izpuščaja pri črnih kozah se pojavi izpuščaj pri noricah zlasti na trupu in se širi manj izrazito na okončine. Slika:Female smallpox patient -- late-stage confluent maculopapular scarring.jpg|Bolnica s črnimi kozami, pri kateri so vidne značilne makulopapilarne brazgotine, ki se pojavijo v kasni fazi okužbe (slika iz leta 1965). </gallery> == Zdravljenje == Zdravljenje je predvsem simptomatsko, protivročinsko. Pri sekundarni [[okužba|okužbi]] z [[bakterija]]mi ([[pljučnica]]) se daje [[antibiotik]]e s širokim spektrom delovanja.<ref name=Kansky/> === Cepljenje === {{glavni|cepivo proti črnim kozam}} [[Slika:Smallpox vaccine site.jpg|thumb|širinapx|Kožna sprememba po vnosu cepiva za črne koze]] Preden so cepljenje po vsem svetu ukinili, so cepili z virusom vakcinije (virus govejih koz). Po vnosu [[cepivo|cepiva]] se po nekaj dneh pojavi bunčica (papula), ki preide v gnojni mehurček (pustulo). Z mesta cepljenja se virus lahko prenese na druge predele kože ali na druge osebe.<ref name=Kansky/> === Izkoreninjenje === [[Slika:Fighting_smallpox_in_Niger,_1969.jpg|sličica| Cepljenje med programom za izkoreninjenje koz in proti ošpicam v [[Niger|Nigru]], februar 1969. ]] Prvič je cepljenje proti črnim kozam omenil kitajski avtor Wan Quan (1499–1582) v svoji ''Douzhen xinfa'' (心法 心法), objavljeni leta 1549 <ref>{{Navedi knjigo|last=Needham J|year=1999|title=Science and Civilization in China: Volume 6, Biology and Biological Technology|chapter=Part 6, Medicine|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|page=134}}</ref> s prvimi namigi o praksi na Kitajskem v 10. stoletju.<ref name="needham volume 6 part 6 154">{{Navedi knjigo|last=Needham|first=Joseph|title=Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 6, Medicine|date=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521632621|page=154|url=https://books.google.com/books?id=6bEZ8Hp8h5sC|language=en}}</ref> Na Kitajskem so črne koze v prahu vpihavali zdravim osebam v nos. Ljudje naj bi potem razvili blagi primer bolezni in od takrat naj bi bili imuni proti njej. Tehnika je imela stopnjo umrljivosti 0,5–2,0%, kar je bilo bistveno manj kot 20–30% smrtnosti same bolezni. Dve poročili o kitajski metodi cepljenja je [[Kraljeva družba]] prejela v Londonu leta 1700; eno poročilo od dr. Martina Listerja, kateremu je poročilo predal nek uslužbenec [[Britanska vzhodnoindijska družba|vzhodnoindijske družbe,]] zaposlen na Kitajskem, drugo poročilo pa je poslal Clopton Havers.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Immunology|first=Arthur M.|last=Silverstein|page=293|publisher=Academic Press|year=2009|edition=2.|url=https://books.google.com/books?id=2xNYjigte14C|isbn=9780080919461}}.</ref> [[Voltaire]] (1742) poroča, da so Kitajci cepili proti črnim kozam "teh sto let".<ref>{{Navedi knjigo|last=Voltaire|year=1742|title=Letters on the English|chapter=Letter XI|chapter-url=http://www.bartleby.com/34/2/11.html}}</ref> Angleški zdravnik [[Edward Jenner|Edward Jenner je]] leta 1796 dokazal učinkovitost kravjih koz za zaščito ljudi pred črnimi kozami, potem ko so skušali črne koze izkoreniniti na regionalni ravni. V Rusiji leta 1796 je prvemu otroku, ki je prejel to zdravljenje, Katerina Velika dala ime "Vakcinov" in ga na račun naroda dala šolati.<ref>{{Navedi knjigo|last=Ben-Menahem|first=A.|title=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|work=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences by Ari Ben-Menahem. Berlin: Springer|publisher=Springer|series=Historical Encyclopedia of Natural and Mathematical Sciences|year=2009|isbn=978-3-540-68831-0|url=https://books.google.com/books?id=9tUrarQYhKMC&pg=PA1497|accessdate=31 January 2017|page=1497|bibcode=2009henm.book.....B}}</ref> V Novem svetu je cepljenje prvi uvedel v Trinity, Nova Funblandija, leta 1800, dr. John Clinch, Jennerjev prijatelj iz otroštva in kolega.<ref>{{Navedi knjigo|last=Handcock|first=Gordon|title=The Story of Trinity|location=Trinity|publisher=The Trinity Historical Society|page=1|isbn=978-0-9810017-0-8}}</ref> Že leta [[1803]] je [[Španska krona|španska krona]] organizirala [[Balmisova ekspedicija|Balmisovo ekspedicijo]] za prevoz cepiva v [[Španski imperij|španska podkraljestva]] v Ameriki in na Filipine (ter celo tudi na Kitajsko), kjer so uvedli programe masovnega cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041223112019/http://www.doh.gov.ph/sphh/balmis.htm|archivedate=23 December 2004|title=Dr. Francisco de Balmis and his Mission of Mercy|publisher=Society of Philippine Health History|accessdate=14 July 2015}}</ref> [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres je]] leta 1813 sprejel Zakon o cepljenju, da bi zagotovil, da bo varno cepivo proti črnim kozam na voljo ameriški javnosti. Okoli 1817 je v [[Nizozemska vzhodna Indija|nizozemski vzhodni Indiji]] potekal zelo zanesljiv program cepljenja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|title=Against all odds: vanquishing smallpox in far-flung Japan|accessdate=14 July 2015|date=2007|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924034438/http://www.iias.nl/sites/default/files/IIAS_NL48_39.pdf|url-status=dead}}</ref> V britanski Indiji so program za širjenje cepljenja proti črnim kozam začeli indijski zdravstveni delavci pod nadzorom evropskih uradnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|title=The control and eradication of smallpox in South Asia|publisher=University of York|date=2015|accessdate=14 July 2015|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714135334/http://www.york.ac.uk/history/research/majorprojects/smallpox-eradication/other-south-asia/|url-status=dead}}</ref> Kljub temu je britanska prizadevanja za cepljenje v Indiji in zlasti v Burmi ovirala trdovratna domača naklonjenost inokulaciji in nezaupanje do cepljenja, in to kljub zahtevni zakonodaji, izboljšani lokalni učinkovitosti cepiva in konzervansa za cepivo ter izobraževalnim prizadevanjem.<ref>{{Navedi splet|url=http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|title=Atsuko Naono, ''State of Vaccination: The Fight Against Smallpox in Colonial Burma''|publisher=Indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl|accessdate=15 October 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110724165444/http://indianmedicine.eldoc.ub.rug.nl/root/N2/284n/|archivedate=24 July 2011}}</ref> Do leta 1832 je zvezna vlada Združenih držav vzpostavila program cepljenja za črne koze za Indijance.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|title=Chapter 3 – Indian Health Program|publisher=Indian Health Service|accessdate=8 February 2012|date=1976-01-12|archive-date=2015-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714131027/http://www.ihs.gov/ihm/index.cfm?module=dsp_ihm_pc_p1c3|url-status=dead}}</ref> Leta 1842 je Združeno kraljestvo prepovedalo inokulacijo in odloku kasneje dodalo obvezno cepljenje. Britanska vlada je z odlokom parlamenta leta 1853 uvedla obvezno cepljenje proti črnim kozam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Bodily Matters: The Anti-Vaccination Movement in England, 1853–1907|publisher=|isbn=978-0-8223-3423-1|last=Durbach|first=Nadja|year=2005}}</ref> V Združenih državah Amerike so med 1843 do 1855 posamezne države, kot prva Massachusetts, kasneje pa še druge države uvedle obvezno cepljenje proti črnim kozam. Čeprav nekateri niso bili naklonjeni tem ukrepom,<ref name="Hopkins_2002">{{Navedi knjigo|last=Hopkins DR|title=The Greatest Killer: Smallpox in history|edition=|publisher=University of Chicago Press|year=2002|isbn=978-0-226-35168-1}} Originally published as ''Princes and Peasants: Smallpox in History'' (1983), {{ISBN|0-226-35177-7}}</ref> usklajena prizadevanja proti črnim kozam niso odnehala in pojavnost bolezni je v večini industrijskih držav je še naprej padala. V severni Evropi so številne države do leta 1900 črne koze izkoreninile im leta 1914 je pojavnost v večini industrializiranih držav padla na sorazmerno nizko raven. Cepljenje se je v industrializiranih državah nadaljevalo vse do sredine ali poznih sedemdesetih let dvajsetega stoletja kot zaščita pred ponovnimi izbruhi bolezni. Avstralija in Nova Zelandija sta pri tem omembe vredni izjemi; deželi nista doživeli endemičnih črnih koz, tako da niso nikoli na široko cepili, temveč so se zanašali na oddaljenost od žarišč kot zaščito in na strogo karanteno.<ref name="Plotkin_1999">{{Navedi knjigo|last=Orenstein, Walter A.|last2=Plotkin, Stanley A.|title=Vaccines|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?highlight=smallpox&rid=vacc.section.45#47|publisher=W.B. Saunders Co|location=Philadelphia|year=1999|format=e–book|isbn=978-0-7216-7443-8}}</ref> [[Slika:Smallpox_keep_out_of_this_house..JPG|levo|sličica| Karantenski nalog za črne koze, Kalifornija, c. 1910]] Kot prva si je prizadevala odpraviti črne koze po celi polobli je bila narejena leta 1950, ki jih je Vseameriška zdravstvena organizacija.<ref>{{Navedi revijo|last=Rodrigues BA|title=Smallpox eradication in the Americas|journal=Bull Pan Am Health Organ|volume=9|issue=1|pages=53–68|year=1975|pmid=167890}}</ref> Kampanja je bila uspešno izkoreninila črne koze v vseh državah celine z izjemo Argentine, Brazilije, Kolumbije in Ekvadorja.<ref name="Plotkin_1999"/> Leta 1958 je profesor Viktor Ždanov, namestnik ministra za zdravje [[Sovjetska zveza|ZSSR]], pozval Svetovno zdravstveno skupščino, naj začne globalno pobudo za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner2" /> Predlog (resolucija WHA11.54) je bil sprejet leta 1959.<ref name="Fenner2">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=Development of the Global Smallpox Eradication Programme|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|pages=366–418|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> V tem času je vsako leto zaradi črnih koz umrlo 2 milijona ljudi. Na splošno je napredek pri izkoreninjenju razočaral, zlasti v Afriki in na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]]. Leta 1966 je bila pod vodstvom Američana Donalda Hendersona ustanovljena mednarodna ekipa, t.i. Enota za izkoreninjenje črnih koz.<ref name="Fenner3">{{Navedi knjigo|last=Fenner, Frank|title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6)|chapter-url=http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|publisher=World Health Organization|location=Ženeva|year=1988|chapter=The Intensified Smallpox Eradication Programme|pages=422–538|isbn=978-92-4-156110-5|access-date=2009-01-30|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219005302/http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 1967 je Svetovna zdravstvena organizacija pospešila globalno izkoreninjenje črnih koz s finansiranjem v višini 2,4 milijona dolarjev na leto in sprejela novo metodo za nadzor bolezni, kot je to predlagal češki epidemiolog Karel Raška.<ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-10-full.pdf|title=Karel Raška and Smallpox|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://apps.szu.cz/svi/cejph/archiv/2010-1-11-full.pdf|title=Karel Raška – The Development of Modern Epidemiology. The role of the IEA|publisher=Central European Journal of Public Health|date=March 2010|accessdate=15 July 2015}}</ref> [[Slika:Rahima_Banu.jpg|sličica|Triletna Rahima Banu iz Bangladeša (na sliki) je bila zadnja oseba, ki je bila okužena z naravno obliko virusa ''Variola major''. To je bilo leta 1975.]] V začetku petdesetih let je po svetu vsako leto prišlo do 50 milijonov novih primerov črnih koz.<ref name="WHO2007Fact">{{Navedi splet|title=Smallpox|website=WHO Factsheet|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070921235036/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/smallpox/en/|archivedate=21 September 2007}}</ref> Da bi izkoreninili črne koze, je bilo treba vsakemu izbruhu preprečiti, da bi se širil, in sicer z izolacijo obolelih in cepljenjem vseh, ki so živeli blizu. Ta postopek je znan kot "obročno cepljenje". Ključ do te strategije je bilo v spremljanju primerov v skupnosti (znano kot nadzor) in njih zadrževanju. Začetni problem, s katerim se je soočala [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]], je bil neustrezno poročanje o primerih črnih koz, saj so se številni primeri izognili pozornosti organov. Dejstvo, da so ljudje edini rezervoar za okužbo s črnimi kozami in da prenosnikov za bolezen ni, je imelo pomembno vlogo pri izkoreninjenju črnih koz. [[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]] je vzpostavila mrežo svetovalcev, ki so pomagali državam vzpostaviti dejavnosti nadzora in zadrževanja. Na začetku so cepivo zagotavljale donacije predvsem Sovjetske zveze in Združenih držav, toda po letu 1973 so države v razvoju same proizvedle več kot 80 odstotkov cepiva.<ref name="Plotkin_1999"/> Do zadnjega večjega izbruha črnih koz v Evropi je prišlo leta 1972 v Jugoslaviji, potem ko se je romar vrnil z Bližnjega vzhoda okužen z virusom. Epidemija je okužila 175 ljudi, 35 obolelih je umrlo. Organi so razglasili vojno stanje, uveljavili karanteno in opravili, ob pomoči SZO, obsežno ponovno cepljenje prebivalstva. Po dveh mesecih je izbruha bilo konec.<ref>{{Navedi revijo|first=Colette|last=Flight|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/smallpox_03.shtml|title=Smallpox: Eradicating the Scourge|journal=[[BBC History]]|date=17 February 2011|accessdate=28 July 2015}}</ref> Pred tem je prišlo do izbruha črnih koz maja – julija 1963 v [[Stockholm]]u na Švedskem; z [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]] je bolezen prinesel švedski mornar; izbruh so premagali z ukrepi karantene in cepljenjem lokalnega prebivalstva.<ref>{{Navedi revijo|title=International Notes – Quarantine Measures Smallpox – Stockholm, Sweden, 1963|url=https://www.cdc.gov/MMWR/preview/mmwrhtml/00042757.htm|journal=MMWR|year=1996|volume=45|issue=25|pages=538–45|pmid=9132571|last=Centers for Disease Control and Prevention (CDC)}}</ref> Do konca leta 1975 so črne koze obstajale le v [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. Pogoji so v Etiopiji in Somaliji bili zelo težki, saj gre za področja z malo cest. Državljanska vojna, lakota in begunci so to nalogo še dodatno otežili. V teh državah se je z začetkom leta 1977 začel intenziven program nadzora in zadrževanja ter cepljenja pod vodstvom avstralskega mikrobiologa [[Frank Fenner|Franka Fennerja]]. Ko se je kampanja približala cilju, sta Fenner in njegova ekipa igrala pomembno vlogo pri preverjanju izkoreninjenja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2010/11/26/world/26fenner.html|title=Frank Fenner Dies at 95|work=NYTimes.com|accessdate=27 November 2010|first=William|last=Grimes|date=25 November 2010}}</ref> Zadnji naravni primer avtohtonih črnih koz ( ''Variola minor'' ) so ugotovili pri Ali Maow Maalinu, bolnišničnem kuharju v Merci, [[Somalija]], 26. oktobra 1977.<ref name="PinkBook"/> Zadnji naravni primer bolj smrtonosne ''variole major'' so ugotovili oktobra 1975 pri dvoletni [[Bangladeš]]ki deklici Rahimi Banu.<ref name="PrestonNY">{{Navedi novice|first=Richard|last=Preston|authorlink=Richard Preston|title=A reporter at large: Demon in the Freezer|url=http://www.newyorker.com/magazine/1999/07/12/the-demon-in-the-freezer|work=The New Yorker|publisher=|date=12 July 1999|accessdate=3 January 2008}}</ref> Globalno izkoreninjenje črnih koz je po korenitem preverjanju v teh deželah sporočila komisija uglednih znanstvenikov 9. decembra 1979, novico pa je potrdila skupščina Svetovne zdravstvene organizacije 8. maja 1980 <ref name="WHO2007Fact"/><ref name="Fenner 2006">{{Navedi knjigo|last=Fenner|first=Frank|title=Nature, Nurture and Chance: The Lives of Frank and Charles Fenner|publisher=Australian National University Press|year=2006|location=Canberra |isbn=978-1-920942-62-5}}</ref> Prva dva stavka resolucije se glasita: {{Citatni blok|Upoštevajoč razvoj in rezultate globalnega programa za izkoreninjenje črnih koz, ki ga je začela leta 1958 in po letu 1967 pospešila,… izjavlja Svetovna zdravstvena organizacija, da so svet in njegovi narodi osvobodili črnih koz, ene od najbolj uničujočih bolezni epidemične narave v mnogih državah. Že od najzgodnejših časov dalje, vse do pred nekaj deset let v Afriki, Aziji in Južni Ameriki, so črne koze puščale za sabo smrt, slepoto in uničenje, |Svetovna zdravstvena organizacija, Resolucija WHA33.3<ref name= Pennington>{{cite journal |author=Pennington H |title=Smallpox and bioterrorism |url= http://www.who.int/bulletin/volumes/81/10/PHR1003.pdf?ua=1 |accessdate=11 February 2018 |journal=Bull. World Health Organ. |volume=81 |issue=10 |pages=762–67 |year=2003 |pmid=14758439 |pmc=2572332}}</ref>}} === Po izkoreninjenju === Do zadnjih primerov črnih koz na svetu je prišlo v izbruhu dveh primerov (eden je bil usoden) v [[Birmingham]]u v Združenem kraljestvu leta 1978.<ref name="Pallen">{{Navedi knjigo|last=Pallen|first=Mark|title=The Last Days of Smallpox: Tragedy in Birmingham|date=2018|publisher=Amazon KDP|location=UK|isbn=978-1-9804-5522-6}}</ref> Medicinska fotografinja, Janet Parker, je zbolela na Medicinski fakulteti Univerze v Birminghamu in umrla 11. septembra 1978. Profesor Henry Bedson, znanstvenik, odgovoren za raziskave na črnih kozah na univerzi, je storil samomor <ref name="Pallen" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nlm.nih.gov/nichsr/esmallpox/report_1978_london.pdf|title=Report of the Investigation into the Cause of the 1978 Birmingham Smallpox Occurrence|publisher=[[Her Majesty's Stationery Office]]|date=22 July 1980|last=Shooter, R.A.|accessdate=8 July 2014}}</ref> Vse znane zaloge črnih koz so kasneje uničili ali prenesli v dva referenčna laboratorija ravni BSL-4, ki ju je imenovala Svetovna zdravstvena organizacija&nbsp; - ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni ter ruski državni raziskovalni center za virologijo in biotehnologijo VECTOR.<ref>{{Navedi novice|last=Connor|first=Steve|title=How terrorism prevented smallpox being wiped off the face of the planet for ever|publisher=The Independent|date=3 January 2002|url=https://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111028234537/http://www.independent.co.uk/news/science/how-terrorism-prevented-smallpox-being-wiped-off-the-face-of-the-planet-for-ever-672121.html|archivedate=28 October 2011|accessdate=18 May 2016|location=London}}</ref> Svetovna zdravstvena organizacija je prvič priporočila uničenje virusa leta 1986 in pozneje odločila, da se zaloge uničijo 30. decembra 1993. Datum so potem prestavili na 30. junij 1999.<ref>{{Navedi novice|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9800EED61639F936A15752C0A960958260&sec=&spon=&pagewanted=print|date=25 January 1996|title=Final Stock of the Smallpox Virus Now Nearer to Extinction in Labs|first=Lawrence|last=Altman|publisher=New York Times|accessdate=23 November 2007}}</ref> Zaradi odpora ZDA in Rusije se je Svetovna zdravstvena skupnost leta 2002 strinjala s predlogom, da se zaloge virusa začasno hrani dalje za posebne raziskovalne namene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newscientist.com/article/mg17323271.300-stay-of-execution.html|title=Stay of execution|date=26 January 2002|publisher=New Scientist|accessdate=23 November 2007|first=Debora|last=MacKenzie}}</ref> Uničenje obstoječih zalog bi zmanjšalo z raziskavami o črnih kozah povezano tveganje; zaloge za odziv na izbruh črnih koz niso potrebne.<ref>{{Navedi revijo|journal=BMJ|year=2007|volume=334|issue=7597|page=774|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|last=Hammond|first=Edward|doi=10.1136/bmj.39155.695255.94|pmc=1851992|pmid=17431261|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/774}}</ref> Nekateri znanstveniki so trdili, da so zaloge lahko koristne pri razvoju novih cepiv, protivirusnih zdravil in diagnostičnih testov;<ref name="pmid17431262">{{Navedi revijo|last=Agwunobi JO|title=Should the US and Russia destroy their stocks of smallpox virus?|journal=BMJ|volume=334|issue=7597|page=775|year=2007|pmid=17431262|pmc=1851995|doi=10.1136/bmj.39156.490799.BE|url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/334/7597/775}}</ref> Pregled, Skupina strokovnjakov za javno zdravje je za Svetovno zdravstveno organizacijo leta 2010 preverila stanje in prišla do zaključka, da nadaljnje skladiščenje v ZDA in v Rusiji za javno zdravje nima nobenega smisla.<ref name="AGIES"><div> [http://www.who.int/entity/csr/resources/publications/WHO_HSE_GAR_BDP_2010_4/en/index.html Pripombe na znanstveni pregled raziskav virusov variole, 1999–2010.] Svetovalna skupina neodvisnih strokovnjakov za pregled raziskovalnega programa za črne koze (AGIES) WHO dokument WHO / HSE / GAR / BDP / 2010.4 </div></ref> Slednje stališče so znanstveniki, zlasti veterani programa za izkoreninjenje koz, pogosto odprli.<ref name="eradedit">{{Navedi revijo|title=Why not destroy the remaining smallpox virus stocks?|journal=Vaccine|volume=29|issue=16|pages=2823–24|year=2011|pmid=21376120|doi=10.1016/j.vaccine.2011.02.081}}</ref> V Marcu 2004 so v pisemskem ovitku, ki je bil vtaknjen v knjigo o [[Ameriška državljanska vojna|Medicini med državljansko Vojn]]<nowiki/>o v Santa Fe, Nova Mehika, našli kraste črnih koz.<ref name="USA_Today_20031226">{{Navedi novice|title=Century-old smallpox scabs in N.M. envelope|work=USA Today: Health and Behavior|url=https://www.usatoday.com/news/health/2003-12-26-smallpox-in-envelope_x.htm|accessdate=23 September 2006|date=26 December 2003}}</ref> Kot vsebina ovitka so bile navedene kraste po cepljenju; znanstveniki v Centrih za Nadzor in Preprečevanje Bolezni so tako dobili priložnost, da preučijo zgodovino cepljenja proti kozam v ZDA. . 1. julija 2014 jso enem od hladilnikov v laboratoriju FDA na lokaciji [[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih institutov za zdravje]] v Bethesdi odkrili šest zaprtih steklenih vial s črnimi kozami iz leta 1954, skupaj z vzorčnimi vialami drugih patogenov.. Viale črnih koz so nato predali v roke CDC v Atlanti, kjer so ugotovili, da je virus, iz vsaj dveh vial, sposoben preživeti v kulturi.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/science/2014/jul/08/smallpox-vials-found-cardboard-box-maryland-laboratory|title=Forgotten smallpox vials found in cardboard box at Maryland laboratory|publisher=The Guardian|work=|date=8 July 2014|accessdate=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/national/health-science/fda-found-more-than-smallpox-vials-in-storage-room/2014/07/16/850d4b12-0d22-11e4-8341-b8072b1e7348_story.html|title=FDA found more than smallpox vials in storage room|publisher=The Washington Post|work=|date=16 July 2014|accessdate=24 February 2017}}</ref> Po opravljenih študijah je CDC pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije 24. februarja 2015 virus uničil.<ref>{{Navedi splet|url=https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|title=Report of the Blue Ribbon Panel to Review the 2014 Smallpox (Variola) Virus Incident on the NIH Campus|publisher=National Institutes of Health|accessdate=24 February 2018|archive-date=2018-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181203230205/https://osp.od.nih.gov/wp-content/uploads/Final_Report_of_the_Variola_BRP.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 so kanadski znanstveniki ponovno ustvarili virus za konjske koze, kot dokaz za to, da lahko skupina znanstvenikov, brez posebnih znanj in v relativno majhnem laboratoriju, za ne več kot 100.000 dolarjev ''ab initio'' ustvari virus črnih koz. To dodatno otežuje sporno vprašanje nadaljnjega hranjenja zalog virusa, saj ga je mogoče znova ustvariti, tudi če so vsi vzorci uničeni. Čeprav so znanstveniki s tem razvojem želeli pomagati pri razvoju novih cepiv in hkrati slediti zgodovini črnih koz, je bilo zelo hitro očitno, da se te metode lahko zlorabijo za zle namene in da zato potrebno lotiti se novih predpisov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.science.org/content/article/how-canadian-researchers-reconstituted-extinct-poxvirus-100000-using-mail-order-dna|title=How Canadian researchers reconstituted an extinct poxvirus for $100,000 using mail-order DNA|publisher=Science Magazine|date=6 July 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Fenner, Frank |title=Smallpox and Its Eradication (History of International Public Health, No. 6) |url= http://whqlibdoc.who.int/smallpox/9241561106.pdf |publisher=World Health Organization |location=Ženeva |year= |pages= |isbn=92-4-156110-6 |format=PDF}} * {{navedi knjigo |author=McNeill, William Hardy |title=Plagues and peoples |publisher=Basil Blackwell |location=Oxford |year=1977 |pages= |isbn=0-385-12122-9 }} * {{navedi knjigo |author=Preston, Richard |title=The Demon in the Freezer: A True Story |url=https://archive.org/details/demoninfreezer0000pres |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |pages= |isbn=0-375-50856-2 }} (Excerpt available at http://cryptome.info/0001/smallpox-wmd.htm) * {{cite journal |author=Mack T |title=A different view of smallpox and vaccination |url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/348/5/460| journal=N. Engl. J. Med. |volume=348 |issue=5 |pages=460–3 |year=2003 |pmid=12496354 |doi=10.1056/NEJMsb022994}} * {{navedi knjigo |author=Tucker, Jonathan B. |title=Scourge: The Once and Future Threat of Smallpox |url=https://archive.org/details/scourgeoncefutur00tuck |publisher=Grove Press |location=New York |year=2001 |pages= |isbn=0-8021-3939-6 }} * Lord Wharncliffe and W. Moy Thomas (ur.). ''The Letters and Works of Lady Mary Wortley Montagu, vol. 1,'' London: Henry G. Bohn, 1861. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Biološko orožje]] 8028s8mwjbki1nofqg2g7rjugs5b5dj 0 206213 6655954 5541420 2026-04-05T08:00:23Z NelidaJ 257553 Changed PR tone that was disputed 6655954 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{slog|razlog=neenciklopedično, manjkajo notranje povezave}} Klub K4 je od ustanovitve leta 1989 postal simbol alternativne glasbe in kulture mladih v Sloveniji. Sloves si je K4 pridobil s programskimi usmeritvami, s katerimi so prisluhnili neetablirani, eksperimentalni, alternativni pa tudi popularni kulturi za mlade<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Program je vključeval raznovrstne sodobne glasbene zvrsti, kot so minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih. V K4 so nastopila skoraj vsa najpomembnejša imena slovenske glasbene scene od Helene Blagne do Siddharte, prisluhniti je bilo mogoče zasedbam, kot so Partibrejkers, Majke, KUD Idioti, Asian Dub Foundation, Mission, Henry Rollins, Fun-Da-Mental, Deicide, Gorgoroth, Zek, King's X, Cro Mags, Roni Size in Miss Kitten<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Osnovni namen Kluba K4 je bil predstavljanje glasbenih smernic in novosti, še preden so prešle v mainstream, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe. Nemalo danes tudi v tujini priznanih slovenskih DJ-ev in producentov je svojo pot pričelo v Klubu K4. K4 je posebno pozornost posvečal vizualnim umetnostim od oblikovanja do VJ-ev, organizirali so tudi državna tekmovanja v VJ-janju, poetry slam-u, breakdance tekmovanja, fotografske in street art razstave. Klub K4 je bil med prvimi, ki je organiziral dogodke za istospolno usmerjene – Roza klubske večere ob nedeljah, Rozavizijo, izbor za najboljšega drag queena/kinga ipd. == Zgodovina in razvoj == Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Prostori najbolj angažiranih klubov so se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode v Šentvidu in nazaj. Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, bolj neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Pomanjkanje ustreznega prostora in iniciativa angažiranega dela »alter esteblišmenta« je pripeljala do pobude v UK ZSMS Ljubljana (Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) za renoviranje prostorov in vzpostavitve formalnega dela Kluba K4. Uradno odprtje je sledila na že takrat skoraj pozabljeni Dan mladosti, 25. maj 1989. Projekt je kot programski vodja prevzel Jure Potokar (danes priznan literarni prevajalec in pisec ter poznavalec glasbe, posebej jazza in bluesa), sicer pa je za klubom stal še programski svet, ki je določal smernice dela. Novo odprti klub je prinesel nov prostor in program, javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami. Klub je skrbel tudi za koncertno ponudbo, bodisi samostojno organizirane koncerte bodisi tiste, ki so potekali v okviru drugih dogodkov ali festivalov, na primer Druge Godbe. Za programske večere je poskrbela DJ garnitura ljubljanskega klubskega dogajanja: [[Mitja Prezelj]], Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci [[Radio Študent|Radia Študent]], ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov, pa tudi [[Ali En]], Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... . Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je ves čas uspelo ohraniti alternativno noto. Tako se je že zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasba in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Klub K4 je bil del zavoda za kulturo iz Kersnikove ulice Zavod K6/4. Programski vodje: Jure Potokar (89/90) Tanja Đurđevič (90/91) Ksenija Murari (91/92) Peter Barbarič (92-95) Igor Ivanič (95/96) Aleš Črnič (96-98) Tomaž Gorkič (98-01) Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02) Gregor Žavcer (02-04) Miha Brodarič (04-09) Drugi programski sodelavci in vodje: Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, [[Jure Longyka]], Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, [[Mija Lorbek]], Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, [[Nataša Sukič]], Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber Sedanje organizacijske ekipe: * Astrodisco * Audiodevlish * Črna Mačka * Dance & Disorder * Diskonekt * Elements * Illegal / Digital Dungeon * IntoSomething * Jackinthebox * Jesus Loved You *Luckison * Lick.Weed Grooves * Maximal * Rdyo * Roza * Sienceofuse * Sindikat * Smetnjak * Synaptic * Krunchit * Tehnologija * The Good Foot * Vibe Department == Lokacija == Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane, na Kersnikovi ulici 4. V isti stavbi so tudi [[Galerija Kapelica]], info točka in sedež Študentske organizacije Univerze v Ljubljani s svojimi zavodi za šport in kulturo ter Študentski servis. [[Kategorija:Diskoteke]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] 8okrj25ypcvpo0fufexx1ioo4aa0wut 6655973 6655954 2026-04-05T08:28:41Z NelidaJ 257553 Odprava prijavljene pomanjkljivosti, ki je bila označena za preveč promocijske vsebine 6655973 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{slog|razlog=neenciklopedično, manjkajo notranje povezave}} Klub K4 si je sloves pridobil s programskimi usmeritvami, s katerimi so prisluhnili neetablirani, eksperimentalni, alternativni pa tudi popularni kulturi za mlade<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Program je vključeval raznovrstne sodobne glasbene zvrsti, kot so minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih. V K4 so nastopila skoraj vsa najpomembnejša imena slovenske glasbene scene od Helene Blagne do Siddharte, prisluhniti je bilo mogoče zasedbam, kot so Partibrejkers, Majke, KUD Idioti, Asian Dub Foundation, Mission, Henry Rollins, Fun-Da-Mental, Deicide, Gorgoroth, Zek, King's X, Cro Mags, Roni Size in Miss Kitten<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Osnovni namen Kluba K4 je bil predstavljanje glasbenih smernic in novosti, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe, organizirali so tudi državna tekmovanja v VJ-janju, poetry slam-u, breakdance tekmovanja, fotografske in razstave ulične umetnosti (street art). Klub K4 je bil med prvimi, ki je organiziral dogodke za istospolno usmerjene – Roza klubske večere ob nedeljah, Rozavizijo, izbor drag queena/kinga ipd. == Zgodovina in razvoj == Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Takrat angažirani klubi iskali prostore in se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode in nazaj. Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Nato je pobuda UK ZSMS Ljubljana (Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) zagovorila prenovo prostorov in vzpostavitev formalnega dela Kluba K4. Uradno odprtje je bilo na Dan mladosti, 25. maj 1989. Novo odprti klub je prinesel nov prostor in nov program, javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami. Za programske večere je poskrbela DJ garnitura ljubljanskega klubskega dogajanja: [[Mitja Prezelj]], Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci [[Radio Študent|Radia Študent]], ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov, pa tudi [[Ali En]], Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... . Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je ves čas uspelo ohraniti alternativno noto. Tako se je že zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasba in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Klub K4 je bil del zavoda za kulturo iz Kersnikove ulice Zavod K6/4. Programski vodje: Jure Potokar (89/90) Tanja Đurđevič (90/91) Ksenija Murari (91/92) Peter Barbarič (92-95) Igor Ivanič (95/96) Aleš Črnič (96-98) Tomaž Gorkič (98-01) Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02) Gregor Žavcer (02-04) Miha Brodarič (04-09) Drugi programski sodelavci in vodje: Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, [[Jure Longyka]], Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, [[Mija Lorbek]], Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, [[Nataša Sukič]], Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber. == Lokacija == Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane, na Kersnikovi ulici 4. V isti stavbi so bile tudi [[Galerija Kapelica]], info točka in sedež [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] s svojimi zavodi za šport in kulturo ter Študentski servis. [[Kategorija:Diskoteke]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] dlo9499brof9mquwy9euxv2rwfdeubc 6655977 6655973 2026-04-05T08:31:23Z NelidaJ 257553 6655977 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{slog|razlog=neenciklopedično, manjkajo notranje povezave}} Klub K4 si je sloves pridobil s programskimi usmeritvami neetablirane, eksperimentalne, alternativne pa tudi popularne kulture za mlade<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Program je vključeval raznovrstne sodobne glasbene zvrsti, kot so minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih. V K4 so nastopila skoraj vsa najpomembnejša imena slovenske glasbene scene od Helene Blagne do Siddharte, prisluhniti je bilo mogoče zasedbam, kot so Partibrejkers, Majke, KUD Idioti, Asian Dub Foundation, Mission, Henry Rollins, Fun-Da-Mental, Deicide, Gorgoroth, Zek, King's X, Cro Mags, Roni Size in Miss Kitten<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Osnovni namen Kluba K4 je bil predstavljanje glasbenih smernic in novosti, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe, organizirali so tudi državna tekmovanja v VJ-janju, poetry slam-u, breakdance tekmovanja, fotografske in razstave ulične umetnosti (street art). Klub K4 je bil med prvimi, ki je organiziral dogodke za istospolno usmerjene – Roza klubske večere ob nedeljah, Rozavizijo, izbor drag queena/kinga ipd. == Zgodovina in razvoj == Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Takrat angažirani klubi iskali prostore in se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode in nazaj. Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Nato je pobuda UK ZSMS Ljubljana (Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) zagovorila prenovo prostorov in vzpostavitev formalnega dela Kluba K4. Uradno odprtje je bilo na Dan mladosti, 25. maj 1989. Novo odprti klub je prinesel nov prostor in nov program, javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami. Za programske večere je poskrbela DJ garnitura ljubljanskega klubskega dogajanja: [[Mitja Prezelj]], Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci [[Radio Študent|Radia Študent]], ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov, pa tudi [[Ali En]], Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... . Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je ves čas uspelo ohraniti alternativno noto. Tako se je že zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasba in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Klub K4 je bil del zavoda za kulturo iz Kersnikove ulice Zavod K6/4. Programski vodje: Jure Potokar (89/90), Tanja Đurđevič (90/91), Ksenija Murari (91/92), Peter Barbarič (92-95), Igor Ivanič (95/96), Aleš Črnič (96-98), Tomaž Gorkič (98-01), Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02), Gregor Žavcer (02-04), Miha Brodarič (04-09). Drugi programski sodelavci in vodje: Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, [[Jure Longyka]], Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, [[Mija Lorbek]], Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, [[Nataša Sukič]], Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber. == Lokacija == Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane, na Kersnikovi ulici 4. V isti stavbi so bile tudi [[Galerija Kapelica]], info točka in sedež [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] s svojimi zavodi za šport in kulturo ter Študentski servis. [[Kategorija:Diskoteke]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] klw500q3vix68yeiacgthd8ibcz5owo 6655978 6655977 2026-04-05T08:31:57Z NelidaJ 257553 6655978 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{slog|razlog=neenciklopedično, manjkajo notranje povezave}} Klub K4 si je sloves pridobil s programskimi usmeritvami neetablirane, eksperimentalne, alternativne pa tudi popularne kulture za mlade<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Program je vključeval raznovrstne sodobne glasbene zvrsti, kot so minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih. V K4 so nastopila skoraj vsa najpomembnejša imena slovenske glasbene scene od Helene Blagne do Siddharte, prisluhniti je bilo mogoče zasedbam, kot so Partibrejkers, Majke, KUD Idioti, Asian Dub Foundation, Mission, Henry Rollins, Fun-Da-Mental, Deicide, Gorgoroth, Zek, King's X, Cro Mags, Roni Size in Miss Kitten<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Osnovni namen Kluba K4 je bil predstavljanje glasbenih smernic in novosti, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe, organizirali so tudi državna tekmovanja v VJ-janju, poetry slam-u, breakdance tekmovanja, fotografske in razstave ulične umetnosti (street art). Klub K4 je bil med prvimi, ki je organiziral dogodke za istospolno usmerjene – Roza klubske večere ob nedeljah, Rozavizijo, izbor drag queena/kinga ipd. == Zgodovina in razvoj == Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Takrat angažirani klubi iskali prostore in se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode in nazaj. Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Nato je pobuda UK ZSMS Ljubljana (Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) zagovorila prenovo prostorov in vzpostavitev formalnega dela Kluba K4. Uradno odprtje je bilo na Dan mladosti, 25. maj 1989. Novo odprti klub je prinesel nov prostor in nov program, javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami. Za programske večere je poskrbela DJ garnitura ljubljanskega klubskega dogajanja: [[Mitja Prezelj]], Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci [[Radio Študent|Radia Študent]], ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov, pa tudi [[Ali En]], Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... . Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je ves čas uspelo ohraniti alternativno noto. Tako se je že zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasba in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Klub K4 je bil del zavoda za kulturo iz Kersnikove ulice Zavod K6/4. Programski vodje: Jure Potokar (89/90), Tanja Đurđevič (90/91), Ksenija Murari (91/92), Peter Barbarič (92-95), Igor Ivanič (95/96), Aleš Črnič (96-98), Tomaž Gorkič (98-01), Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02), Gregor Žavcer (02-04), Miha Brodarič (04-09). Drugi programski sodelavci in vodje: Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, [[Jure Longyka]], Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, [[Mija Lorbek]], Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, [[Nataša Sukič]], Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber. == Lokacija == Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane, na Kersnikovi ulici 4. V isti stavbi so bile tudi [[Galerija Kapelica]], info točka in sedež [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] s svojimi zavodi za šport in kulturo ter Študentski servis. [[Kategorija:Glasba]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] ht82ld63imn6odj95n1zgky4m244578 6655982 6655978 2026-04-05T08:38:22Z NelidaJ 257553 6655982 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{slog|razlog=neenciklopedično, manjkajo notranje povezave}} Klub K4 si je sloves pridobil s programskimi usmeritvami neetablirane, eksperimentalne, alternativne pa tudi popularne kulture za mlade<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Program je vključeval raznovrstne sodobne glasbene zvrsti, kot so minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih. V K4 so nastopila skoraj vsa najpomembnejša imena slovenske glasbene scene od Helene Blagne do Siddharte, prisluhniti je bilo mogoče zasedbam, kot so Partibrejkers, Majke, KUD Idioti, Asian Dub Foundation, Mission, Henry Rollins, Fun-Da-Mental, Deicide, Gorgoroth, Zek, King's X, Cro Mags, Roni Size in Miss Kitten<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Osnovni namen Kluba K4 je bil predstavljanje glasbenih smernic in novosti, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe, organizirali so tudi državna tekmovanja v VJ-janju, poetry slam-u, breakdance tekmovanja, fotografske in razstave ulične umetnosti (street art). Klub K4 je bil med prvimi, ki je organiziral dogodke za istospolno usmerjene – Roza klubske večere ob nedeljah, Rozavizijo, izbor drag queena/kinga ipd. == Zgodovina in razvoj == Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Takrat angažirani klubi iskali prostore in se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode in nazaj. Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Nato je pobuda UK ZSMS Ljubljana (Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) zagovorila prenovo prostorov in vzpostavitev formalnega dela Kluba K4. Uradno odprtje je bilo na Dan mladosti, 25. maj 1989. Novo odprti klub je prinesel nov prostor in nov program, javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami. V več desetletjih delovanja so se programske usmeritve spreminjale, a je Klubu K4 ves čas uspelo ohraniti alternativno noto. Tako se je že zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasba in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Klub K4 je bil del zavoda za kulturo iz Kersnikove ulice Zavod K6/4. Za glasbo so skrbeli: Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič sodelavci [[Radio Študent|Radia Študent]], Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta, Pier&JAMirko, [[Ali En]], [[DJ Umek|Umek]], [[Valentino Kanzyani|Kanzyani]], [[Klemen Klemen]] in drugi<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Glasba/20_let_Kluba_K4-KO_KLET_POSTANE_SVET/|title=Ko klet postane svet}}</ref>. Programski vodje: Jure Potokar (89/90), Tanja Đurđevič (90/91), Ksenija Murari (91/92), Peter Barbarič (92-95), Igor Ivanič (95/96), Aleš Črnič (96-98), Tomaž Gorkič (98-01), Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02), Gregor Žavcer (02-04), Miha Brodarič (04-09). Drugi programski sodelavci in vodje: Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, [[Jure Longyka]], Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, [[Mija Lorbek]], Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, [[Nataša Sukič]], Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber. == Lokacija == Klub K4 se nahaja v središču Ljubljane, na Kersnikovi ulici 4. V isti stavbi so bile tudi [[Galerija Kapelica]], info točka in sedež [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani|Študentske organizacije Univerze v Ljubljani]] s svojimi zavodi za šport in kulturo ter Študentski servis. [[Kategorija:Glasba]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] k5qd0bx0pudyf3h6m178achg346pqim 0 209754 6656033 6158289 2026-04-05T09:10:28Z XJaM 3 m/dp/wiki/slog 6656033 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Vojeslav Molè''' (poljska oblika imena Wojsław), [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostna zgodovina|umetnostni zgodovinar]], [[arheolog]], [[konservator]], profesor in [[pesnik]], * [[14. december]] [[1886]], [[Kanal (naselje)|Kanal]], † [[5. december]] [[1973]], [[Eugene]], [[Oregon]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Mole je umetnostno zgodovino in arheologijo študiral od 1906 na [[Dunaj]]u, v [[Krakov]]u in [[Rim]]u, ter leta 1912 [[doktorat|doktoriral]] na Dunaju. Do začetka [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je delal pri ''Deželnem konservatorskem uradu za Dalmacijo'' v [[Split]]u. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]] ujet in poslan v ujetništvo v [[Sibirija|Sibirijo]]. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v [[Tomsk]]u. Po vrnitvi iz ujetništva je postal leta 1920 [[docent]], ter leta 1924 [[profesor|izredni profesor]] za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 1926 se je preselil na Poljsko, kjer je prevzel stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu. Po začetku druge svetovne vojne, leta 1939, se je z družino umaknil v Ljubljano, kjer je v letih od 1940 do 1945 vodil stolico za bizantologijo. Predaval je tudi na oddelku za zgodovino. Leta 1946 se je vrnil v Krakov, kjer je prevzel nekdanje delo in postal leta 1947 redni član [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]] (umetnosti) v Krakovu, ter leta 1961 dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Leta 1961 ga je Zveza poljskih umetnostnozgodovinskih društev proglasila za častnega člana. Leta 1966 se je preselil k svoji hčeri v ZDA. [[Neoklasicizem]] in artizem sta rodila pesniške začetke Vojeslava Moleta. Toplejše so njegove pesmi, ki so nastale v ruskem ujetništvu. Mole pa je tudi upoštevan umetnostni zgodovinar. S kritičnim in [[esej]]ističnim delom je povezoval Poljake in Slovence. Umetnost je pojmoval kot eno temeljnih funkcij kulture, umetnika pa kot odločujočega v kulturnem razvoju. Poljake je seznanjal z dosežki slovenske [[literatura|literature]], Slovence pa s poljskimi umetniškimi deli. Svoje življenje je popisal v »avtobiografiji humanista« ''Iz knjige spominov'' (1970). Mole je sodeloval tudi pri enem največjih slovarskih del na Poljskem, [[Slovar slovanskih starožitnosti|Slovarju slovanskih starožitnosti]], kjer je bil urednik in pisec člankov o najstarejši umetnosti pri Slovanih. Vojeslav Mole je bil poročen s Poljakinjo Elo Mole. Njegov sin [[Marijan Mole]] je bil priznan strokovnjak za zgodovino [[Iran]]a. == Bibliografija == === V slovenščini === * ''Ko so cvele rože'' (zbirka pesmi 1910) * ''Tristia ex Siberia'' (zbirka pesmi 1920) * ''Umetnost situle iz vača = L'art de la situle de vač'', Beograd 1925. * ''Umetnost'' (1941) * ''Ruska umetnost do leta 1914'' (v poljščini 1955, Slovenska matica. Ljubljana 1957) * ''Umetnost južnih Slovanov'' (v poljščini 1962, v slovenščini 1965) * ''Iz knjige spominov'' , Ljubljana: Slovenska matica. (v poljščini 1988, v slovenščini 1970) === V poljščini === * ''Podstawy sztuki bizantyńskiej'', "Przegląd Współczesny" 4 (1925), z.44, s.345-358. * ''Drugi Międzynarodowy Kongres Studiów Bizantynologicznych'', "Przegląd Współczesny" 6 (1927), z.63, s.134-137. * ''Geneza stylu monumentalnego w malarstwie bizantyńskim'', "Sprawozdania PAU" 32 (1927), z.8, s.9-10. * (przedmowa) Ivan Cankar, ''Nowele'', z przedm. Vojeslava Mole, przeł. Ela Mole, Warszawa: Dom Książki Polskiej 1931. * ''Historia sztuki starochrześcijańskiej i wczesnobizantyńskiej. Wstęp do historii sztuki bizantyńskiej u Słowian'', Lwów 1931. * ''Kilka uwag o malowidłach ściennych w Wiślicy'', "Ochrona Zabytków Sztuki" (1930-1931), z.1-4, s.98-101. * ''Wczesnośredniowieczna sztuka prowincjonalna na Bałkanach'', "Sprawozdania PAU" 36 (1931), z.9, s.25-26. * ''Sztuka a społeczeństwo : uwagi historyka sztuki'', Warszawa: Wydawnictwo Instytutu Propagandy Sztuki 1937. * ''Z zagadnień iluminatorstwa bizantyńskiego i ormiańskiego (Na marginesie prac p. Sirarpie Der Nersessian'', "Dawna Sztuka" 2 (1939), z.2, s.85-110. * ''Sztuka starochrześcijańska'', Warszawa: Spółdzielnia Wydawniczo-Oświatowa "Czytelnik" 1948. * ''Wielka sztuka małych mistrzów'', Warszawa 1949. * ''Chrestomatia słowiańska'', Cz.1: ''Teksty południowo-słowiańskie (ze słowniczkami)'', pod red. Tadeusza Lehra-Spławińskiego, oprac. Vilim Francić, Wojsław Molè, [[Franciszek Sławski]], Kraków: Studium Słowiańskie Uniwersytetu Jagiellońskiego 1949. * ''Stanowisko Bałkanów w dziejach sztuki'', "Sprawozdania PAU" 50 (1949), z.5, s.209-212. * ''Wielka sztuka małych mistrzów'', Warszawa 1949. * ''Starożytność grecko-rzymska w drugiej połowie I tysiąclecia n.e. na Półwyspie Bałkańskim'', "Sprawozdania PAU" 52 (1951), z.10, s.848-851. * ''Problem renesansu na Półwyspie Bałkańskim i w Europie Wschodniej'', "Biuletyn Historii Sztuki" 14 (1952), z.4, s.133-151. * ''"Bizantinoslavica"'', "Pamiętnik Słowiański" 4 (1954), s.392-400. * ''W pięćsetną rocznicę upadku Konstantynopola w r. 1453'', "Pamiętnik Słowiański" 4 (1954), s.361-385. * ''Sztuka rosyjska do roku 1914'', Wrocław-Kraków: Zakł. Nar. im. Ossolińskich 1955. * ''Naukowy dorobek historii sztuki w okresie X-lecia Polski Ludowej w dziedzinie historii sztuki powszechnej'', Warszawa: Państ. Inst. Sztuki 1955. * ''Podstawy i tendencje romantyzmu w sztukach plastycznych'', Warszawa: Polska Akademia Nauk. Sekcja Historii Sztuki 1955. * ''Ikona ruska'', Warszawa 1956. * ''Tycjan'', Warszawa: Arkady 1958. * (wstęp) Ivan Cankar, ''Kasztan osobliwego gatunku.Wybór utworów'', z słoweń. przeł. Ela Molè, wybór przygot. [[Bronisław Cirlić]], wstęp Vojeslav Molè, Warszawa: "Czytelnik" 1959. * ''Słowiańszczyzna Południowa a Bizancjum i Zachód w świetle historii sztuki'', "Sprawozdania Prac Naukowych Wydziału Nauk społecznych PAN" 2 (1959), z.3-4, s.79-84. * ''Prolegomena do estetyki najwcześniejszego średniowiecza'' , Warszawa 1961. * ''Sztuka Słowian południowych'', Wrocław-Warszawa-Kraków: Ossolineum 1962 [http://otworzksiazke.pl/books/28396] * ''Sztuka bizantyńsko-ruska'' [w:] ''Historia sztuki polskiej'', Kraków 1962, t.1, s.149-165. * ''Z księgi wspomnień (fragment)'', przeł. Bożena Ostromęcka-Frączak, "Literatura na świecie" (1988), nr 12 (209), s.317-320. * ''Dawno, w zamieciach syberyjskiej zimy...'', przeł. Bożena Ostromęcka-Frączak i Tone Pretnar, "Literatura na świecie" (1988), nr 12 (209), s.321-322. === Ostalo === * ''Ein Problem der byzantinischen Kunstgeschichte in Polen'', "Byzantinische Zeitschrift" 30 (1929-1930), s.529-530. * ''Gibt es ein Problem der Renaissance in der Kunstgeschichte der slavisch-byzantinischen Lander?'', "Izwestija na Balgarski Archeologiczeski Institut" 10 (1936), s.28-36. * ''L'antiquite greco-romaine des Balkans dans la 2 moitte du premier millenaire'', "Byzantinoslavica" 13 (1952-1953), z.2, s. 271-281. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == === V slovenščini === * ''Vojeslav Molè: umetnostni zgodovinar, pesnik in kulturni posrednik'' (Lidija Rezoničnik, ur.), Slovenska matica, 2023. * Vojeslav Mole: ''Iz knjige spominov''. Ljubljana, 1970. * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 * Janež, Stanko, ''Pregled slovenske književnosti'', Založba Obzorja Maribor, 1978 * Janja Žitnik: ''Vojeslav Mole: Ob stodeseti obletnici rojstva''. Dostopno tudi na URL preko Digitalne knjižnice Slovenije: [http://URN_NBN_SI_doc-RVEFVXAC.pdf URN_NBN_SI_doc-RVEFVXAC.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} === V poljščini === * ''Biogramy uczonych polskich'', Część I: ''Nauki społeczne'', zeszyt 2: ''K-O'', Wrocław 1984, s. 504-507. * Bożena Ostromęcka-Frączak, ''Vojeslav Molè'', "Literatura na świecie" (1988), nr 12 (209), s. 314-316. * [[Lech Kalinowski]], ''Molè Wojsław Herman (1886-1973)'', [w:] ''Polski Słownik Biograficzny'', t.21, Wrocław 1976 , s. 618-620. * [[Lech Kalinowski]], ''Wojsław Molè'', "Pamiętnik Słowiański" 12 (1962), s. 5-11. * [[Lech Kalinowski]], ''Wojsław Molè (1886-1973)'', "Folia Historiae Artium" 11 (1975), s. 5-19 (tam bibliografia prac). * [[Lech Kalinowski]], ''Molè Wojsław (Vojeslav)'' [w:] ''[[Encyklopedia kultury bizantyńskiej]]'', red. nauk. [[Oktawiusz Jurewicz]], Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego 2002, s. 354-355. * [[Lech Kalinowski]], ''Molè Wojsław Herman (1886-1973)'' [w:] ''[[Polski Słownik Biograficzny]]'', t. 21, Wrocław 1976, s. 618-620. * [[Anna Różycka-Bryzek]], ''Wojsław Molè'', "Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellońskiego. Prace z historii sztuki", t. 19, 1990, s. 87-96. * [[Anna Różycka-Bryzek]], ''Wojsław Molè'' [w:] ''Złota księga Wydziału Historycznego'', pod red. Juliana Dybca, Kraków 2000, s. 279-286. * [[Anna Różycka-Bryzek]], ''Wojsław Molè'' [w:] ''Stulecie Katedr Historii Sztuki Uniwersytetu jagiellońskiego (1882-1982)'', pod red. Lecha Kalinowskiego, "Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellońskiego. Seria Historia Sztuki" 19 (1990), s. 85-96. * [[Waldemar Ceran]], ''Główne osiągnięcia polskich badań nad historią sztuki bizantyńskiej (do roku 1998)'', [w:] ''Sztuka średniowiecznego Wschodu i Zachodu. Osiągnięcia i perspektywy poznawcze u progu XXI wieku'', red. M. Smorąg-Różycka, Kraków: Universitas 2002, s. 9-42. * Zofia Maślińska-Nowakowa, ''Wojsław Molè (1886-1973)'', "[[Biuletyn Historii Sztuki]]" 39 (1977), z.1, s.108-109. * Urszula Perkowska, ''Molè Wojsław'' [w:] ''[[Słownik historyków polskich]]'', pod red. M. Prosińskiej -Jackl, Warszawa 1994, s. 358. * E. Ceuc, ''Vojeslav Molè'', "Letopis Slovenske Akademije Znanosti in Umetnosti" 24 (1973), s. 95-99. * [[Małgorzata Smorąg-Różycka]], ''Wojsław Molè. Między Strzygowskim a Rieglem i Dvořákiem'', "Modus. Prace z historii sztuki" 13-12 (2013), s. 7-26. * Aleksandra Sulikowska, ''Wojsław Molè (1886-1973)'', "Rocznik Historii Sztuki" 37 (2012), s. 39-49. == Zunanje povezave == * [http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1970 Spomini Vojeslava Molèta] {{škrbina-znanstvenik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Molé, Vojeslav}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] cteq9kcvepex5zv04nx8jpf6hej885t 3 226858 6656006 6651693 2026-04-05T08:51:58Z GeographieMan 179499 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Tone Strnad|predložitev]] je bila sprejeta ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656006 wikitext text/x-wiki <div style="height:8px;border:1px solid #aaaaaa;-moz-border-radius-topright:0.5em;-moz-border-radius-topleft:0.5em;background-color:#C8D8FF;font-size:1px;"></div> <div style="margin-bottom:3ex;background-color:white; border:1px solid #AAAAAA;border-top:0 solid white;padding:5px 5px 0 5px;"> <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], Dolinarm!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:Dolinarm|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:Dolinarm/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] oziroma dodal v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* vprašaj na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> v omrežju [[Freenode]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se obrni kar name. |}</div> Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — == Karikature == Prosim, da nehaš nalagati karikature [[Borut Pečar|Boruta Pečarja]] v Wikipedijo. To so avtorska dela, nad katerimi imajo še 70 let po smrti avtorja pravice njegovi dediči oz. založba, ki jih je izdala. V Wikipediji pa z redkimi izjemami sprejemamo le dela, ki jih lahko vsak uporablja v katerikoli namen in razširja dalje. Izjema so dela, naložena po načelu poštene uporabe, ampak tu je treba biti previden in načeloma se uporabljajo za minimum kolikor je treba da se ponazori obravnavana tema. Vse kar je več, lahko povzroči da ima Wikipedija pravne težave. Prosim torej še, da izbereš eno karikaturo, ki bo ponazarjala Pečarjev slog in jo vključiš v članek na primernem mestu (poleg tega mora biti ta slika nizke ločljivosti da ni primerna za tisk), ostalo pa bo brisano. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:06, 6. december 2009 (CET) Hvala za pojasnilo. Težava je samo v tem, da je velika večina gradiva v Wikipediji objavljena pod licenco, ki omogoča prosto razširjanje v vsak namen (torej tudi komercialni če človek tako želi), kar je v skladu z osnovnim namenom te enciklopedije - zbiranjem znanja, ki je dostopno vsakemu brez kakršnih koli omejitev. Zato se izogibamo objavljanju del, ki niso prosto dostopna, razen kolikor je to ''nujno'' potrebno za ilustracijo teme - zanje uporabljamo načelo [[poštena uporaba|poštene uporabe]]. Tudi če v tiskanem delu ni izrecno zapisana prepoved uporabe, je treba privzeti, da je objavljeno predmet zaščite avtorskih pravic in ga ni možno prosto reproducirati v najširšem pomenu besede "prosto". Upam da torej razumeš (v Wikipediji se mimogrede brez izjeme tikamo, tako da brez zamere) zakaj ni primerno da imamo v Wikipediji kup avtorjevih karikatur označenih za pošteno uporabo. Če se v družini strinjate in želite predstaviti delo Boruta Pečarja najširši javnosti, lahko njegove karikature prepustite v prosto uporabo. Na voljo je več licenc - [[Predloga:AP-prosta uporaba|prosta uporaba pod copyrightom]], [[Predloga:CC-BY-SA-2.5-SL|Creative Commons]] (ta pri reprodukciji zahteva samo objavo pod istimi pogoji in navedbo avtorja) in [[Predloga:GFDL|GFDL]] (ta poleg objave pod istimi pogoji in navedbe avtorja ter vira zahteva še izpis celotnega besedila licence v bližini, tako da ni najbolj priročna za tisk kakšnih razglednic ipd.). V tem primeru prosim, če dovoljenje za objavo pod izbrano licenco pošljete po e-mailu na Wikipedijin sistem za upravljanje z dovoljenji - [[:commons:Commons:OTRS|OTRS]]. Vsa navodila so tam, če se zatakne pa sem na voljo za pomoč. Slike bodo potem prenešene v [[:commons:|Wikimedijino Zbirko]], od koder so uporabne v Wikipedijah v vseh jezikih in sorodnih projektih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:21, 8. december 2009 (CET) == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Tone Strnad|Tone Strnad]] (28. marec) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev ni zadostno podprta z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]]. ''Zanesljivi'' viri so potrebni, da se informacije lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preverijo]]. Če potrebujete pomoč pri navajanju virov, glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]].|}}<!-- -- -->&nbsp;Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: {{divbox|blue|3=Večina virov ponuja le zelo bežne omembe subjekta ali pa so z njim neposredno povezane. Pred predložitvijo predlagam dodajanje več kvalitetnih, poglobljenih in od subjekta neodvisnih [[WP:RS|zanesljivih virov]].}} Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Tone Strnad]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Tone_Strnad '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Tone_Strnad '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:17, 28. marec 2026 (CET)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Tone Strnad]] je bil sprejet == <div style="border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;">[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Tone Strnad]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''<br /> Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. <!--{{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{class|}}}|<br /> Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:<noinclude/>ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:<noinclude/>#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:<noinclude/>TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:<noinclude/>#switch: {{{class}}} | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven. | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala! | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala! }} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--> <div class="autoconfirmed-show">Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].</div> Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''<span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_talk/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Tone_Strnad forumu za pomoč]</span>'''.<span class="unconfirmed-show"> Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].</span> Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}. Še enkrat hvala in uspešno urejanje! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:51, 5. april 2026 (CEST)</div><!--Predloga:ČU pogovor--> q6zx9402s4m4gswbszpxqwvgagvyie1 0 240101 6656067 6647635 2026-04-05T09:50:14Z ~2026-20964-24 257702 d 6656067 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | name = Opice | fossil_range = {{Geological range|Pozni eocen | danes|ref=<ref>{{cite web |url=http://alltheworldsprimates.org/john_fleagle_public.aspx |title=Primate evolution |last1=Fleagle |first1=J. |last2=Gilbert |first2=C. |website=All the World's Primates |editor-last1=Rowe |editor-first1=N. |editor-last2=Myers |editor-first2=M. |publisher=Primate Conservation, Inc. |access-date=18 December 2014}}</ref>}} | image = Bonnet_macaque_(Macaca_radiata)_Photograph_By_Shantanu_Kuveskar.jpg | image_caption = [[Bonnet macaque]] ''Macaca radiata'' Mangaon, Maharashtra, India | auto = yes | parent = Simiiformes | authority = {{efn|name=Monkey_vs_Ape|When [[Carl Linnaeus]] defined the [[genus]] ''Simia'' in the [[10th edition of Systema Naturae|10th edition of ''Systema Naturae'']], it included all non-human monkeys and apes ([[simian]]s).{{Sfn|Groves|2008|pp=92–93}} Although "monkey" was never a taxonomic name, and is instead a [[vernacular name]] for a paraphyletic group, its members fall under the infraorder Simiiformes.}}<!-- [[Ernst Haeckel|Haeckel]], 1866 --> | includes = :[[Platyrrhini]] :[[Cercopithecidae]] :†[[Parapithecidae]] | excludes = :[[Hominoidea]] }} '''Opica''' je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae|C]]<nowiki/>niga boy'' ljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{Cite book |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{Cite book |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{Cite web |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{Cite book |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{Cite news |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{Cite book |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{Cite book |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{Cite web |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{Cite book |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} 09jcuanslxbg7elmfews7y3orr43tef 6656069 6656067 2026-04-05T09:52:18Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-20964-24|~2026-20964-24]] ([[User talk:~2026-20964-24|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Tenshi Hinanawi|Tenshi Hinanawi]] 6647635 wikitext text/x-wiki {{Paraphyletic group | name = Opice | fossil_range = {{Geological range|Pozni eocen | danes|ref=<ref>{{cite web |url=http://alltheworldsprimates.org/john_fleagle_public.aspx |title=Primate evolution |last1=Fleagle |first1=J. |last2=Gilbert |first2=C. |website=All the World's Primates |editor-last1=Rowe |editor-first1=N. |editor-last2=Myers |editor-first2=M. |publisher=Primate Conservation, Inc. |access-date=18 December 2014}}</ref>}} | image = Bonnet_macaque_(Macaca_radiata)_Photograph_By_Shantanu_Kuveskar.jpg | image_caption = [[Bonnet macaque]] ''Macaca radiata'' Mangaon, Maharashtra, India | auto = yes | parent = Simiiformes | authority = {{efn|name=Monkey_vs_Ape|When [[Carl Linnaeus]] defined the [[genus]] ''Simia'' in the [[10th edition of Systema Naturae|10th edition of ''Systema Naturae'']], it included all non-human monkeys and apes ([[simian]]s).{{Sfn|Groves|2008|pp=92–93}} Although "monkey" was never a taxonomic name, and is instead a [[vernacular name]] for a paraphyletic group, its members fall under the infraorder Simiiformes.}}<!-- [[Ernst Haeckel|Haeckel]], 1866 --> | includes = :[[Platyrrhini]] :[[Cercopithecidae]] :†[[Parapithecidae]] | excludes = :[[Hominoidea]] }} '''Opica''' je splošno ime, ki se lahko nanaša na večino sesalcev infrareda ''[[Simiiformes]]'', znanih tudi kot opice. Tradicionalno se vse živali v skupini, ki je zdaj znana kot opice, štejejo za opice, razen [[človečnjaki|človečnjakov]]. Tako opice v tem smislu predstavljajo nepopolno [[Parafilija|parafiletsko]] skupino; vendar so v širšem smislu, ki temelji na [[Klad|kladistiki]], vključene tudi opice (''Hominoidea''), zaradi česar sta izraza opice in človečnjaki [[sinonim]]a glede na njihov obseg. Leta 1812 je [[Étienne Geoffroy]] združil opice in skupino opic ''[[Cercopithecidae]]'' ter uveljavil ime ''Catarrhini'', »[[opice Starega sveta]]« (''singes de l'Ancien Monde'' v francoščini).<ref name=":0">{{Cite journal |last=Geoffroy Saint-Hilaire |first=M.É. |date=1812 |title=Tableau des Quadrumanes, ou des animaux composant le premier Ordre de la Classe des Mammifères |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/23270#page/107/mode/1up |journal=Annales du Muséum d'Histoire Naturelle |location=Paris |volume=19 |pages=85–122}}</ref><ref>{{Cite book |last=Martin |first=W.C.Linnaeus |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A General Introduction the Natural History Mammiferous Animals, With a Particular View of the Physical History of Man, III the More Closely Allied Genera of the Order Quadrumana, or Monkeys |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London |pages=340, 361}}</ref><ref name=":32">{{Cite book |last=Buffon |first=Georges Louis Leclerc comte de |url=https://books.google.com/books?id=wOwEAAAAYAAJ&dq=sapajous+sagoins+buffon+regarder&pg=PA61 |title=Oeuvres complètes de Buffon: avec les descriptions anatomiques de Daubenton, son collaborateur |date=1827 |publisher=Verdière et Ladrange |pages=61 |language=fr}}</ref> Obstoječa sestrska skupina ''Catarrhini'' v skupini opic (''singes'') je ''Platyrrhini'' ([[opice Novega sveta]]). Približno devet milijonov let pred razhajanjem med ''Cercopithecidae'' in človečnjaki<ref>{{Citation |title=Family Cercopithecidae Cercopithecids: Old World Monkeys |url=http://dx.doi.org/10.5040/9781472926920.part-0018 |work=Mammals of Africa : Primates |year=2013 |publisher=Bloomsbury Publishing (UK) |doi=10.5040/9781472926920.part-0018 |isbn=978-1-4729-2692-0 |access-date=2022-07-13}}</ref> so se ''Platyrrhini'' pojavili med 'opicami' s selitvijo v Južno Ameriko iz Afro-Arabije (stari svet),<ref>{{Cite journal |last=Seiffert |first=Erik R. |date=2012-12-19 |title=Early primate evolution in Afro-Arabia |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/evan.21335 |journal=Evolutionary Anthropology: Issues, News, and Reviews |language=en |volume=21 |issue=6 |pages=239–253 |doi=10.1002/evan.21335|pmid=23280921 |s2cid=38884357 }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Bond |first1=Mariano |last2=Tejedor |first2=Marcelo F. |last3=Campbell |first3=Kenneth E. |last4=Chornogubsky |first4=Laura |last5=Novo |first5=Nelson |last6=Goin |first6=Francisco |date=2015-04-23 |title=Eocene primates of South America and the African origins of New World monkeys |url=http://www.nature.com/articles/nature14120 |journal=Nature |language=en |volume=520 |issue=7548 |pages=538–541 |doi=10.1038/nature14120 |pmid=25652825 |bibcode=2015Natur.520..538B |s2cid=4456556 |issn=0028-0836|hdl=11336/79088 |hdl-access=free }}</ref> verjetno z oceanom. Opice so tako globoko v drevesu obstoječih in izumrlih opic in katera koli od opic je izrazito bližje povezana s ''Cercopithecidae'' kot s ''Platyrrhini''. Številne vrste opic živijo na drevesih (drevesne), čeprav obstajajo vrste, ki živijo predvsem na tleh, na primer [[pavijani]]. Večina vrst je aktivnih predvsem podnevi (dnevne). Opice na splošno veljajo za inteligentne, zlasti opice Starega sveta. Znotraj podreda ''Haplorhini'' so opice sestrska skupina [[nartničarji]] – oba člana sta se razšla pred približno 70 milijoni let.<ref name=Pozzi2014>{{cite journal |last1=Pozzi |first1=Luca |last2=Hdgson |first2=Jason A. |last3=Burrell |first3=Andrew S. |last4=Sterner |first4=Kirstin N. |last5=Raaum |first5=Ryan L. |last6=Disotell |first6=Todd R. |title=Primate phylogenetic relationships and divergence dates inferred from complete mitochondrial genomes |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |date=28 February 2014 |volume=75 |pages=165–183|doi=10.1016/j.ympev.2014.02.023 |pmid=24583291 |pmc=4059600 }}</ref> Opice novega sveta in katarske opice so se pojavile med opicami pred približno 35 milijoni let. Opice in človečnjaki starega sveta so se pojavile znotraj katarskih opic pred približno 25 milijoni let. Izumrle bazalne opice, kot sta ''[[Aegyptopithecus]]'' ali ''[[Parapithecus]]'' (pred 35–32 milijoni let), primatologi prav tako obravnavajo opice. [[Lemurj]]i, [[loriji]] in [[galagoji]] niso opice, ampak primati ''[[strepsirrhine]]'' (podred ''Strepsirrhini''). Sestrska skupina opic, nartničarji, so prav tako ''haplorhine'' primati; vendar pa tudi niso opice. Opice so se pojavile znotraj opic kot sestre ''Cercopithecidae'' v ''Catarrhini'', tako da so kladistično tudi opice. Vendar pa obstaja odpor proti neposrednemu označevanju opic (in s tem ljudi) kot opic, zato lahko ''opica Starega sveta'' pomeni ''Cercopithecoidea'' (brez človečnjakov) ali ''Catarrhini'' (vključno s človečnjaki).<ref>{{Cite web |url=http://www.gibbons.de/main/introduction/chapter_english01.html |title=Die Gibbons (Hylobatidae): Eine Einführung |trans-title=The gibbons (Hylobatidae): an introduction |first=Thomas |last=Geissmann |website=Gibbon Research Lab |access-date=15 March 2019}}</ref><ref name="Osman1953">{{Cite book |title=Primates comparative anatomy and taxonomy I—Strepsirhini |last=Osman Hill |first=W. C. |author-link= |publisher=Edinburgh University Press |year=1953 |series=Edinburgh Univ Pubs Science & Maths, No 3 |pages=53 |oclc=500576914}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |title=The Old World monkeys |first=Phyllis |last=Meek |publisher=University of Michigan |access-date=20 March 2019 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816021218/http://www-personal.umich.edu/~phyl/anthro/cata.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.ucdavis.edu/news/reconstruction-ancient-chromosomes-offers-insight-mammalian-evolution |title=Reconstruction of ancient chromosomes offers insight into mammalian evolution |date=21 June 2017 |website=University of California, Davis |access-date=20 March 2019}}</ref><ref name="Naish2019">{{Cite news |url=https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213030507/https://blogs.scientificamerican.com/tetrapod-zoology/if-apes-evolved-from-monkeys-why-are-there-still-monkeys/ |url-status=dead |archive-date=13 February 2019 |title=If apes evolved from monkeys, why are there still monkeys? |last=Naish |first=Darren |work=Scientific American Blog Network |publisher=Scientific American |access-date=4 October 2018}}</ref><ref name="Martin1841a">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=340, 361}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Lacoste |first1=Vincent |last2=Lavergne |first2=Anne |last3=Ruiz-García |first3=Manuel |last4=Pouliquen |first4=Jean-François |last5=Donato |first5=Damien |last6=James |first6=Samantha |date=2018 |title=DNA polymerase sequences of New World monkey cytomegaloviruses: another molecular marker with which to infer Platyrrhini systematics |journal=Journal of Virology |volume=92 |issue=18 |pages=e00980–18 |doi=10.1128/JVI.00980-18 |issn=0022-538X |pmc=6146696 |pmid=29976674}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bugge |first=J. |date=1974 |series=The cephalic arterial system in insectivores, primates, rodents and lagomorphs, with special reference to the systematic classification |title=Chapter 4: Primates Linnaeus 1758 |journal=Cells Tissues Organs |volume=87 |issue=Suppl. 62 |pages=32–43 |doi=10.1159/000144209 |issn=1422-6405}}</ref><ref>{{Cite thesis |last=Melchionna |first=Marina |date=10 December 2018 |title=Macroevolutionary analysis of Primates with special reference to the genus ''Homo'' |url=http://www.fedoa.unina.it/12586/1/melchionna_marina_31.pdf |access-date=22 November 2020 |publisher=Università degli Studi di Napoli Federico II |type=PhD thesis }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Da so človečnjaki opice, je spoznal že Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon v 18. stoletju.<ref name="Martin1841b">{{Cite book |url=https://archive.org/details/generalintroduct00martrich |title=A general introduction to the natural history of mammiferous animals, with a particular view of the physical history of man, and the more closely allied genera of the order Quadrumana, or monkeys |last=Martin |first=W. C. L. |author-link= |publisher=Wright and Co. printers |year=1841 |location=London, UK |pages=339}}</ref> [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] je to skupino leta 1758 uvrstil skupaj z nartničarji v en sam rod ''Simia'' (''sans Homo''), skupino, ki je danes priznana kot ''Haplorhini''.<ref>{{Cite book |last1=Linné |first1=Carl von |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/10277 |title=Caroli Linnaei...Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |last2=Salvius |first2=Lars |date=1758 |publisher=Impensis Direct. Laurentii Salvii |volume=1 |location=Holmiae}}</ref> Opice, vključno s človečnjaki, je mogoče ločiti od drugih primatov po samo dveh prsnih bradavicah, visečem penisu in pomanjkanju čutnih brkov. == Opis == Ker so se človečnjaki pojavili v skupini opic kot sestre opic starega sveta, so lastnosti, ki opisujejo opice, na splošno enake tudi človečnjakom. Williams in drugi orisane evolucijske značilnosti, tudi v skupinah debel, v nasprotju z drugimi primati, kot so nartničarji in lemuriformes.<ref>{{Cite journal |last1=Williams |first1=Blythe A. |last2=Kay |first2=Richard F. |last3=Kirk |first3=E. Christopher |year=2010 |title=New perspectives on anthropoid origins |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=107 |issue=11 |pages=4797–4804 |doi=10.1073/pnas.0908320107 |issn=0027-8424 |pmc=2841917 |pmid=20212104 |bibcode=2010PNAS..107.4797W |doi-access=free}}</ref> Opice se razlikujejo po velikosti od male [[marmozetke]], ki je lahko majhna tudi do 117 mm s 172 mm repom in nekaj več kot 100 g v teži<ref name="Nowak1999">{{Cite book |last=Nowak |first=R. M. |year=1999 |title=Walker's mammals of the world |url=https://archive.org/details/walkersmammalsof0002nowa_d2q4 |edition=6th |publisher=The Johns Hopkins University Press |location=Baltimore and London |isbn=978-0801857898}}</ref>] do samca [[mandril]]a, dolgega skoraj 1 m in tehtajočega do 36 kg.<ref name="ARKive_Mandrill">{{Cite web |title=Mandrill |publisher=ARKive |year=2005 |url=http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |access-date=10 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512110726/http://www.arkive.org/mandrill/mandrillus-sphinx/factsheet |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Nekateri so drevesni (živijo na drevesih), drugi pa živijo v savani; prehrana se med različnimi vrstami razlikuje, vendar lahko vsebuje kar koli od naslednjega: sadje, liste, semena, oreščke, cvetove, jajca in majhne živali (vključno z žuželkami in pajki).<ref name="Fleagle1998">{{Cite book |last=Fleagle |first=J. G. |publisher=Academic Press |title=Primate adaptation and evolution |edition=2nd |year=1998 |isbn=978-0-12-260341-9 |pages=[https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25 25–26] |url=https://archive.org/details/primateadaptatio0000flea/page/25}}{{dead link|date=August 2022}}</ref> Nekatere značilnosti so skupne skupinam; večina opic Novega sveta ima dolge repe, pri čemer so tiste iz družine ''Atelidae'' oprijemalni, medtem ko imajo opice Starega sveta neprijemalne repe ali sploh nimajo vidnega repa. Opice Starega sveta imajo trikromatski barvni vid kot človek, medtem ko so opice Novega sveta lahko trikromatske, dikromatske ali – kot pri nočnih opicah in večjih galagih – enobarvni. Čeprav imajo opice Novega in Starega sveta, tako kot človečnjaki, naprej obrnjene oči, sta obraza opic Sstarega sveta in Novega sveta videti zelo različna, čeprav ima vsaka skupina nekaj skupnih značilnosti, kot so vrste nosov, lic in zadkov. == Sporazumevanje == Mnoge opice se sporazumevajo z glasi. [[vriskač|Vriskač]] iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] se oglaša z nenavadno nizkimi zavijajočimi klici, kar mu omogoča posebej za to prilagojeno grlo. S tem oglašanjem opozarjajo druge skupine vriskačev, naj se izogibajo njihovega ozemlja. Vodečega samca, ki je najglasnejši, se lahko sliši 3 km daleč. == Varstvo == [[gozd|Gozdove]], v katerih živijo opice, človek]hitro izsekava. Novo naseljena [[drevo|drevesa]] kmalu spet poseka, zato ne morejo dajati ustreznega zavetja živalim. Desetinam opic tako grozi [[izumrtje]]. Med njimi je tudi [[miriki]] ali [[pajčarka]] iz [[Brazilija|Brazilije]]. == Vrste == Opice (''Anthropoidea'') predstavljajo podred med višjimi primati. Delijo se na: *širokonosce (''Ceboidea'' ali ''Platyrrhini''), majhne [[opice Novega sveta]], ki v glavnem živijo na drevesih; *ozkonosce (''Cercopithecoidea'' ali ''Catarrhini''), kamor spadajo pavijani; *človeku podobne opice (''Hominoidea''), ki se delijo na: ''Pongidae'' ali ''Antropomorphae'', kamo spadajo [[gorila]], [[Šimpanzi|šimpanz]] in [[orangutan]]; *hominide kamor spada moderni človek === Gorila === Z dvema metroma višine so gorile največje opice. Če niso vznemirjene, so to počasne in ljubeznive [[živali]]. Večino časa porabijo za počitek ali pa prehranjevanje z listi in poganjki. Živijo v majhnih skupinah, ki se počasi pomikajo skozi gozd. Na enem mestu pojedo le nekaj, ne pa vse razpoložljive [[hrana|hrane]]. V skupini je pet do deset goril: odrasel samec, nekaj samic in njihovi različno stari mladiči. Mladič se skoti en sam, samica pa zanosi vsaka štiri leta. Zaradi razmnoževanja zgolj vsaka 4 leta lahko hitro pride do izumrtja te v naravi ogrožene vrste. === Orangutan === Živahno obarvani [[orangutan]] živi v gozdovih [[Borneo|Bornea]], [[Sumatra|Sumatre]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]]. Večino življenja preživi visoko v drevju, kjer išče [[sadje]], poganjke, liste in [[žuželke]]. Je samotar, razen v času [[razmoževanje|razmnoževanja]]. ==== Zanimivost: ==== *Oprijemalna roka omogoča dober oprijem. *Roke so v primerjavi s telesom dolge. *Groba dlaka je rdeče-rjava. *Danes grozi orangutanom izumrtje. Človek njihove gozdove izsekava in spreminja v kmetijske površine. === Makak === Vedenje opic lahko označimo kot »[[razum]]no«. To se vidi iz načina, kako se med seboj sporazumevajo, kakšen [[spomin]] imajo in kako se znajdejo v zadregi. Znan je primer [[rdečelični makaki|rdečeličnih makakov]]. Ti so se naučili, da se s pranjem sadja v vodi znebijo umazanije in [[pesek|peska]], ki je na njem. Ostali člani skupine so opazovali vrstnike pri tem početju in jih oponašali. Makaki imajo pozimi rdeč obraz in belo kožo. === Gibon === [[Giboni|Gibon]] ima tako dolge roke, da se, tudi ko je vzravnan, s prstnimi členki dotika tal. Živali v družinskih skupnostih, v katerih so poleg samca in samice še dva do štirje [[mladič]]i. Poznamo devet vrst gibonov. Največji je [[siamang]], ki tehta približno 10kg. Zaradi teže se siamang ne more obešati na tanke veje, kar ostali giboni sicer lahko počno. Giboni se prehranjujejo s sadjem in mladimi listi. Giboni iz Jugovzhodne Azije so izvrstni [[akrobat]]i, ki kar letijo skozi drevesne [[krošnja|krošnje]]. Na tla se skoraj ne spustijo. === Šimpanz === Od vseh živali so [[šimpanzi]] najbolj podobni človeku. O tem nas prepriča njihova obrazna [[mimika]], način, kako se med seboj igrajo, izdelujejo preproste [[orodje]] in rešujejo zapletene stvari. Šimpanzi živijo v skupinah. Med dvema sosednjima skupinama lahko pride do pretepa. Hranijo se s sadjem, listi, semeni, [[cvet]]ovi in žuželkami, včasih pa tudi z večjimi živalmi, kakršne so druge opice ali pa gazele. Živijo v [[Afrika|Afriki]], v gozdovih ali [[savana|savani]]. Pritlikavi šimpanzi so znani samo iz gostih gozdov v [[Demokratična republika Kongo|Kongo]] (Centralna Afrika). Mladi šimpanzi porabijo večino časa za igro z raznimi predmeti in za razposajen lov. Na ta način se pripravljajo na obdobje, ko si bodo morali sami najti hrano ali pa odgnati sovražnika. === Pavijan === [[pavijani|Pavijan]] sicer zna plezati, vendar večinoma časa hodi ali teka naokrog po vse štirih. [[znanstvenik|Znanstveniki]] dobro poznajo njegov način življenja. Pavijani živijo v savanah, zato jih je lahko opazovati. Družijo se v skupine ali [[trop]]e. Trop se razvije okrog vodečih samic in njihovih mladičev. Dokler mladi samci ne dozorijo, se držijo posebej. Odrasel samec si mora v bojih z drugimi samci šele ustvariti položaj v skupini. [[krdelo|Krdelo]] se s skupnimi močmi brani pred sovražniki, kakršen je na primer [[lev]], pa tudi pred drugimi tropi pavijanov, ki vdirajo na njihovo ozemlje. == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.gibboncenter.org Gibbon Conservation Center] * [http://gibbons.de/ Gibbon Network and Research Lab] [[Kategorija:Opice|Prvaki]] {{normativna kontrola}} hrg2b6nujn695fir7yc80zqv6uavvk2 0 240489 6656057 6655032 2026-04-05T09:31:48Z ~2026-20942-50 257700 /* Zasebno življenje in ostale dejavnosti */ 6656057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Danijel Šmid - Danny | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = {{rojstvo in starost|1968|12|4}} | kraj_rojstva = | drzavljanstvo = [[Slovenija|slovensko]] | poklic = televizijski voditelj, vedeževalec | znano_po = oddaja ''Dannyjeve zvezde'' | leta_delovanja = 1988–danes }} '''Danijel Šmid - Danny''', slovenski televizijski voditelj in vedeževalec, * 4. december 1968. V slovenskem medijskem prostoru je najbolj znan kot avtor in voditelj dolgoletne televizijske oddaje ''Dannyjeve zvezde''. == Življenjepis in kariera == Prvič je javno nastopil 15. decembra 1988. Pisno sodelovanje z mediji je pričel v ''[[Gorenjski glas|Gorenjskem glasu]]'', redno, občasno ali enkratno pa je sodeloval tudi pri številnih drugih časopisih in revijah, med njimi: ''Tednik Kaj, Pavliha, Antena (Antenini horoskopi), Karma, Aura, Trič trač, Razvedrilo, Eva, [[Slovenske novice]], Lady, [[Jana (revija)|Jana]], Stop, [[Finance (časnik)|Finance]], Jazz, Grajske novice, [[Večer (časnik)|Večer]], [[Žurnal24|Žurnal]]'' in ''Biseikatsu magazin'' (Tokio, Japonska). V času pred osamosvojitvijo Slovenije je kot svetovalec deloval tudi na uradni predsedniški rezidenci [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]], kjer je svetoval politikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]]. Pojavljal se je na več radijskih postajah, kot so Radio Kranj, Radio Glas Ljubljane (RGL), Radio Gama MM in Radio Triglav Jesenice. Leta 1993 je sodeloval z [[Val 202|Valom 202]]. Leta 2026 je za [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 1 kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 32 glasov (0,18 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Televizijsko delo === Televizijsko kariero je začel leta 1991 na lokalni postaji Kanal 10 Trbovlje z oddajo ''Dannyjeve zvezde''. Tam je posnel le nekaj oddaj, nato pa se je z oddajo preselil na [[Kanal A]], kjer se je predvajala skoraj 15 let (od 28. februarja 1992 do 31. decembra 2006, skupaj 1222 oddaj). Oddajo ''Dannyjeve zvezde'' je do leta 2007 nato predvajala [[Net TV]], kjer je Šmid postal tudi pomočnik takratne direktorice. Leta 2008 je kratek čas deloval na glasbeni televiziji [[Čarli TV]], kmalu zatem pa je z oddajama ''Dannyjeve zvezde'' in ''Intervizija.si'' prešel na [[TV Paprika]]. Pred zaprtjem te televizijske postaje je tam prevzel mesto programskega direktorja. Skupaj je do februarja 2021 posnel 2282 oddaj ''Dannyjeve zvezde''. Oddaja velja za eno najdlje trajajočih televizijskih oddaj v Sloveniji (ob bok oddajam, kot so ''[[TV Dnevnik]]'', ''Tednik'' in ''Parada plesa''). Sodeloval je še s [[TV Koper|TV Koper Capodistria]] (z oddajama ''Dannyjev skrivnostni svet'' leta 1995 in ''Primorski lonec'' leta 1996), s TV Kranj (1996), z [[Info TV]] in [[TV3 Medias]]. === Zasebno življenje in ostale dejavnosti === Osem let je kot vedeževalec deloval pod okriljem igralnega salona Kongo in osem let v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. Deset let je bil ponudnik vedeževalskih storitev [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]]. Živel in deloval je v Ljubljani, Grosupljem, Portorožu, Milanu in Ženevi. Po koncu medijske kariere se je preselil na Vrhniko, kjer je sprva delal v gradbenem podjetju, danes pa je zaposlen kot poslovodja trafike v ljubljanskem Bežigradu.<ref>{{Navedi splet |title=Podkast #85: Danijel Šmid Danny: "Točno sem vedel, da me bo na isti dan dvakrat zadela kap." |url=https://www.youtube.com/watch?v=HK4MvOGL0to |website=Iztok faking Gartner - Brez dlake na jeziku |date=22. februar 2026 |accessdate=}}</ref> Na volitvah v Državni zbor 2026 je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Glas upokojencev]] v volilni enoti Bežigrad.<ref>{{Navedi splet |title=To danes počne Danijel Šmid Danny |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976 |website=Žurnal24 |date=13. januar 2026 |accessdate=}}</ref>, prejel je 31 glasov (0,18 %). == Drugi projekti == * '''Filmi:''' ** ''Dannyjeve skrivnosti'' (1992) – avtorski biografski film ** ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'' (1987) – celovečerni film ** ''[[Oda Prešernu]]'' (2000) – celovečerni film, režija Martin Srebotnjak ** ''Vedežniki'' (2004) – dokumentarni film, režija Špela Kuclar ** ''1000 Dannyjevih zvezd'' (2005) – avtobiografski dokumentarni film, režija Igor Bratož * '''Glasba in besedila:''' Projekt ''Usoda z mano se igra'' (1996); besedila za skladbe: [[Helena Blagne]] - ''Sirota'' (1992), [[Deja Mušič]] - ''Ljubezen'' (1998), Sten Vrbek - ''Luna je zaspala'' (1997). * '''Pravljice:''' ''Pšiček Bari, Čarovnica Krofilda, Mavrične princeske'' (1997). * '''Spletni portali:''' Siol (1998), zvezde.net (2005), intervizija.si (2006). * '''Izobraževanje:''' Tečaj vedeževanja na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani (1995). * '''Posebni projekti:''' Karte Domistica (1999), Kartoskop (2003), Intervizija (2007), Intermistika (2013). === Sodelovanje na festivalih === Kot član žirije ali posebni poročevalec je več let sodeloval na mednarodnih televizijskih in medijskih festivalih: * Rose D’or (Montreux / Luzern, Švica) – Arts & Specials Jury (2002); posebni poročevalec (2005, 2006, 2008, 2009) * Golden umbrella (Albena, Bolgarija) – predsednik žirije za TV zabavne oddaje (2005) * Mediamixx (Albena, Bolgarija) – član žirije (2006), posebni poročevalec (2007) * Montreux mobille (Montreux, Švica) – posebni poročevalec (2007) == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.intermistika.com intermistika.com] - uradna spletna stran == Viri == * [http://www.zurnal24.si/medijski-vedezevalci-prodajajo-meglo-clanek-215460 Medijski vedeževalci prodajajo meglo] (14. december 2013), [[Žurnal24]] * ''Požareport'' (27. februar 2014) - gost Danijel Šmid Danny (TV3 Medias) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Danijel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vedeževalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] 03ziipwo9ku0xq70e6vni1i97usjmw2 6656072 6656057 2026-04-05T09:56:19Z Danijel.Smid.Danny 257701 6656072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Danijel Šmid - Danny | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = {{rojstvo in starost|1968|12|4}} | kraj_rojstva = | drzavljanstvo = [[Slovenija|slovensko]] | poklic = televizijski voditelj, vedeževalec | znano_po = oddaja ''Dannyjeve zvezde'' | leta_delovanja = 1988–danes }} '''Danijel Šmid - Danny''', slovenski televizijski voditelj in vedeževalec, * 4. december 1968. V slovenskem medijskem prostoru je najbolj znan kot avtor in voditelj dolgoletne televizijske oddaje ''Dannyjeve zvezde''. 2282 tv oddaj. == Življenjepis in kariera == Prvič je javno nastopil 15. decembra 1988. Pisno sodelovanje z mediji je pričel v ''[[Gorenjski glas|Gorenjskem glasu]]'', redno, občasno ali enkratno pa je sodeloval tudi pri številnih drugih časopisih in revijah, med njimi: ''Tednik Kaj, Pavliha, Antena (Antenini horoskopi - Glavni in odgovorni urednik), Karma, Aura, Trič trač, Razvedrilo, Eva, [[Slovenske novice]], Lady, [[Jana (revija)|Jana]], Stop, [[Finance (časnik)|Finance]], Jazz, Grajske novice, [[Večer (časnik)|Večer]], [[Žurnal24|Žurnal]]'' in ''Biseikatsu magazin'' (Tokio, Japonska). V času pred osamosvojitvijo Slovenije je kot svetovalec deloval tudi na uradni predsedniški rezidenci [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]], kjer je svetoval politikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]]. Pojavljal se je na večini radijskih postaj v Sloveniji. Od leta 1993 je 5 let sodeloval tudi z [[Val 202|Valom 202]]. Leta 2026 je za [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 1 kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 32 glasov (0,18 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Televizijsko delo === Televizijsko kariero je začel leta 1991 na lokalni postaji Kanal 10 Trbovlje z oddajo ''Dannyjeve zvezde''. Tam je posnel le nekaj oddaj, nato pa se je z oddajo preselil na [[Kanal A]], kjer se je predvajala skoraj 15 let (od 28. februarja 1992 do 31. decembra 2006, skupaj 1222 oddaj). Oddajo ''Dannyjeve zvezde'' je do leta 2007 nato predvajala [[Net TV]], kjer je Šmid postal tudi pomočnik takratne direktorice. Leta 2008 je kratek čas deloval na glasbeni televiziji [[Čarli TV]], kmalu zatem pa je z oddajama ''Dannyjeve zvezde'' in ''Intervizija.si'' prešel na [[TV Paprika]]. Pred zaprtjem te televizijske postaje je tam prevzel mesto programskega direktorja. Skupaj je do februarja 2021 posnel 2282 oddaj ''Dannyjeve zvezde''. Oddaja velja za eno najdlje trajajočih televizijskih oddaj v Sloveniji. Sodeloval je še s [[TV Koper|TV Koper Capodistria]] (z oddajama ''Dannyjev skrivnostni svet'' leta 1995 in ''Primorski lonec'' leta 1996), s TV Kranj (1996), z [[Info TV]], [[TV3 Medias]] in RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. === Zasebno življenje in ostale dejavnosti === Osem let je kot vedeževalec in svetovalec iz področja mejnih ved deloval pod okriljem igralnega salona Kongo in osem let v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. Deset let je bil ponudnik vedeževalskih storitev [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]] s Kartoskopom. Leta 2023 je bil zaposlen v Hotelu in Casinoju Zephyr Plovanija na Hrvaškem in sodeloval tudi z Hotelom in Casinojem Vila Andor Ankaran. Živel in deloval je v Ljubljani, Grosupljem, Portorožu, Milanu in Ženevi. Danes je zaposlen kot poslovodja trafike v ljubljanskem Bežigradu.<ref>{{Navedi splet |title=Podkast #85: Danijel Šmid Danny: "Točno sem vedel, da me bo na isti dan dvakrat zadela kap." |url=https://www.youtube.com/watch?v=HK4MvOGL0to |website=Iztok faking Gartner - Brez dlake na jeziku |date=22. februar 2026 |accessdate=}}</ref> Na volitvah v Državni zbor 2026 je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Glas upokojencev]] v volilni enoti Bežigrad.<ref>{{Navedi splet |title=To danes počne Danijel Šmid Danny |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976 |website=Žurnal24 |date=13. januar 2026 |accessdate=}}</ref>, prejel je 31 glasov (0,18 %). == Drugi projekti == * '''Filmi:''' ** ''Dannyjeve skrivnosti'' (1992) – avtorski biografski film ** ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'' (1987) – celovečerni film ** ''[[Oda Prešernu]]'' (2000) – celovečerni film, režija Martin Srebotnjak ** ''Vedežniki'' (2004) – dokumentarni film, režija Špela Kuclar ** ''1000 Dannyjevih zvezd'' (2005) – avtobiografski dokumentarni film, režija Igor Bratož * '''Glasba in besedila:''' Projekt ''Usoda z mano se igra'' (1996); besedila za skladbe: [[Helena Blagne]] - ''Sirota'' (1992), [[Deja Mušič]] - ''Ljubezen'' (1998), Sten Vrbek - ''Luna je zaspala'' (1997). * '''Pravljice:''' ''Pšiček Bari, Čarovnica Krofilda, Mavrične princeske'' (1997). * '''Spletni portali:''' Siol (1998), zvezde.net (2005), intervizija.si (2006). Krtoskop. * '''Izobraževanje:''' Tečaj vedeževanja na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani (1995). * '''Posebni projekti:''' Karte Intermistika (1999), Kartoskop (2003), Intervizija (2007), Intermistika (2013). === Sodelovanje na festivalih === Kot član žirije ali posebni poročevalec je več let sodeloval na mednarodnih televizijskih in medijskih festivalih: * Rose D’or (Montreux / Luzern, Švica) – Arts & Specials Jury (2002); posebni poročevalec (2005, 2006, 2008, 2009) * Golden umbrella (Albena, Bolgarija) – predsednik mednarodne žirije za TV zabavne oddaje (2005) * Mediamixx (Albena, Bolgarija) – član žirije (2006), posebni poročevalec (2007) * Montreux mobille (Montreux, Švica) – posebni poročevalec (2007) == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.intermistika.com intermistika.com] - uradna spletna stran == Viri == * [http://www.zurnal24.si/medijski-vedezevalci-prodajajo-meglo-clanek-215460 Medijski vedeževalci prodajajo meglo] (14. december 2013), [[Žurnal24]] * ''Požareport'' (27. februar 2014) - gost Danijel Šmid Danny (TV3 Medias) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Danijel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vedeževalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] naucjeo1na7dcmhz26713wqj9hwmf9w 6656073 6656072 2026-04-05T09:59:01Z Danijel.Smid.Danny 257701 /* Viri */ 6656073 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Danijel Šmid - Danny | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = {{rojstvo in starost|1968|12|4}} | kraj_rojstva = | drzavljanstvo = [[Slovenija|slovensko]] | poklic = televizijski voditelj, vedeževalec | znano_po = oddaja ''Dannyjeve zvezde'' | leta_delovanja = 1988–danes }} '''Danijel Šmid - Danny''', slovenski televizijski voditelj in vedeževalec, * 4. december 1968. V slovenskem medijskem prostoru je najbolj znan kot avtor in voditelj dolgoletne televizijske oddaje ''Dannyjeve zvezde''. 2282 tv oddaj. == Življenjepis in kariera == Prvič je javno nastopil 15. decembra 1988. Pisno sodelovanje z mediji je pričel v ''[[Gorenjski glas|Gorenjskem glasu]]'', redno, občasno ali enkratno pa je sodeloval tudi pri številnih drugih časopisih in revijah, med njimi: ''Tednik Kaj, Pavliha, Antena (Antenini horoskopi - Glavni in odgovorni urednik), Karma, Aura, Trič trač, Razvedrilo, Eva, [[Slovenske novice]], Lady, [[Jana (revija)|Jana]], Stop, [[Finance (časnik)|Finance]], Jazz, Grajske novice, [[Večer (časnik)|Večer]], [[Žurnal24|Žurnal]]'' in ''Biseikatsu magazin'' (Tokio, Japonska). V času pred osamosvojitvijo Slovenije je kot svetovalec deloval tudi na uradni predsedniški rezidenci [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]], kjer je svetoval politikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]]. Pojavljal se je na večini radijskih postaj v Sloveniji. Od leta 1993 je 5 let sodeloval tudi z [[Val 202|Valom 202]]. Leta 2026 je za [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 1 kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 32 glasov (0,18 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Televizijsko delo === Televizijsko kariero je začel leta 1991 na lokalni postaji Kanal 10 Trbovlje z oddajo ''Dannyjeve zvezde''. Tam je posnel le nekaj oddaj, nato pa se je z oddajo preselil na [[Kanal A]], kjer se je predvajala skoraj 15 let (od 28. februarja 1992 do 31. decembra 2006, skupaj 1222 oddaj). Oddajo ''Dannyjeve zvezde'' je do leta 2007 nato predvajala [[Net TV]], kjer je Šmid postal tudi pomočnik takratne direktorice. Leta 2008 je kratek čas deloval na glasbeni televiziji [[Čarli TV]], kmalu zatem pa je z oddajama ''Dannyjeve zvezde'' in ''Intervizija.si'' prešel na [[TV Paprika]]. Pred zaprtjem te televizijske postaje je tam prevzel mesto programskega direktorja. Skupaj je do februarja 2021 posnel 2282 oddaj ''Dannyjeve zvezde''. Oddaja velja za eno najdlje trajajočih televizijskih oddaj v Sloveniji. Sodeloval je še s [[TV Koper|TV Koper Capodistria]] (z oddajama ''Dannyjev skrivnostni svet'' leta 1995 in ''Primorski lonec'' leta 1996), s TV Kranj (1996), z [[Info TV]], [[TV3 Medias]] in RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. === Zasebno življenje in ostale dejavnosti === Osem let je kot vedeževalec in svetovalec iz področja mejnih ved deloval pod okriljem igralnega salona Kongo in osem let v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. Deset let je bil ponudnik vedeževalskih storitev [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]] s Kartoskopom. Leta 2023 je bil zaposlen v Hotelu in Casinoju Zephyr Plovanija na Hrvaškem in sodeloval tudi z Hotelom in Casinojem Vila Andor Ankaran. Živel in deloval je v Ljubljani, Grosupljem, Portorožu, Milanu in Ženevi. Danes je zaposlen kot poslovodja trafike v ljubljanskem Bežigradu.<ref>{{Navedi splet |title=Podkast #85: Danijel Šmid Danny: "Točno sem vedel, da me bo na isti dan dvakrat zadela kap." |url=https://www.youtube.com/watch?v=HK4MvOGL0to |website=Iztok faking Gartner - Brez dlake na jeziku |date=22. februar 2026 |accessdate=}}</ref> Na volitvah v Državni zbor 2026 je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Glas upokojencev]] v volilni enoti Bežigrad.<ref>{{Navedi splet |title=To danes počne Danijel Šmid Danny |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976 |website=Žurnal24 |date=13. januar 2026 |accessdate=}}</ref>, prejel je 31 glasov (0,18 %). == Drugi projekti == * '''Filmi:''' ** ''Dannyjeve skrivnosti'' (1992) – avtorski biografski film ** ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'' (1987) – celovečerni film ** ''[[Oda Prešernu]]'' (2000) – celovečerni film, režija Martin Srebotnjak ** ''Vedežniki'' (2004) – dokumentarni film, režija Špela Kuclar ** ''1000 Dannyjevih zvezd'' (2005) – avtobiografski dokumentarni film, režija Igor Bratož * '''Glasba in besedila:''' Projekt ''Usoda z mano se igra'' (1996); besedila za skladbe: [[Helena Blagne]] - ''Sirota'' (1992), [[Deja Mušič]] - ''Ljubezen'' (1998), Sten Vrbek - ''Luna je zaspala'' (1997). * '''Pravljice:''' ''Pšiček Bari, Čarovnica Krofilda, Mavrične princeske'' (1997). * '''Spletni portali:''' Siol (1998), zvezde.net (2005), intervizija.si (2006). Krtoskop. * '''Izobraževanje:''' Tečaj vedeževanja na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani (1995). * '''Posebni projekti:''' Karte Intermistika (1999), Kartoskop (2003), Intervizija (2007), Intermistika (2013). === Sodelovanje na festivalih === Kot član žirije ali posebni poročevalec je več let sodeloval na mednarodnih televizijskih in medijskih festivalih: * Rose D’or (Montreux / Luzern, Švica) – Arts & Specials Jury (2002); posebni poročevalec (2005, 2006, 2008, 2009) * Golden umbrella (Albena, Bolgarija) – predsednik mednarodne žirije za TV zabavne oddaje (2005) * Mediamixx (Albena, Bolgarija) – član žirije (2006), posebni poročevalec (2007) * Montreux mobille (Montreux, Švica) – posebni poročevalec (2007) == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.intermistika.com intermistika.com] - uradna spletna stran == Viri == * [http://www.zurnal24.si/medijski-vedezevalci-prodajajo-meglo-clanek-215460 Medijski vedeževalci prodajajo meglo] (14. december 2013), [[Žurnal24]] * ''Požareport'' (27. februar 2014) - gost Danijel Šmid Danny (TV3 Medias) * Intermistika.com Danijel Šmid Danny - Osebni spletni portal {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Danijel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vedeževalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] 2d3ubxdw40kpmtygp2339jtlplup4mw 6656074 6656073 2026-04-05T10:00:23Z Danijel.Smid.Danny 257701 6656074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | ime = Danijel Šmid - Danny | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = {{rojstvo in starost|1968|12|4}} | kraj_rojstva = | drzavljanstvo = [[Slovenija|slovensko]] | poklic = televizijski voditelj, vedeževalec | znano_po = oddaja ''Dannyjeve zvezde'' | leta_delovanja = 1988–danes }} '''Danijel Šmid - Danny''', slovenski televizijski voditelj in vedeževalec, * 4. december 1968. V slovenskem medijskem prostoru je najbolj znan kot avtor in voditelj dolgoletne televizijske oddaje ''Dannyjeve zvezde''. 2282 tv oddaj. == Življenjepis in kariera == Prvič je javno nastopil 15. decembra 1988. Pisno sodelovanje z mediji je pričel v ''[[Gorenjski glas|Gorenjskem glasu]]'', redno, občasno ali enkratno pa je sodeloval tudi pri številnih drugih časopisih in revijah, med njimi: ''Tednik Kaj, Pavliha, Antena (Antenini horoskopi - Glavni in odgovorni urednik), Karma, Aura, Trič trač, Razvedrilo, Eva, [[Slovenske novice]], Lady, [[Jana (revija)|Jana]], Stop, [[Finance (časnik)|Finance]], Jazz, Grajske novice, [[Večer (časnik)|Večer]], [[Žurnal24|Žurnal]]'' in ''Biseikatsu magazin'' (Tokio, Japonska). V času pred osamosvojitvijo Slovenije je kot svetovalec deloval tudi na uradni predsedniški rezidenci [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]], kjer je svetoval politikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|Zveznega izvršnega sveta]]. Pojavljal se je na večini radijskih postaj v Sloveniji. Od leta 1993 je 5 let sodeloval tudi z [[Val 202|Valom 202]]. Leta 2026 je za [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad 1 kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Dobil je 32 glasov (0,18 odstotka) in mandata poslanca ni osvojil.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-02|title=Izidi glasovanja|date=1.4.2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> === Televizijsko delo === Televizijsko kariero je začel leta 1991 na lokalni postaji Kanal 10 Trbovlje z oddajo ''Dannyjeve zvezde''. Tam je posnel le nekaj oddaj, nato pa se je z oddajo preselil na [[Kanal A]], kjer se je predvajala skoraj 15 let (od 28. februarja 1992 do 31. decembra 2006, skupaj 1222 oddaj). Oddajo ''Dannyjeve zvezde'' je do leta 2007 nato predvajala [[Net TV]], kjer je Šmid postal tudi pomočnik takratne direktorice. Leta 2008 je kratek čas deloval na glasbeni televiziji [[Čarli TV]], kmalu zatem pa je z oddajama ''Dannyjeve zvezde'' in ''Intervizija.si'' prešel na [[TV Paprika]]. Pred zaprtjem te televizijske postaje je tam prevzel mesto programskega direktorja. Skupaj je do februarja 2021 posnel 2282 oddaj ''Dannyjeve zvezde''. Oddaja velja za eno najdlje trajajočih televizijskih oddaj v Sloveniji. Sodeloval je še s [[TV Koper|TV Koper Capodistria]] (z oddajama ''Dannyjev skrivnostni svet'' leta 1995 in ''Primorski lonec'' leta 1996), s TV Kranj (1996), z [[Info TV]], [[TV3 Medias]] in RTV Slovenija v oddaji Dobro Jutro. === Zasebno življenje in ostale dejavnosti === Osem let je kot vedeževalec in svetovalec iz področja mejnih ved deloval pod okriljem igralnega salona Kongo in osem let v ljubljanskem nakupovalnem središču City Park. Deset let je bil ponudnik vedeževalskih storitev [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenije]] s Kartoskopom. Leta 2023 je bil zaposlen v Hotelu in Casinoju Zephyr Plovanija na Hrvaškem in sodeloval tudi z Hotelom in Casinojem Vila Andor Ankaran. Živel in deloval je v Ljubljani, Grosupljem, Portorožu, Milanu in Ženevi. Danes je zaposlen kot poslovodja trafike v ljubljanskem Bežigradu.<ref>{{Navedi splet |title=Podkast #85: Danijel Šmid Danny: "Točno sem vedel, da me bo na isti dan dvakrat zadela kap." |url=https://www.youtube.com/watch?v=HK4MvOGL0to |website=Iztok faking Gartner - Brez dlake na jeziku |date=22. februar 2026 |accessdate=}}</ref> Na volitvah v Državni zbor 2026 je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Glas upokojencev]] v volilni enoti Bežigrad.<ref>{{Navedi splet |title=To danes počne Danijel Šmid Danny |url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/to-danes-pocne-danijel-smid-danny-452976 |website=Žurnal24 |date=13. januar 2026 |accessdate=}}</ref>, prejel je 31 glasov (0,18 %). == Drugi projekti == * '''Filmi:''' ** ''Dannyjeve skrivnosti'' (1992) – avtorski biografski film ** ''Ljubezen nam je vsem v pogubo'' (1987) – celovečerni film ** ''[[Oda Prešernu]]'' (2000) – celovečerni film, režija Martin Srebotnjak ** ''Vedežniki'' (2004) – dokumentarni film, režija Špela Kuclar ** ''1000 Dannyjevih zvezd'' (2005) – avtobiografski dokumentarni film, režija Igor Bratož * '''Glasba in besedila:''' Projekt ''Usoda z mano se igra'' (1996); besedila za skladbe: [[Helena Blagne]] - ''Sirota'' (1992), [[Deja Mušič]] - ''Ljubezen'' (1998), Sten Vrbek - ''Luna je zaspala'' (1997). * '''Pravljice:''' ''Pšiček Bari, Čarovnica Krofilda, Mavrične princeske'' (1997). * '''Spletni portali:''' Siol (1998), zvezde.net (2005), intervizija.si (2006). Krtoskop. * '''Izobraževanje:''' Tečaj vedeževanja na Centru za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani (1995). * '''Posebni projekti:''' Karte Intermistika (1999), Kartoskop (2003), Intervizija (2007), Intermistika (2013). === Sodelovanje na festivalih === Kot član žirije ali posebni poročevalec je več let sodeloval na mednarodnih televizijskih in medijskih festivalih: * Rose D’or (Montreux / Luzern, Švica) – Arts & Specials Jury (2002); posebni poročevalec (2005, 2006, 2008, 2009) * Golden umbrella (Albena, Bolgarija) – predsednik mednarodne žirije za TV zabavne oddaje (2005) * Mediamixx (Albena, Bolgarija) – član žirije (2006), posebni poročevalec (2007) * Montreux mobille (Montreux, Švica) – posebni poročevalec (2007) == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == * [http://www.intermistika.com intermistika.com] - uradna spletna stran == Viri == * [http://www.zurnal24.si/medijski-vedezevalci-prodajajo-meglo-clanek-215460 Medijski vedeževalci prodajajo meglo] (14. december 2013), [[Žurnal24]] * ''Požareport'' (27. februar 2014) - gost Danijel Šmid Danny (TV3 Medias) * Intermistika.com (5.April. 2026) - Danijel Šmid Danny - Osebni spletni portal {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Danijel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vedeževalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] ajzghph5giqfox4l8uclp0v8s30xmts 0 259889 6655867 5833686 2026-04-04T20:39:05Z Kranjski Timijan 249731 6655867 wikitext text/x-wiki '''Rovtarsko hribovje''' (tudi '''Logaško-Žirovske Rovte''') je hribovito [[Alpe|predalpsko]] območje med Žirovsko kotlino in [[Logaško polje|Logaškim poljem]], prek katerega prehajata [[Škofjeloško hribovje|Škofjeloško]] in [[Polhograjsko hribovje]] v kraški svet [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]], [[Hotenjsko podolje|Hotenjskega podolja]] in Logaškega polja. Imenovano je po kraju [[Rovte, Logatec|Rovte]], ki je tu največje naselje. Zvečine spada k porečju [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sora|Sore]], manjši del tudi Idrijce. V osrednjem delu, ki je iz vodo slabo prepustnih kamnin, navira več potokov, kot so, denimo, [[Poljanska Sora|Sovra]], [[Rovtarica]], [[Hotenjka]] in [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], ki so izdolbli grapaste doline (grape). Nad njimi pa se pnejo obla slemena, ki se navadno imenujejo »griči« (npr. Marinčev grič), »brda« (npr. Medvedje brdo) in »vrhovi« (Travni vrh) ter manjše zakrasele planote. Na obrobju prevladujejo vodoprepustne kamnine, v katere so večje vode zarezale globoke doline. Najvišji vrh Rovtarskega hribovja je [[Vrh Svetih Treh Kraljev]] z 884 m. Nadmorska višina dolinskih dnov se spusti do okrog 500 m. ==Zgodovina== Ozemlje današnjega Rovtarskega hribovja je bilo poseljeno šele v poznem srednjem veku. Na podlagi krčevin (rovtov) so nastale najprej samotne kmetije in nato zaselki ter razložena naselja. Starejši zaselki so na primer Vrh Sv. Treh Kraljev, [[Hleviše]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Medvedje Brdo]] idr. ==Vrhovi== Večina [[Topografski vrh|vrh]]ov hribovja se giblje med višinami med 500 in 900 [[mnm]], najvišji »osemstotaki« so: *[[Vrh Sv. Treh Kraljev]] (884 mnm) *[[Čemunski vrh]] (837 mnm) *[[Kovk]] (824 mnm) *[[Jelenšek]] (812 mnm) *[[Ulovka]] (801 mnm) {{Regionalizacija Slovenije}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Predalpsko hribovje]] [[Kategorija:Rovtarsko hribovje|*]] 567yjlxdjeh1cg0qp54gweb6j8bsjap 0 276951 6655895 5578765 2026-04-04T21:55:40Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6655895 wikitext text/x-wiki '''Brenčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 311 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.242. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Jurij Brenčič]] (1940—2013), kemik, univerzitetni profesor * [[Lojze Brenčič]] (1894—1981), zdravnik stomatolog, profesor * [[Maja Makovec Brenčič]], zdaj [[Maja Zalaznik]] (*1969), ekonomistka, univ. profesorica in političarka * [[Mihael Brenčič]] (1967—2026)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je dr. Mihael Brenčič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-dr-mihael-brencic|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-04|language=sl}}</ref>, hidrogeolog, geokemik, univ. profesor, izr. član [[SAZU]] * [[Radovan Brenčič]] (1890—1976), pravnik in gledališki organizator * [[Stanislav Brenčič]] (*1950), politik * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919—2000), pesnica in pisateljica == Glej tudi == * priimek [[Bren (priimek)]] * priimek [[Brence]], [[Brecelj]] * priimek [[Brenk]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brenčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] lc24sun8qra2q5eufagjypinyrf86g8 6656020 6655895 2026-04-05T09:01:56Z ~2026-13659-49 255600 6656020 wikitext text/x-wiki '''Brenčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 311 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.242. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Jurij Brenčič]] (1940—2013), kemik, univerzitetni profesor * [[Lojze Brenčič]] (1894—1981), zdravnik stomatolog, profesor * [[Maja Makovec Brenčič]], zdaj [[Maja Zalaznik]] (*1969), ekonomistka, univ. profesorica in političarka * Mihael Brenčič, politik (župan Ptuja in poslanec nar. skupščine Kraljevine SHS/Jugoslavije) * [[Mihael Brenčič]] (1967—2026)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je dr. Mihael Brenčič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-dr-mihael-brencic|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-04|language=sl}}</ref>, hidrogeolog, geokemik, univ. profesor, izr. član [[SAZU]] * [[Radovan Brenčič]] (1890—1976), pravnik in gledališki organizator * [[Stanislav Brenčič]] (*1950), politik * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919—2000), pesnica in pisateljica == Glej tudi == * priimek [[Bren (priimek)]] * priimek [[Brence]], [[Brecelj]] * priimek [[Brenk]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brenčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i82knyjzrfgqyohr5n1ld8vv1y3xrfs 6656027 6656020 2026-04-05T09:04:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6656027 wikitext text/x-wiki '''Brenčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 311 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.242. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Jurij Brenčič]] (1940—2013), kemik, univerzitetni profesor * [[Lojze Brenčič]] (1894—1981), zdravnik stomatolog, profesor * [[Maja Makovec Brenčič]], zdaj [[Maja Zalaznik]] (*1969), ekonomistka, univ. profesorica in političarka * Mihael Brenčič, politik (župan Ptuja in poslanec nar. skupščine Kraljevine SHS/Jugoslavije) * [[Mihael Brenčič]] (1967—2026)<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je dr. Mihael Brenčič|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-dr-mihael-brencic|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-04|language=sl}}</ref>, hidrogeolog, univerzitetni profesor, izr. član [[SAZU]] * [[Radovan Brenčič]] (1890—1976), pravnik in gledališki organizator * [[Stanislav Brenčič]] (*1950), politik * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919—2000), pesnica in pisateljica == Glej tudi == * priimek [[Bren (priimek)]] * priimek [[Brence]], [[Brecelj]] * priimek [[Brenk]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brenčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c8g2iv4010lylj8bx7ktp1i8yqwowrq 0 278304 6656088 5930166 2026-04-05T10:59:22Z Engelbert 76895 pp, zp 6656088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Herbert Tait Bell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Herbert Tait Bell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. junij]] [[1891]], † [[21. februar]] [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bell/Herbert_Tait/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bell, Herbert Tait}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 4b5arxg6qzpwcfjd1o06bttrfcfzl6u 0 278305 6656089 5931032 2026-04-05T11:05:21Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6656089 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Aiton Bell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Aiton Bell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1887]], † [[19. november]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bell/John_Aiton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bell, John Aiton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] j497l1ny6qiuz741b6lrbypuh0719sj 0 280583 6655730 5931044 2026-04-04T14:11:12Z Engelbert 76895 pp, zp 6655730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Anderson Barstow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1941 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[69. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|69. pehotna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Anderson Barstow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. maj]] [[1893]], † [[3. januar]] [[1941]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barstow/John_Anderson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barstow, John Anderson}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1941]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] km1n6sj4f8thhjwl5rgj12wb35zyzn2 6655732 6655730 2026-04-04T14:11:54Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1893]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1941]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Anderson Barstow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1915–1941 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands=[[69. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|69. pehotna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Anderson Barstow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. maj]] [[1893]], † [[3. januar]] [[1941]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Barstow/John_Anderson/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Barstow, John Anderson}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 1nwrvcn9uxc246utmcp0g6m4llzy9og 0 280685 6656086 5931789 2026-04-05T10:52:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6656086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Bayley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=?–[[1955]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Kenneth Bayley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. november]] [[1903]], † [[29. marec]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bayley/Kennett/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bayley, Kenneth}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 4w3pa0krjdsgmiuhsn2013ono28wh5q 4 282723 6655824 6654482 2026-04-04T18:44:24Z Yerpo 8417 /* Urejaton v Računalniškem muzeju */ nov razdelek 6655824 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. {{CURRENTTIME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}} :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) cz75cdv4n4sv6v83c2dwmqfbvn2tg75 0 302161 6656051 6644132 2026-04-05T09:24:18Z ~2026-21007-47 257699 /* Filmi */ dodajanje 6656051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=Blaz Setnikar.jpg|caption=|alma_mater=<!-- WD -->|citizenship=<!-- WD -->|education=<!-- WD -->|occupation = <!-- WD -->|years_active = 2005 - danes}} '''Blaž Setnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Po končani [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je med študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] pričel resneje ukvarjati z dramsko igro in se 2006 vpisal na študij [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-08-16}}</ref> pod vodstvom mentorjev [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja - Rifleta]] in Tomija Janežiča, kjer je prejel študentsko [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v letu 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042324662|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012507/https://www.dnevnik.si/1042324662|url-status=dead}}</ref> ter tekom študija sodeloval s [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskim narodnim gledališčem Maribor]], [[Mini teater|Mini teatrom]] in 2010 diplomiral. Zatem je postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], kjer je ostal do 2014, ko je pridobil status svobodnega umetnika ter nastopil v predstavah [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], neodvisnih gledališč Glej v Ljubljani in Tristan Bates v [[London]]u. Sodeloval je z režiserji Janezom Pipanom, Sebastijanom Horvatom, [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in zatem postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar {{!}} PGK|url=https://www.pgk.si/igralci/blaz_setnikar/11|website=www.pgk.si|accessdate=2020-08-16}}</ref>. Igral je v odmevnih uprizoritvah ''Iliada'', ''Stenica'', ''Helverjeva noč'', ''Naš razred'' in ''Strahovi'', za vloge v Prešernovem gledališču pa je 2020 prejel tudi [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Most, ki povezuje skupnost|url=https://www.dnevnik.si/1042925697|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328203505/https://www.dnevnik.si/1042925697|url-status=dead}}</ref> in Severjevo nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Dobitniki Severjeve nagrade 2021|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=rtvslo.si|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref>. V vsem tem času je nastopil v več celovečernih in kratkih filmih, tudi v nagrajenih<ref>{{Navedi splet|title=Blaz Setnikar|url=http://www.imdb.com/name/nm4001520/|website=IMDb|accessdate=2020-08-16}}</ref> ''Zbudi me'', ''Opazovanje'', ''[[Posledice]]'' in ''[[Psi brezčasja]]'', širšemu občinstvu pa je poznan predvsem s televizijskih ekranov po vlogah v televizijskih serijah ''[[Reka ljubezni]]''<ref>{{Navedi splet|title=Zvezdnik Reke ljubezni alergičen na vsiljivost|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5bf673db9e03c/zvezdnik-reke-ljubezni-alergicen-na-vsiljivost|website=Njena.si|accessdate=2020-08-16|language=sl}}</ref>, ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' in ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''. ==Filmografija== === Filmi === * ''Izgubljeni sin'' (2026, celovečerni igrani film) * ''Če bi vedel'' (2026, kratki igrani film) * ''Crème brûlée'' (2025, TV film) * ''Opazovanje'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Šterkijada'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Klarin ples'' (2023, kratki igrani film) * ''Pero'' (2023, dokumentarni film) * ''Zbudi me'' (2022, celovečerni igrani film) * ''Po sledeh fatamorgane'' (2022, igrani dokumentarni film) * ''Do takrat pa...'' (2020, kratki igrani film) * ''40 dni skupaj'' (2020, kratki igrani film) * ''[[Posledice]]'' (2018, celovečerni igrani film) * ''Winnetou - Eine neue Welt'' (2016, TV film) * ''Sarajevo Songs of Woe'' (2016, celovečerni igrani film) * ''The Chimney House'' (2016, kratki igrani film) * ''Kaplja na vedru'' (2016, igrani dokumentarni film) * ''[[Psi brezčasja]]'' (2015, celovečerni igrani film) * ''Dekleta ne jočejo'' (2015, celovečerni TV film) * ''[[Vloga za Emo]]'' (2014, celovečerni igrani film) * ''Vandima'' (2013, celovečerni igrani film) * ''1991 - Neizstreljeni naboj'' (2011, celovečerni TV film) * ''Lov na race'' (2009, kratki igrani film) === Serije in nanizanke === * ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' (2025, TV serija) * ''Leninov park'' (2022, miniserija) * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020-2021, TV serija) * ''Truplo'' (2018, spletna serija) * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017-2019, TV serija) * ''[[Takle mamo]]'' (2016, TV nanizanka) ==Vloge v gledališču== {{div col}}<span style="line-height: 1.3em;"> *''Don Kihot, ki je bila sen'' (2025, PG Kranj) *Sam, ''Razodetje'' (2024, PG Kranj) *Woyzeck, ''Woyzeck'' (2024, SSG Trst in PG Kranj) *''Boj na požiralniku'' (2024, PG Kranj in MG Ptuj) *Sengupta, Šef, Princ Bolo, ''Harun in morje zgodb'' (2024, PG Kranj) *''Zadnji Hamlet'' (2023, Bunker-Stara elektrarna in PG Kranj) *''Deževen dan v Gurlitschu'' (2023, PG Kranj) *Mlinarjev, ''Mrtvec pride po ljubico'' (zasedba 2022, PG Kranj in MG Ptuj) *Policist, Komandir, Kmet, Starec, ''Vse zastonj! Vse zastonj!'' (2022, PG Kranj) *''Pravljice našega otroštva'' (2022, PG Kranj in SNG Nova Gorica) *Nicolas, ''Mama'' (2021, PG Kranj in MG Ptuj) *''Kons: Novi dobi'' (2021, PG Kranj) *''Monologi s kavča'' (2021, PG Kranj) *Bigi, ''Naše skladišče'' (2020, PG Kranj) *''Škofjeloški pasijon'' (2020, PG Kranj in MG Ptuj) *[[France Prešeren]], ''Dr. Prešeren'' (2019, PG Kranj) *Osvald Alving, ''[[Henrik Ibsen|Strahovi]]'' (2019, PG Kranj) *Ludwig Viktor, ''Zabava za Borisa'' (2019, PG Kranj) *Lauterbach, ''Teror'' (2019, PG Kranj) *Marko, ''[[Ivan Cankar|Ob zori]]'' (2018, PG Kranj) *Videk, ''[[Kdo je napravil Vidku srajčico]]'' (2018, PG Kranj) *Rysiek, ''Naš razred'' (2018, PG Kranj, Mini teater in MG Ptuj) *Pacient, ''Pesmi živih mrtvecev'' (2017, PG Kranj in SLG Celje) *Vihravi Rudi, ''[[Vladimir Vladimirovič Majakovski|Stenica]]'' (2017, PG Kranj in MG Ptuj) *Helver, ''Helverjeva noč'' (2016, PG Kranj) *Dr. Petrović, ''[[Branislav Nušić|Žalujoča družina]]'' (2016, PG Kranj in SLG Celje) *Sekira, ''[[Butnskala (radijska igra)|Butnskala]]'' (2016, Slovensko mladinsko gledališče in PG Kranj) *Poljanec, ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (2015, SNG Nova Gorica, SSG Trst in PG Kranj) *Tristan, ''Carnal'' (2015, Tristan Bates Theatre London) *[[Patroklos]], ''[[Iliada]]'' (2015, Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in MGL Ljubljana) *Študent, ''Figurae Veneris Historiae'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *''Prihajamo'' (2014, Gledališče Glej) *[[Heinrich von Kleist]], ''Nekaj sporočil za vesolje'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *George Gibbs, ''Naše mesto'' (2014, SLG Celje) *Tomaž, ''[[Pika Nogavička]]'' (2013, SLG Celje) *Glenn Cooper, ''Govorice'' (2013, SLG Celje) *Advokat, ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'' (2013, SLG Celje) *Christy Mahon, ''Največji frajer zahodnega sveta'' (2013, SLG Celje) *Peter, ''Kruh'' (2012, SLG Celje) *Orest, ''[[Jean-Paul Sartre|Muhe]]'' (2012, SLG Celje) *Tonček, ''Pikica in Tonček'' (2011, SLG Celje) *Calvin Kennedy, ''Moje bivše, moji bivši'' (2011, SLG Celje) *Tamali, ''Knapi slikarji'' (2011, SLG Celje) *Stražar, ''[[Antigona]]'' (2011, SLG Celje) *Cesar, ''[[Milan Jesih|Cesarjeva nova oblačila]]'' (2010, SLG Celje) *Stanley, ''Smrt trgovskega potnika'' (2010, SLG Celje) *Vodja zbora, ''Antigona'' (2010, AGRFT Ljubljana in SNG Drama Ljubljana) *Hvastja, ''[[Hlapci]] - Komentirana izdaja'' (2010, APT Novo mesto in PGK Kranj) *Clov, ''Konec igre'' (2010, AGRFT Ljubljana in Gledališče Glej) *Ranuccio Tomassoni, ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'' (2009, SNG Maribor) *Zbor starešin, ''[[Oresteja]]'' (2009, SNG Drama Ljubljana) *''Zlata ladja'' (2009, Mini teater Ljubljana) *Jurij Kalan, ''Kronika zločina'' (2005, Šentjakobsko gledališče)</span><br/>{{div col end}}</span> ==Nagrade== * 2021 [[Severjeva nagrada]] za vlogi v uprizoritvah ''Strahovi'' in ''Škofjeloški pasijon'' * 2021 Nagrada 51. Tedna slovenske drame za najboljšega igralca za vlogo v uprizoritvi ''Škofjeloški pasijon'' * 2020 [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada Duša Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vloge v uprizoritvah ''Naš razred'', ''Ob zori'' in ''Strahovi'' * 2019 Nagrada Julija<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/blaz-setnikar-dobitnik-gledaliske-nagrade-julija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-16}}</ref> za vlogo v uprizoritvi ''Ob zori'' * 2010 [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Študentska]] nagrada Zlatolaska za vlogo v kratkem filmu ''Lov na race'' in Zlatolaska za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Severjeva nagrada za študente, za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Študentska nagrada Zlatolaska za vlogo v gledališki produkciji ''Plešasta pevka'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] == Zunanje povezave == * Spletna stran [http://www.blaz-setnikar.com www.blaz-setnikar.com] * {{IMDb-ime|4001520}} * Seznam vlog na [http://www.sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar Portalu slovenskega gledališča] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Setnikar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] crz5hsyubv2gf54nevv17br7lge7n1i 0 307151 6656076 6648801 2026-04-05T10:07:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = Imagine | Cover = JohnlennonImagine.jpg | Artist = [[John Lennon]] | from Album = [[Imagine (album)|Imagine]] | B-side = »[[It's So Hard]]« (ZDA)<br>{{nowrap|»[[Working Class Hero]]« (VB)}} | Released = 11. oktober 1971 (ZDA)<br>24. oktober 1975 (VB) | Format = vinil 7" , vinil 12" | Recorded = 1971 | Genre = [[Rock]] | Length = 3:03 | Label = [[Apple Records|Apple]] | Writer = [[John Lennon]], [[Yoko Ono]] | Producer = [[John Lennon]], [[Yoko Ono]], [[Phil Spector]] | Last single = »[[Power to the People (pesem)|Power to the People]]«<br>(1971) | This single = »'''Imagine'''«/»[[It's So Hard]]«<br>(ZDA, 1971) | Next single = »[[Happy Xmas (War Is Over)]]«/»[[Listen, the Snow is Falling]]«<br>(1971) | Misc = {{Extra chronology | Type = single | Last single = »[[Stand by Me (John Lennon)|Stand by Me]]«<br/>(1975)| This single = »'''Imagine'''«/»[[Working Class Hero]]«<br/>(VB, 1975) | Next single = »[[(Just Like) Starting Over]]«<br/>(1980) }} {{Extra music sample|filename=Imagine.ogg |title=»Imagine« |type=single}} }} »'''Imagine'''« ({{jezik-sl|Zamisli si/Predstavljaj si}}) je [[pesem]], ki jo je napisal in izvedel angleški glasbenik [[John Lennon]], leta 2017 je bila kot soavtorica priznana [[Yoko Ono]]. Je najbolje prodajani [[Glasbeni singl|singl]] v njegovi samostojni karieri. Besedilo pesmi poslušalca izzove, naj si poskuša zamisliti svet v miru, brez razdiralnosti in preprek, ki jih povzročajo meje, verstva in narodnosti, ter da razmisli o možnosti preusmeritve človeštva na življenje, neodvisno od materialnega imetja. Lennon in [[Yoko Ono]] sta pesem in [[Imagine (album)|istoimenski album]] producirala skupaj s [[Phil Spector|Philom Spectorjem]]. Snemanje se je začelo maja 1971 v Lennonovem hišnem studiu v [[Tittenhurst Park]]u, končna produkcija pa je potekala julija istega leta v newyorškem [[Record Plant]]u. Mesec dni po septembrskem izidu albuma je Lennon izdal pesem kot singl v ZDA. Dosegel je tretje mesto na lestvici ''[[Billboard Hot 100]]'', album pa je novembra dosegel prvo mesto na britanski lestvici in kasneje postal tržno najuspešnejši in s strani kritikov pozitivno sprejet Lennonov samostojni album v karieri. Čeprav singl v Združenem kraljestvu prvotno ni izšel, je bil izdan leta 1975 kot dodatna promocija za kompilacijsko ploščo ter dosegel šesto mesto na letni lestvici. Od tedaj je bila pesem v Združenem kraljestvu prodana na preko 1,6 milijona nosilcih zvoka, prvo mesto na lestvici je dosegla po Lennonovi smrti decembra 1980. ''[[Broadcast Music, Inc.|BMI]]'' je imenovala »Imagine« med sto največkrat izvajanih pesmi dvajsetega stoletja. Organizacija [[Recording Industry Association of America]] jo je uvrstila na trideseto mesto lestvice 365-ih pesmi stoletja z največjim zgodovinskim pomenom. Pesem je bila nagrajena z ''[[Grammy Hall of Fame Award]]'' in bila izbrana med 500 pesmi, ki so oblikovale rock v [[Hram slavnih rokenrola|Hramu slavnih rokenrola]]. Britanska anketa, ki so jo opravili pri ''[[British Hit Singles & Albums|Guinness World Records British Hit Singles Book]]'', jo je uvrstila na drugo mesto najboljših singlov vseh časov, revija ''[[Rolling Stone]]'' pa jo je na lestvici petstotih najboljših pesmi vseh časov uvrstila na tretje mesto. Od leta 2005 jo izvajajo na newyorškem [[Times Square|Times Squaru]] pred tradicionalnim novoletnim spustom kristalne krogle. Več glasbenikov je posnelo njene priredbe, med njimi [[Madonna]], [[Stevie Wonder]], [[Joan Baez]], [[Elton John]] in [[Diana Ross]]. [[Emeli Sandé]] je posnela priredbo za zaključno špico [[BBC]]-jevih [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih prenosov 2012]], tako se je pesem ponovno uvrstila na britansko lestvico, na osemnajsto mesto. == Navdih in besedilo == Več pesmi iz knjige Yoko Ono ''[[Grapefruit (knjiga)|Grapefruit]]'' iz leta 1964 je navdihnilo Lennona, da je napisal besedilo za pesem »Imagine«{{sfn|Sheff|1981|pp=212–213}}-še posebej pesem, ki jo je založba [[Capitol Records]] natisnila na zadnji ovitek originalnega LP-ja »Imagine« z naslovom »Cloud Piece«, ki vsebuje: »Imagine the clouds dripping, dig a hole in your garden to put them in.« ({{jezik-sl|Zamisli si deževne oblake, skoplji luknjo na vrtu in jih položi vanjo.}}){{sfn|Spizer|2005|p=54}} Lennon je kasneje dejal, da bi pesem »morala biti navedena kot zasluga Lennon/Ono. Njen velik del-besedilo in koncept-izvirata od Yoko, toda v tistih časih sem bil malo bolj sebičen, malo bolj mačističen in sem prezrl njen doprinos, toda je naravnost iz ''Grapefruita''.«{{sfn|Blaney|2007|p=51}} Na podlagi te izjave je ameriško združenje izdajateljev glasbe ''[[National Music Publishers Association]]'' leta 2017 kot soavtorico pesmi tudi uradno priznalo Yoko Ono.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/yoko-ono-soavtorica-imagine-kot-dokazuje-lennonova-izjava/425117 |title=Yoko Ono soavtorica Imagine, kot dokazuje Lennonova izjava |accessdate=16. junija 2017 |date=15. junij 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Decembra 1980 je v intervjuju [[David Sheff|Davida Sheffa]] za revijo ''[[Playboy]]'' Lennon povedal, da je [[Dick Gregory]] dal Yoko Ono in njemu krščansko molilno knjigo, ki je Lennon navdihnila s: {{Citatni blok|konceptom pozitivne molitve&nbsp;... Če si lahko zamisliš svet v miru, brez verskih skupnosti – ne brez vere, ampak brez zadev v smislu 'moj Bog je večji od vašega' – potem se to lahko uresniči&nbsp;... Organizacija ''Svetovna cerkev'' je želela uporabiti besedilo pesmi »Imagine«, le naslov bi spremenili v »Imagine one religion?« ({{jezik-sl|Zamisli si eno samo vero?}}) To je pomenilo, da sploh niso razumeli pesmi. To bi uničilo ves njen namen, njeno celotno idejo.{{sfn|Sheff|1981|pp=212–213}}}} Z združenim vplivom pesmi »Cloud Piece« in molilne knjige, je Lennon napisal, kar je [[John Blaney]] opisal kot »[[humanizem|humanistično]] odo za ljudi«.{{sfn|Blaney|2007|p=51}} Blaney je zapisal: »Lennon trdi, da je svetovna harmonija na dosegu, toda le če zavrnemo mehanizme družbenega nadzora, ki omejujejo človekov potencial.«{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Po Blaneyjevo je Lennon s pesmijo poskušal dvigniti zavedanje ljudi o njihovem odnosu do institucij, ki krojijo njihovo življenje.{{sfn|Blaney|2007|p=51}} [[David Fricke]] z revije ''Rolling Stone'' je komentiral: »Lennon poziva k enotnosti in enakosti, doseženi na podlagi popolne izločitve sodobnega družbenega reda: geopolitičnih mej, organiziranega verstva in ekonomskih razredov.«{{sfn|Fricke|2012|p=59}} Lennon je dejal: »'Imagine' je z besedilom: 'Zamisli si svet brez verstev, držav in politike' tako rekoč komunistični manifest, čeprav sam nisem komunist in ne pripadam nobenem gibanju.«{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Za ''[[NME]]'' je povedal: »Na svetu ni nobene prave komunistične države, to morate vedeti. Socializem o katerem govorim;... ni enak kot si ga je zamislil nek trapast Rus, ali kot ga imajo na Kitajskem. To morda ustreza njim. Glede nas, mi bi morali imeti prijeten&nbsp;... britanski socializem.«{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Yoko Ono je opisala sporočilo pesmi »Imagine« kot »točno to, v kar je John verjel: da smo vsi ena država, en svet in eno ljudstvo«.{{sfn|Wenner|2010|p=13}} Revija ''[[Rolling Stone]]'' je besedilo pesmi opisala kot »22 vrstic prisrčne in odkrite vere v moč sveta, združenega v cilju, da se popravi in spremeni.«{{sfn|Wenner|2010|p=13}}{{refn|group=nb|Besedilo pesmi se navezuje na Lennonov koncept [[Nutopia|Nutopie: Država miru]], ki si jo je zamislil leta 1973. Lennon je vključil simbolično tiho himno na album ''[[Mind Games]]'', ki je izšel kasneje istega leta.{{sfn|Blaney|2007|p=82}}}} {{Clear|right<!-- ensure quotebox doesn't affect section heading placement -->}} ==Kompozicija in glasba== [[Slika:Introduction to the song "Imagine" by John Lennon.png|thumb|300px|Klavirski uvod pesmi]] [[Slika:Imagine Theme Lennon.png|thumb|300px|Glavni napev pesmi]] Lennon je napisal »Imagine« nekega jutra v začetku leta 1971 na [[Steinway & Sons|steinwayjevem]] klavirju v spalnici svojega stanovanja v Tittenhurst Parku, [[Ascot, Berkshire|Ascot]], [[Berkshire]]. Ono je opazovala, kako je sestavil melodijo, naredil [[notni zapis]] in skoraj celotno besedilo v enem kratkem ustvarjalnem navalu.{{sfn|Wenner|2010|p=13}} Pesem je napisana v [[C-dur]]u. Začne se s štiritaktnim uvodom s C akordom, nato se nadaljuje do Cmaj7 in do F. Dvanajsttaktni verz prav tako sledi temu zaporedju akordov, v zadnjih štirih taktih se premakne iz Am/E do Dm in Dm/C, zaključi z G, G11 in G7, nato se vrne na C.{{sfn|Lennon|1983|pp=5–9}} Osemtaktni refren napreduje iz F do G in C, nato Cmaj7 in E ter E7, C akord je nadomeščen z E7 na koncu pesmi. Štiritaktni zaključek se začne s F, nato G in še C. Skladba je napisana v štiričetrtinskem taktovskem načinu; traja tri minute in tri sekunde, njen tempo pa je okoli 75 udarcev na minuto.<ref>Za notni zapis pesmi glej: {{harvnb|Lennon|1983|pp=5–9}}; za klavir na katerem je Lennon skladal pesem glej: {{navedi novice|url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/974485.stm |publisher=BBC News| title=George Michael buys Lennon's piano |date=18. oktober 2000|accessdate=2. septembra 2012|language=en}}</ref> {{Clear|left<!-- ensure image doesn't affect section heading placement -->}} ==Snemanje in odziv == [[Slika:John Lennon Imagine 1971.jpg|thumb|left|upright=.71|''Billboardov'' oglas za »Imagine« iz leta 1971]] Lennon in Yoko Ono sta pesem producirala skupaj s [[Phil Spector|Philom Spectorjem]], ki je komentiral posnetek: »Vedeli smo kaj bomo naredili&nbsp;... To bo Johnov politični manifest, toda hkrati tudi komercialni&nbsp;... Vedno sem imel pesem za nekaj podobnega državni himni.«<ref>Za Spectorjevo produciranje z Lennonom in Ono glej: {{harvnb|Du Noyer|1971|pp=1–14}}; Za »Vedno sem imel pesem za nekaj podobnega državni himni« glej: {{harvnb|Levy|2005|p=87}}.</ref> Lennon je opisal delovni proces z Ono in Spectorjem: »Phil ne aranžira ali kaj takega - Yoko in Phil le sedita v drugi sobi in kričita komentarje kot so 'Zakaj ne poskusiš tega zvoka' ali 'Ne igraš klavirja posebej dobro'&nbsp;... Dobim začetno idejo in&nbsp;... skupaj potem najdemo pravi zvok.«{{sfn|Blaney|2007|pp=50–51}} Snemanje se je pričelo maja 1971 v ''Ascot Sound Studios'', Lenonnovem novozgrajenem hišnem studiu v Tittenhurst Parku, končna produkcija pa je potekala julija istega leta v newyorškem [[Record Plant]]u.{{sfn|Blaney|2007|pp=50–51}} Sproščeno in potrpežljivo so priprave in snemanja potekala od poznega jutra do zgodnjega večera. Lennon je naučil glasbenike melodije in aranžmaja za pesem, ki so jo vadili, dokler ni odločil da so pripravljeni za snemanje.{{sfn|Blaney|2007|p=51}} V poskusu da poustvari Lennonov želen zvok, je imel Spector nekaj zgodnjih posnetkov Lennona in [[Nicky Hopkins|Nickyja Hopkinsa]], ki sta igrala različne oktave na klavirju. Prvotno je želel posneti klavirski del pesmi z Lennonom, ki bi igral na bel klavir v zakončevi povsem beli sobi. Toda ugotovil je, da je v sobi preslaba akustika, zato je to idejo opustil in tudi ta del posnel v hišnem studiu.{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Snemanje so končali v nekaj minutah, pesem so posneli trikrat in izbrali drugi posnetek za album.{{sfn|Fricke|2012|p=58}} Končni posnetek vsebuje Lennonov vokal in klavirski del, [[Klaus Voormann|Klausa Voormanna]] na bas kitari, [[Alan White (bobnar)|Alana Whita]] na bobnih in Flux Fiddlerse na strunah.{{sfn|Blaney|2007|p=53}} Oktobra 1971 je založba [[Apple Records]] v ZDA izdala singl »Imagine«, ki je postal najbolje prodajani singl v njegovi samostojni karieri.{{sfn|Roberts|2005|p=292}} Na ameriški lestvici ''[[Billboard Hot 100]]'' je kot najvišjo uvrstitev dosegel tretje mesto.{{sfn|Blaney|2007|p=57}} Prvo mesto je dosegel na kanadski lestvici ''[[RPM (revija)|RPM]]'', kjer je ostal dva tedna.<ref name="RPM71">Za »Imagine« na prvem mestu v Kanadi 27. novembra 1971 glej: {{navedi splet| title= Top Singles&nbsp;– Volume 16, No. 15, November 27, 1971 |url= http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?brws_s=1&file_num=nlc008388.7536&type=1&interval=24 |work= [[RPM (revija)|RPM]] |publisher= Library and Archives Canada| accessdate=1. septembra 2012|language=en}}; za »Imagine« na prvem mestu kanadske lestvice 4. decembra 1971 glej: {{navedi splet|title= Top Singles&nbsp;– Volume 16, No. 16, December 4, 1971|url= http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?brws_s=1&file_num=nlc008388.7566&type=1&interval=24|work= [[RPM (revija)|RPM]] |publisher= Library and Archives Canada|accessdate=1. septembra 2012|language=en}}</ref> Besedilo pesmi je po izdaji razburilo nekatere verske skupine, še posebej del »Imagine there's no heaven« ({{jezik-sl|Predstavljaj si, da nebesa ne obstajajo}}).{{sfn|Harry|2000b|p=382}} Na vprašanje o pesmi v enem zadnjih intervjujev je Lennon dejal, da se mu zdi njena kompozicija tako močna, kot katerakoli pesem, ki jo je napisal s skupino [[The Beatles]].{{sfn|Wenner|2010|p=13}} Opisal je pomen pesmi in njeno komercialno privlačnost kot: »protiversko, protinacionalistično, protikonvencionalno in protikapitalistično, toda ker je pocukrana, je sprejeta&nbsp;... Zdaj razumem kaj je treba narediti. Svoja politična sporočila moraš začiniti z malo medu.«{{sfn|Levy|2005|p=87}} Lennon je nekoč dejal [[Paul McCartney|Paulu McCartneyju]], da je pesem »Imagine« kot malo posladkana pesem »'[[Working Class Hero]]', za konzervativce kot si sam«.{{sfn|Doggett|2009|p=179}} 30. novembra 1971 je LP »Imagine« dosegel prvo mesto na britanski lestvici.{{sfn|Badman|1999|p=55}} Postal je najbolj tržno uspešen in s strani kritikov pozitivno sprejet Lennonov samostojni album v karieri.{{sfn|Goldman|1988|p=397}} {{Clear|left<!-- ensure image doesn't affect section heading placement -->}} ==Film in ponovne izdaje== [[Slika:One of John Lennon's Steinway pianos.jpg|thumb|right|upright=.68|Lennonov [[Steinway & Sons|steinwayjev]] klavir, na katerem je napisal pesem »Imagine«<ref>{{navedi novice|url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/974485.stm |publisher=BBC News| title=George Michael buys Lennon's piano |date=18. oktober 2000|accessdate=2. septembra 2012|language=en}}</ref>]] Leta 1972 sta Lennon in Ono izdala 81-minutni [[Imagine (film, 1972)|film]] kot dodatek albumu »Imagine«, ki vsebuje posnetke para na domu, vrtu in v snemalnem studiu v [[Berkshire|Berkshiru]] v Tittenhurst Parku in tudi v [[New York]]u.{{sfn|Harry|2000b|p=378}} Je celovečerni dokumentarni rock film, ki se začne s posnetkom, kako Lennon in Ono hodita skozi gosto meglo in prideta do svojega doma, ko se začne pesem »Imagine«. Nad vhodnimi vrati njunega doma je napis »To ni tukaj«, naslov umetniške razstave Ono v New Yorku. Naslednji prizor pokaže Lennona, ki sedi za belim klavirjem v temačni in povsem beli sobi. Ono postopoma odgrinja zavese in spusti vanjo svetlobo, ki postaja z razvojem pesmi vse močnejša.<ref>Za opis sobe in odgrinjanja zaves Ono glej: {{navedi knjigo|last=Edmondson|first=Jacqueline|year=2010|publisher=Greenwood|title=John Lennon: A Biography|url=https://archive.org/details/johnlennonbiogra00edmo|isbn=978-0-313-37938-3|page=[https://archive.org/details/johnlennonbiogra00edmo/page/n176 140]}}; za naslov umetniške razstave Ono v New Yorku glej: {{harvnb|Harry|2000b|pp=907–908}}.</ref> Na koncu pesmi se Ono usede zraven Lennona h klavirju, nato se prijazno spogledata in poljubita..{{sfn|Norman|2008|p=763}} V film je vključen tudi prizor, v katerem se Lennon pogovarja z ameriškim brezdomcem, ki je živel na njunem posestvu. Lennona je označil kot svojega [[odrešenik]]a, toda Lennon je odvrnil: »Jaz sem le človek&nbsp;... ki piše pesmi&nbsp;... Le vzamem besede, jih sestavim skupaj in preverim, če kaj pomenijo.«{{sfn|Norman|2008|p=674}} Lennonova jeza se je hitro spremenila v usmiljenost, ko ga je vprašal: »Si lačen?«"{{sfn|Norman|2008|p=674}} Povedal je, da je, in Lennon je odgovoril »V redu, pa mu dajmo nekaj za jesti.«{{sfn|Norman|2008|p=674}} V filmu se pojavi več zvezdnikov, tudi [[Andy Warhol]], [[Fred Astaire]], [[Jack Palance]], [[Dick Cavett]] in [[George Harrison]]. Po premierni uprizoritvi v ZDA leta 1972 so ga kritiki posmehljivo označili za »najdražji domači film vseh časov«.{{sfn|Harry|2000b|p=378}} Leta 1986 je [[Zbigniew Rybczyński]] posnel glasbeni videospot za pesem ter leta 1987 osvojil Srebrnega leva za najboljši posnetek na [[Cannes (filmski festival)|filmskem festivalu v Cannesu]] in glavno nagrado [[Festival do Rio|filmskega festivala v Riu]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.polishfilmla.org/wocms.php?siteID=13&ID=33|title=Artist/VIP gallery: Zbigniew Rybczynski|publisher=Polish American Film Society|accessdate=25. septembra 2012|language=en|archive-date=2013-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130321001532/http://www.polishfilmla.org/wocms.php?siteID=13&ID=33|url-status=dead}}</ref> V Združenem kraljestvu, kjer je pesem izšla kot singl skupaj z albumom ''[[Shaved Fish]]'', je dosegla najvišjo uvrstitev na šesto mesto britanske lestvice. Po Lennonovem umoru leta 1980 pa se je singl ponovno uvrstil na lestvico in dosegel prvo mesto, kjer je ostal štiri tedne do januarja 1981. Leta 1988 je bil v Združenem kraljestvu drugič izdan kot singl, dosegel je najvišje 45. mesto na lestvici, in ponovno leta 1999, ko je dosegel tretje mesto na lestvici. Je Lennonov najbolje prodajani singl, ki je bil samo v Združenem kraljestvu prodan na preko 1,6 milijona nosilcih zvoka.<ref>{{harvnb|Roberts|2005|p=292}}: Za 1,6 milijona kopij v Združenem kraljestvu glej: {{navedi novice |url=http://www.guardian.co.uk/news/datablog/2012/nov/04/uk-million-selling-singles-full-list |title=UK's million-selling singles: the full list |author= Ami Sedghi |work=The Guardian |date=4. november 2012 |accessdate=4. novembra 2012|language=en}}</ref> Leta 1999 je na državni pesniški praznik v Združenem kraljestvu [[BBC]] razkril, da so poslušalci izbrali »Imagine« za najbolj priljubljeno besedilo pesmi.{{sfn|Harry|2000b|p=382}} Leta 2003 je dosegla 33. mesto na B-strani ponovne izdaje singla »[[Happy Xmas (War Is Over)]]«.<ref>{{harvnb|Roberts|2005|p=292}}: Za uvrstitev na 33. mesto ob ponovni izdaji »[[Happy Xmas (War Is Over)]]« glej; {{harvnb|Blaney|2007|p=282}}</ref> {{Clear|right<!-- ensure image doesn't affect section heading placement -->}} ==Priznanje, kulturni pomen in kritika== [[Slika:StrawberryFieldsJuly2007.JPG|thumb|left|upright=0.90|Napis »Imagine« v newyorškem spominskem parku]] Revija ''Rolling Stone'' je pesem opisala kot Lennonovo »največje glasbeno darilo svetu«, pohvalili so »spokojno melodijo, tekoče napredovanje akordov in štiritaktni klavirski del«.{{sfn|Wenner|2010|p=13}} Pesem je vključena na več lestvic, leta 1999 jo je [[Broadcast Music, Inc.|BMI]] imenovala za eno stotih najbolj izvajanih pesmi dvajsetega stoletja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bmi.com/news/entry/19991214_bmi_announces_top_100_songs_of_the_century|title=BMI Announces Top 100 Songs of the Century|date=13. december 1999|publisher=BMI|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> Istega leta je prejela nagrado ''[[Grammy Hall of Fame Award]]'' in bila izbrana med 500 pesmi, ki so oblikovale rock v Hramu slavnih rokenrola.<ref>Za nagrado ''Grammy Hall of Fame Award'' glej: {{navedi splet|url=http://www.grammy.org/recording-academy/awards/hall-of-fame#i|title=Grammy Hall Of Fame: Past Recipients|publisher=Grammy.org|accessdate=11. oktobra 2012|language=en|archive-date=2011-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110219001619/http://www.grammy.org/recording-academy/awards/hall-of-fame#i|url-status=dead}}; za izbor med 500 pesmi, ki so oblikovale rock v Hramu slavnih rokenrola glej: {{navedi splet|url=http://rockhall.com/blog/songs-that-shaped-rock-and-roll/page%3A4/|title=Songs that shaped Rock and Roll: "Imagine"|year=1999|publisher=Hram slavnih rokenrola|accessdate=17. oktober 2012|language=en|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020235815/http://rockhall.com/blog/songs-that-shaped-rock-and-roll/page%3A4/|url-status=dead}}</ref> Radijska postaja [[triple J]] jo je uvrstila na enajsto mesto lestvice stotih najbolj vročih pesmi vseh časov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/triplej/hottest100_alltime/countdown/cd_11.htm|title=Hottest 100 of All Time|publisher=Triple J|year=2009|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> »Imagine« se je leta 2000 uvrstil na triindvajseto mesto najbolje prodajanih singlov vseh časov v Združenem kraljestvu.<ref>{{navedi splet|url=http://ukcharts.20m.com/bestsell.html|title=The UK's Best Selling Singles|publisher=UK Charts|date=2000|accessdate=4. junija 2011|language=en}}</ref> V anketa, ki jo je leta 2002 v Združenem kraljestvu opravila ''[[British Hit Singles & Albums|Guinness World Records British Hit Singles Book]]'', je bila uvrščena na drugo mesto najboljših singlov vseh časov za [[Queen]]ovo »[[Bohemian Rhapsody]]«.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/1974538.stm|title= Queen rock on in poll|publisher=BBC News|date=8. maj 2002|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> [[Gold Radio]] je pesem na svoji lestvici tisočih največjih hitov uvrstil na tretje mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mygoldmusic.co.uk/article.asp?id=2520708|title=Gold's Top 1000|publisher=Gold's|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> Revija ''Rolling Stone'' je pesem »Imagine« na svoji lestvici [[Seznam petstotih najboljših pesmi vseh časov po reviji Rolling Stone|petstotih najboljših pesmi vseh časov]] uvrstila na tretje mesto, opisala jo je kot »trajno himno tolažbe in upanja, ki nas je popeljala skozi skrajno žalost, od šoka ob Lennonovi smrti leta 1980 do grozot ob [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnem napadu 11. septembra 2001]]. Zdaj pa si ni mogoče zamisliti sveta brez pesmi »Imagine« in potrebujemo jo bolj, kot je lahko sanjal.«{{sfn|Wenner|2010|p=13}} Kljub temu pa jo je največja ameriška radijska družba ''Clear Channel Communications'' uvrstila med pesmi, ki niso primerne za predvajanje po terorističnih napadih.<ref>{{navedi splet|last=Morello|first=Tom|title=The New Blacklist: The nation's largest radio network's list of 'questionable' songs|date=november 2001|publisher=FAIR.org|url=http://www.fair.org/index.php?page=1080|accessdate=11. oktobra 2012|language=en}}.</ref>{{refn|group=nb|Leta 1991 je [[BBC]] prepovedala izvajanje pesmi na svojih programih med [[zalivska vojna|zalivsko vojno]].<ref name=peddle>{{navedi knjigo|last=Peddie|first=Ian|title=The Resisting Muse: Popular Music And Social Protest|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd|isbn=0754651142|page=13}}</ref>}} 1. januarja 2005 je ''[[Canadian Broadcasting Corporation]]'' imenovala »Imagine« za najboljšo pesem preteklih stotih let po glasovanju poslušalcev oddaje ''50 Tracks''.<ref name="Jackson12">{{navedi knjigo|last=Jackson|first=Andrew Grant|year=2012|title=Still the Greatest: The Essential Songs of the Beatles' Solo Careers|url=https://archive.org/details/stillgreatestess0000jack_v3n1|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-8222-5|page=[https://archive.org/details/stillgreatestess0000jack_v3n1/page/30 30]}}.</ref> Pesem je osvojila trideseto mesto na lestvici ''[[Recording Industry Association of America]]'' 365-ih pesmi stoletja z največjim zgodovinskim pomenom.<ref name="Jackson12"/> ''[[Virgin Radio]]'' je decembra 2005 izvedel anketo o najpopularnejših pesmih v Združenem kraljestvu in poslušalci so postavili »Imagine« na prvo mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.last.fm/user/SideFlower/journal/2005/12/31/drj_virgin_radio_all_time_top_500_songs |title=SideFlower's Journal&nbsp;– Virgin Radio All Time Top 500 Songs&nbsp;– |publisher=Last.fm |date= |accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> [[Slika:John Lennon Peace Monument - PEACE ON EARTH -&nbsp;October&nbsp;9th&nbsp;2010.jpg|thumb|upright=0.70|Spomenik miru Johna Lennona v [[Liverpool]]u]] [[Jimmy Carter]] je dejal: v mnogih državah po svetu - z ženo sva obiskala okoli 125 držav - je mogoče slišati pesem Johna Lennona »Imagine« uporabljeno skoraj enakovredno z državnimi himnami.«<ref>{{navedi novice |url=http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=6439233 |title=Carter helps monitor Nicaragua presidential election |first=Debbie |last=Elliott |publisher=[[NPR]]|date=5. november 2006 |accessdate=1. septembra 2012|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|Yoko Ono je posvetila ''[[Imagine Peace Tower]]'' na [[Islandija|Islandiji]] leta 2007.<ref>{{navedi knjigo|title=The Grove Encyclopedia of American Art, Volume 1 |last=Marter |first=Joan |year=2011 |page=596 |isbn=978-0-19-533579-8 |publisher=Oxford University Press}}.</ref>}} 9. oktobra 2010, ko bi Lennon praznoval sedemdeseti rojstni dan, je liverpoolski zbor zapel pesem »Imagine« skupaj z drugimi Lennonovimi pesmimi ob odkritju Spomenika miru Johna Lennona v liverpoolskem Chavasse Parku.<ref>{{navedi splet|date=9. oktober 2010 |url= http://www.liverpooldailypost.co.uk/liverpool-news/regional-news/2010/10/09/liverpool-celebrates-john-lennon-s-70th-birthday-as-peace-monument-unveiled-video-pics-100252-27439271/|title=Peace monument unveiled in Liverpool for John Lennon's 70th |work=Liverpool Daily Post|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url= http://www.dailymail.co.uk/news/article-1319150/Sculpture-Peace-celebrate-John-Lennons-life-70th-birthday.html|title= Imagine&nbsp;... if he was still alive: Sculpture of Peace unveiled to mark John Lennon's life on his 70th Birthday|work=Daily Mail|date=10. oktober 2010|accessdate=24. septembra 2012|language=en}}</ref> Producent skupine [[The Beatles]] [[George Martin]] je pohvalil Lennonovo samostojno kariero in posebej izpostavil: »Moja najljubša pesem od vseh je 'Imagine'«.{{sfn|Coleman|1992|p=370}} Glasbeni kritik [[Paul Du Noyer]] je pesem odpisal kot Lennonovo najbolj cenjeno pesem obdobja po Beatlih.{{sfn|Du Noyer|1971|p=1}} Urish in Bielen sta jo imenovala za »najbolj subverzivno pop pesem vseh časov, ki je dosegla status klasike«.{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} Fricke je dodal: »'Imagine' je subtilno izpodbojna pesem, Lennonov največji združeni dosežek kot tekstopisca in aktivista.«{{sfn|Fricke|2012|p=59}} Pisca Ben Urish in Ken Bielen sta kritizirala instrumentalni del pesmi kot pretirano čustven in melodramatičen, primerjala sta ga z glasbo v predrockovskem obdobju in opisala melodijo vokala kot zadržano.{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} Po Blaneyjevo Lennonovo besedilo opisuje hipotetične možnosti, ki ne ponujajo nobenih praktičnih rešitev, besedilo je na mestih nejasno in protislovno, poziva poslušalce naj opustijo politične sisteme, hkrati pa spodbuja novega, podobnega [[komunizem|komunističnemu]].{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Pisec Chris Ingham je pri Lennonu zaznal dvoličnost, da kot rock zvezdnik in milijonar živi v dvorcu, poslušalce pa spodbuja k razmisleku o življenju brez lastnine.{{sfn|Ingham|2009|p=99}} Ostali trdijo, da je Lennon v besedilu želel spodbuditi poslušalce, če bi svet lahko obstajal brez lastnine, ne kot neposreden poziv k temu.{{sfn|Ingham|2009|p=99}} Blaney je komeniral: »Lennon je vedel, da ne more ponuditi nič konkretnega, zato raje ponuja sanje, koncept, na katerem se lahko gradi.«{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Blaney je pesem opisal kot »polno protislovij. Je podobna hvalnici in nelagodno sloni na avtorjevi pobudi, naj si zamislimo svet brez vere.«{{sfn|Blaney|2007|p=52}} Urish in Bielen sta opisala Lennonov »sanjski svet« brez nebes in pekla kot poziv k »najboljši mogoči ureditvi sveta tukaj in zdaj, ker je to edino, kar je oziroma bo«.{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} Po njunem mnenju, »ker smo le naprošeni naj si poskušamo zamisliti - igrati igro 'kaj pa če' - Lennon ubeži najmočnejšim kritikam«.{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} Nekdanji Beatle [[Ringo Starr]] je zagovarjal besedilo pesti leta 1981 v intervjuju z [[Barbara Walters|Barbaro Walters]]: »Lennon pravi zamislite si, to je vse. Samo zamislite si.«{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} ==Izvedbe in priredbe== Decembra 1971 sta Lennon in Ono nastopila v [[harlem]]skem ''Apollo Theateru''. Lennon je izvedel pesem »Imagine« z akustično kitaro, kar je prvi znani posnetek pesmi v živo, kasneje je bil vključen na album ''[[John Lennon Anthology]]'' (1998).{{sfn|Blaney|2007|p=56}} Leta 1975 je izvedel pesem tudi v svojem zadnjem javnem nastopu, ob rojstnodnevni zabavi [[Lew Grade|Lewa Grada]].{{sfn|Urish|Bielen|2007|p=27}} [[Elton John]] je izvedel pesem septembra 1980 na svojem brezplačnem koncertu v [[Central Park]]u, nekaj ulic od Lennonovega stanovanja v stavbi ''Dakota''.<ref>{{navedi knjigo|title=Rocket Man: The Encyclopedia of Elton John|year=1995|url=https://archive.org/details/rocketmanencyclo0000bern|last1=Bernardin|first1=Claude|last2=Stanton|first2=Tom|publisher=Greenwood|isbn=978-0-313-29700-7|page=[https://archive.org/details/rocketmanencyclo0000bern/page/158 158]}}</ref> 9. decembra 1980, dan po Lennonovem umoru, je skupina [[Queen]] izvedla pesem kot poklon Lennonu na svojem koncertu v [[london]]ski [[Wembley Arena|Wembley Areni]].<ref>{{navedi knjigo|last=Sutcliffe|first=Phil|title=Queen: The Ultimate Illustrated History of the Crown Kings of Rock|year=2009|publisher=Voyageur Press|isbn= 978-0-7603-3719-6|page=150}}</ref> 9. oktobra 1990, ko bi bil Lennon dopolnil petdeset let, je pesem slišala že več kot milijarda ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.theprovince.com/entertainment/Today+Music+History/7345666/story.html#ixzz293gNRxos|title=Today in Music History: A look at events from past Oct. 9ths|work=The Provinence|publisher=The Canadian Press|date=9. oktober 2012|accessdate=11. oktobra 2012|language=en}}</ref> [[Stevie Wonder]] je s skupino [[Morehouse College Glee Club]] izvedel svojo interpretacijo pesmi med zaključno slovesnostjo [[Poletne olimpijske igre 1996|Poletnih olimpijskih iger 1996]] kot poklon žrtvam bombnega napada v olimpijskem parku.<ref>{{navedi splet|url= http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/olympics/daily/aug/05/close5.htm |last=Frey|first=Jennifer|title=A Curtain Call in Atlanta|work=The Washington Post|date=5. avgust 1996|accessdate=1. septembra 2012|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|[[Peter Gabriel]] je izvedel pesem na otvoritveni slovesnosti [[Zimske olimpijske igre 2006|Zimskih olimpijskih iger 2006]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.modernreformation.org/default.php?page=articledisplay&var1=ArtRead&var2=1035&var3=main|last=Anders|first=Peter D|title=The Real Christ Has Stood Up: Popular Religious Pluralism and the Implications of Trinitarian Christianity|publisher=Modern Reformation|accessdate=19. novembra 2012|language=en|archive-date=2013-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130321001449/http://www.modernreformation.org/default.php?page=articledisplay&var1=ArtRead&var2=1035&var3=main|url-status=dead}}</ref>}} Leta 2001 jo je [[Neil Young]] izvedel med dobrodelnim koncertom ''America: A Tribute to Heroes''.<ref>{{navedi knjigo|title=9/11 Culture|year=2009|last=Melnick|first=Jeffrey|publisher=Wiley-Blackwel|isbn=978-1-4051-7372-8|pages=39, 61}}</ref> [[Madonna]] pa je pesem izvedla istega leta med dobrodelnim koncertom ''[[Tsunami Aid|Tsunami Aid: A Concert of Hope]]''.<ref>{{navedi knjigo|title=Girl Culture: An Encyclopedia, Volume 1|editor1-last=Mitchell|editor1-first=Claudia A|editor2-last=Reid-Walsh|editor2-first=Jacqueline|publisher=Greenwood|year=2007|isbn=978-0-313-33909-7|page=413}}</ref>{{refn|group=nb|[[Madonna]] je izvedbo pesmi vključila tudi v svojo koncertno turnejo [[Re-Invention World Tour]] leta 2004, in jo izdala na albumu in DVD dokumentarnem filmu ''[[I'm Going to Tell You a Secret]]'' leta 2006.<ref>Za pesem na ''Re-Invention World Tour'', glej: {{navedi knjigo|last=Timmerman|first=Dirk|title=Madonna Live! Secret Re-inventions and Confessions on Tour|year=2007|publisher=Maklu|isbn=978-90-8595-002-8|page=27}}; in: {{navedi splet|url=http://www.post-gazette.com/stories/ae/music/madonna-to-perform-tuesday-at-consol-energy-center-660536/|title=Madonna to perform Tuesday at Consol Energy Center|last=Mervis|first=Scott|publisher=Pittsburgh Post-Gazette|date=4. november 2012|accessdate=19. novembra 2012|language=en}}; za pesem na ''I'm Going to Tell You a Secret'', glej: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/album/madonna/i-m-going-to-tell-you-a-secret-soundtrack/773356#/album/madonna/i-m-going-to-tell-you-a-secret-soundtrack/773356 |title=I'm Going to Tell You a Secret&nbsp;– Madonna |work=Billboard |date=7. julij 2006|accessdate=13. oktobra 2012|language=en}}</ref>}} Od leta 2005 pesem »Imagine« izvajajo na newyorškem [[Times Square|Times Squaru]] pred tradicionalnim novoletnim spustom kristalne krogle.<ref>Za pesem na proslavi leta 2005 glej: {{navedi splet|url=http://chestnuthilllocal.com/blog/2012/05/17/john-lennons-imagine-meets-the-dsm/|title=John Lennon's "Imagine" meets the DSM|date=17. maj 2012|accessdate=19. oktobra 2012|work=Chestnut Hill Local|language=en|archive-date=2012-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20121026142805/http://chestnuthilllocal.com/blog/2012/05/17/john-lennons-imagine-meets-the-dsm/|url-status=dead}}; za pesem na proslavi leta 2010 glej: {{navedi splet|url=http://www.ny1.com/content/top_stories/111316/hello-2010huge--wet-crowd-rings-in-new-year-in-times-square|title=Hello 2010:Huge, Wet Crowd Rings In New Year In Times Square|date=1. januar 2010|publisher=NY1|accessdate=19. oktobra 2012|language=en|archive-date=2012-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121122080840/http://www.ny1.com/content/top_stories/111316/hello-2010huge--wet-crowd-rings-in-new-year-in-times-square|url-status=dead}}; za pesem na proslavi leta 2011 glej:{{navedi novice|title=Cee Lo Green changes lyrics to Lennon's Imagine to include pro-religion message enraging fans|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2081011/Cee-Lo-Green-changes-lyrics-Lennons-Imagine-include-pro-religion-message-enraging-fans.html|work=The Daily Mail|accessdate=19. oktobra 2012|first=Nina|last=Golgowski|language=en}}</ref> Od leta 2010 je pesem zapeta v živo, prvič jo je zapela [[Taio Cruz]], leta 2011 pa [[Cee Lo Green]]. Toda Green je bila deležna kritik, ker je besedilo »and no religion too« ({{jezik-sl|in tudi brez verstev}}) spremenila v »and all religion's true« ({{jezik-sl|in vse vere so resnične}}), kar je povzročilo močno nasprotovanje vseh ljubiteljev Lennonovih pesmi, ki so to videli kot nespoštljivost do Lennonove zapuščine s spremembo besedila njegove najbolj prepoznavne pesmi.<ref name="CLO"/> Green se je branila, da je želela predstaviti »svet, kjer lahko verjameš kar želiš«.<ref name="CLO">{{navedi novice|last=Cooper|first=Gael Fashingbauer|title=Fans angry that Cee Lo changed 'Imagine' lyrics|url=http://entertainment.msnbc.msn.com/_news/2012/01/01/9875746-fans-angry-that-cee-lo-changed-imagine-lyrics|accessdate=19. oktobra 2012|publisher=NBC News|date=1. januar 2012|language=en|archive-date=2012-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120429003450/http://entertainment.msnbc.msn.com/_news/2012/01/01/9875746-fans-angry-that-cee-lo-changed-imagine-lyrics|url-status=dead}}</ref> Leta 2012 je bila pesem izvedena na zaključni slovesnosti [[Poletne olimpijske igre 2012|londonskih olimpijskih iger]]. Izvedla sta jo mladinski liverpoolski filharmonični zbor in liverpoolski zbor, ki sta odpela prvo kitico, v preostanku pesmi pa sta spremljala originalni Lennonov vokal.<ref name="HuffPo12">{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/2012/08/12/john-lennon-closing-ceremony-imagine-olympics_n_1770882.html?utm_hp_ref=mostpopular|last=Makarechi|first=Kia|title=John Lennon & Closing Ceremony: Video Of Late Beatle Singing 'Imagine' Wows At London Olympics |work=The Huffington Post|date=12. avgusta 2012|accessdate=1. septembra 2012|language=en}}</ref>{{refn|group=nb|V videoposnetku je tudi prva posneta različica pesmi »Imagine«.<ref name="HuffPo12"/>}} Skupaj je priredbe pesmi »Imagine« posnelo več kot 140 glasbenikov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.secondhandsongs.com/work/5917 |title=Second Hand Songs&nbsp;– Song: Imagine |publisher=Second Hand Songs project |accessdate=6. decembra 2010|language=en}}; {{navedi splet |url=http://www.upvenue.com/music-news/blog-headline/1027/imagine-a-world-with-only-good-covers.html |title=Imagine a World With Only Good Covers |work=UpVenue |date=19. november 2012 |accessdate= 19. novembra 2012|language=en}}</ref> [[Joan Baez]] jo je vključila na album ''[[Come from the Shadows]]'' iz leta 1972, [[Diana Ross]] pa na svoj album ''[[Touch Me in the Morning (album)|Touch Me in the Morning]]'' sledečega leta.{{sfn|Fricke|2012|p=63}} Leta 1995 so [[Blues Traveler]] posneli pesem za album ''[[Working Class Hero: A Tribute to John Lennon]]'', [[Dave Matthews]] pa jo je z njimi v živo odpel.<ref>Za Blues Traveler in ''Working Class Hero: A Tribute to John Lennon'' glej: {{navedi splet|url=http://news.google.com/newspapers?id=FhBKAAAAIBAJ&sjid=sB4NAAAAIBAJ&pg=3036,3430028&dq=working-class-hero-a-tribute-to-john-lennon&hl=en|date=1. november 1995|accessdate=18. oktobra 2012|title=Records|work=The Michigan Daily|language=en}}; {{sfn|Fricke|2012|p=63}}: Za Dava Matthewsa glej: {{harvnb|Fricke|2012|p=63}}</ref> [[Seal (glasbenik)|Seal]], [[Pink]], [[India.Arie]], [[Jeff Beck]], [[Konono No1]], [[Oumou Sangaré]] in drugi so posneli priredbo pesmi za album [[Herbie Hancock|Herbieja Hancocka]] ''[[The Imagine Project]]'' iz leta 2010.<ref>{{navedi splet |url=http://www.allaboutjazz.com/php/article.php?id=36827 |title=The Imagine Project |publisher=All About Jazz |date=21. junij 2010 |accessdate=29. novembra 2010 |language=en |archive-date=2010-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101102213139/http://www.allaboutjazz.com/php/article.php?id=36827 |url-status=dead }}</ref> Hancock jo je izvedel z Arie, [[Kristina Train|Kristino Train]] in [[Greg Phillinganes|Gregom Phillinganesom]] leta 2010 na koncertu ob podelitvi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] 11. decembra, 13. februarja 2011 je izvedba prejela [[grammy]]ja za najboljši pop vokal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.grammy.com/nominees/search?artist=&title=&year=All&genre=24|title=Past Winners Search|accessdate=18. oktobra 2012|publisher=Grammy.com|language=en}}</ref> [[Emeli Sandé]] je posnela pesem za zaključno špico [[BBC]]-jevih [[Poletne olimpijske igre 2012|olimpijskih prenosov 2012]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/19267459|title=Olympics closing ceremony sales boost for music artist|last=Holden|first=Steve|publisher=BBC Radio|date=15. avgust 2012|accessdate=25. septembra 2012|language=en}}</ref> Tako se je pesem ponovno uvrstila na britansko lestvico, tokrat na osemnajsto mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/news-summer-olympics-2012-music-charts-spice-girls-emeli-sande-367290|title=Jessie J, Emeli Sande, the Spice Girls and Fatboy Slim see some of their songs re-enter the list of the top 200 singles or make big jumps|date=20. avgust 2012|first=Georg|last=Szalai|work=The Hollywood Reporter|accessdate=25. septembra 2012|language=en}}</ref> {{Clear|right<!-- ensure image doesn't affect section heading placement -->}} ==Lestvice in nagrade== {{col-begin}} {{col-2}} ===Tedenske lestvice=== ====Prvotna izdaja==== {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1971–1972) !Najvišje<br/>mesto |- !scope="row"|Avstralija ([[Go-Set|''Go-Set'' National Top 40]])<ref>{{cite magazine|title= Go-Set National Top 40 |date= 1 January 1972 |magazine= [[Go-Set]] |via= Pop Archives |access-date= 1 July 2014 |url= http://www.poparchives.com.au/gosetcharts/1972/19720101.html |url-status= live |archive-date= 13 November 2013 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131113043439/http://www.poparchives.com.au/gosetcharts/1972/19720101.html}}</ref> |1 |- !scope="row"|Avstralija ([[Kent Music Report]])<ref name="Kent">{{navedi knjigo|first= David |last= Kent |author-link= David Kent (historian) |year= 1993 |title= Australian Chart Book 1970–1992 |edition= Illustrated |publisher= Australian Chart Book |location= [[St Ives, New South Wales|St Ives, N.S.W.]] |page= 175 |isbn= 0-646-11917-6}}</ref> |1 |- {{singlechart|Flanders|12|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Canadatopsingles|1|chartid=7536|access-date=21 July 2014|rowheader=true|refname="Canada"}} |- {{singlechart|Canadaadultcontemporary|4|chartid=7554|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Germany|18|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|songid=214|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- !scope="row"|Japonska ([[Oricon]])<ref name="jachart">{{navedi knjigo|first= Satoshi |last= Okamoto |year= 2011 |title= Single Chart Book: Complete Edition 1968–2010 |publisher= Oricon Entertainment |location= [[Roppongi, Minato, Tokyo|Roppongi, Tokyo]] |isbn= 978-4-87131-088-8 |language= ja}}</ref> |14 |- {{singlechart|Dutch40|6|year=1971|week=47|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Dutch100|5|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|rowheader=true|song=Imagine|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Norway|6|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- !scope="row"|Južna Afrika ([[Springbok Radio]])<ref>{{navedi splet|title= South African Rock Lists Website SA Charts 1969 – 1989 Acts (L) |website= Rock.co.za |access-date= 21 July 2014 |url= http://www.rock.co.za/files/springbok_top_20_(L).html |url-status= live |archive-date= 26 April 2011 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110426161312/http://www.rock.co.za/files/springbok_top_20_%28L%29.html}}</ref> |1 |- {{singlechart|Switzerland|5|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- !scope="row"|ZDA [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]<ref name="awards">{{navedi splet|title= Imagine – Awards |publisher= [[AllMusic]] |access-date= 21 July 2014 |url= http://www.allmusic.com/album/imagine-mw0000198860/awards |url-status= live |archive-date= 26 June 2013 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130626214254/http://www.allmusic.com/album/imagine-mw0000198860/awards}}</ref> |3 |- !scope="row"|ZDA [[Adult Contemporary (chart)|Easy Listening]] (''Billboard'')<ref name="awards"/> |7 |- !scope="row"|US Top Singles (''[[Cashbox (magazine)|Cash Box]]'')<ref>{{cite magazine|title= CASH BOX Top 100 Singles – Week ending NOVEMBER 20, 1971 |magazine= [[Cashbox (magazine)|Cash Box]] |access-date= 21 July 2014 |url= http://cashboxmagazine.com/archives/70s_files/19711120.html |archive-url= https://web.archive.org/web/20120814104305/http://cashboxmagazine.com/archives/70s_files/19711120.html |archive-date= 14 August 2012}}</ref> |2 |- !scope="row"|US Top Singles (''[[Record World]]'')<ref>{{cite magazine|title= The Singles Chart |magazine= [[Record World]] |page= 33 |date= 20 November 1971 |access-date= 17 September 2017 |issn= 0034-1622 |url= http://www.americanradiohistory.com/Archive-Record-World/70s/71/RW-1971-11-20.pdf}}</ref> |1 |} ====Izdaja leta 1975==== {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text:align-center" !Lestvica (1975) !Najvišje<br/>mesto |- {{singlechart|Ireland2|1|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Sweden|19|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|UK|6|date=19751115|rowheader=true|access-date=21 July 2014|refname="UK1975"}} |} ====Posmrtna izdaja==== {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1981) !Najvišje<br/>mesto |- !scope="row"|Avstralija ([[Kent Music Report]])<ref name="Kent"/> |43 |- {{singlechart|Austria|4|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Flanders|6|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Germany|7|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|songid=214|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Ireland2|1|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Dutch100|5|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|New Zealand|23|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Norway|3|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Switzerland|2|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|UK|1|date=19810110|rowheader=true|access-date=21 July 2014|refname="UK1981"}} |} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Leto !Lestvica (1986–2013) !Najvišje<br/>mesto |- |1986 !scope="row"|ZDA ''Billboard'' [[Mainstream Rock (chart)|Top Rock Tracks]]<ref name="awards"/>{{refn|group=nb|Izvedba z albuma ''[[Live in New York City (album, John Lennon)|Live in New York City]]''.}} |20 |- |rowspan="2"|1988 {{singlechart|Ireland2|29|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|UK|45|artist=John Lennon|title=Imagine/Jealous Guy|date=19881211|rowheader=true|access-date=21 July 2014|refname="UK1988"}} |- |rowspan="2"|1989 {{singlechart|Australia|21|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Dutch100|83|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- |1990 !scope="row"|Francija ([[Syndicat National de l'Édition Phonographique|SNEP]])<ref name="France">{{navedi splet|title= Le Détail par Artiste |website= InfoDisc |access-date= 21 May 2016 |url= http://www.infodisc.fr/Tubes_Artistes_L.php |id= Select "John Lennon" from the artist drop-down menu |archive-url= https://web.archive.org/web/20160513154320/http://www.infodisc.fr/Tubes_Artistes_L.php |archive-date= 13 May 2016 |url-status= dead |language= fr}}</ref> |88 |- |1994 {{singlechart|France|9|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- |rowspan="6"|1999–2000 !scope="row"|Kanada ([[Canadian Singles Chart]])<ref name="awards"/> |10 |- {{singlechart|Ireland2|3|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Italy|12|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Dutch100|56|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Spain|5|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|UK|3|date=19991225|rowheader=true|access-date=21 July 2014|refname="UK1999"}} |- |rowspan="5"|2007 !scope="row"|Kanada ([[Hot Canadian Digital Singles]])<ref name="awards"/> |47 |- {{singlechart|Dutch100|37|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Switzerland|59|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|UK|75|date=20070819|rowheader=true|access-date=21 May 2016|refname="UK2007"}} |- !scope="row"|ZDA ''Billboard'' [[Digital Songs|Hot Digital Songs]]<ref name="awards"/> |47 |- |2008 !scope="row"|Avstralija ([[ARIA Charts|ARIA]])<ref name="Ryan">{{navedi knjigo|first= Gavin |last= Ryan |year= 2011 |title= Australia's Music Charts 1988–2010 |publisher= Moonlight Publishing |location= Mt. Martha, VIC, Australia}}</ref> |94 |- |rowspan="6"|2010 !scope="row"|Avstralija ([[ARIA Charts|ARIA]])<ref name="Ryan"/> |85 |- {{singlechart|Austria|66|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Germany|94|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|songid=214|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Spain|49|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Sweden|46|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 July 2014}} |- {{singlechart|Switzerland|50|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- |rowspan="2"|2012 {{singlechart|Spain|42|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|United Kingdom|18|date=20120825|rowheader=true|access-date=21 July 2014|refname="UK2012"}} |- |2013 {{singlechart|Spain|44|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- |rowspan="4"|2015 {{singlechart|France|11|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Dutch100|67|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Spain|40|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- {{singlechart|Switzerland|61|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |- |2016 {{singlechart|France|169|artist=John Lennon / Plastic Ono Band|song=Imagine|rowheader=true|access-date=21 May 2016}} |} {{col-2}} ===Lestvice ob koncu leta=== {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1971) !Mesto |- !scope="row"|Canada Top Singles (''[[RPM (magazine)|RPM]]'')<ref>{{cite magazine|title= RPM 100 Top Singles of '71 |volume= 16 |issue= 20 |magazine= [[RPM (magazine)|RPM]] |date= 8 January 1972 |access-date= 21 May 2016 |url= http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/films-videos-sound-recordings/rpm/Pages/image.aspx?Image=nlc008388.7590&URLjpg=http%3a%2f%2fwww.collectionscanada.gc.ca%2fobj%2f028020%2ff4%2fnlc008388.7590.gif&Ecopy=nlc008388.7590 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20160919145640/http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/films-videos-sound-recordings/rpm/Pages/image.aspx?Image=nlc008388.7590&URLjpg=http%3a%2f%2fwww.collectionscanada.gc.ca%2fobj%2f028020%2ff4%2fnlc008388.7590.gif&Ecopy=nlc008388.7590 |archive-date= 19 September 2016}}</ref> |15 |- !scope="row"|Nizozemska ([[Dutch Top 40]])<ref>{{navedi splet|title= Top 100-Jaaroverzicht van 1971 |publisher= [[Dutch Top 40]] |access-date= 21 May 2016 |url= http://www.top40.nl/bijzondere-lijsten/top-100-jaaroverzichten/1971 |url-status= live |archive-date= 21 August 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160821173105/http://www.top40.nl/bijzondere-lijsten/top-100-jaaroverzichten/1971 |language= nl}}</ref> |67 |- !scope="row"|Nizozemska ([[Single Top 100]])<ref>{{navedi splet|title= Jaaroverzichten – Single 1971 |publisher= [[Single Top 100]]. Hung Medien |access-date= 21 July 2014 |url= http://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1971&cat=s |url-status= live |archive-date= 22 October 2014 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141022134304/http://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1971&cat=s |language= nl}}</ref> |82 |} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1972) !Mesto |- !scope="row"|Avstralija ([[Kent Music Report]])<ref>{{navedi knjigo|first= David |last= Kent |author-link= David Kent (historian) |year= 1993 |title= Australian Chart Book 1970–1992 |edition= Illustrated |publisher= Australian Chart Book |location= St Ives, N.S.W. |page= 424 |isbn= 0-646-11917-6}}</ref> |19 |- !scope="row"|Japonska ([[Oricon]])<ref name="jachart"/> |98 |- !scope="row"|Južna Afrika ([[Springbok Radio]])<ref>{{navedi splet|title= Top 20 Hit Singles of 1972 |website= Rock.co.za |access-date= 21 July 2014 |url= http://www.rock.co.za/files/sahits_1972.html |url-status= live |archive-date= 14 July 2014 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140714061742/http://rock.co.za/files/sahits_1972.html}}</ref> |5 |} {|class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1981) !Mesto |- !scope="row"|Belgija ([[Ultratop]] 50 Flanders)<ref>{{navedi splet|title= Jaaroverzichten 1981 |publisher= [[Ultratop]]. Hung Medien |access-date= 21 July 2014 |url= http://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=1981 |url-status= live |archive-date= 25 January 2014 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140125085922/http://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=1981 |language= nl}}</ref> |86 |- !scope="row"|Nizozemska ([[Dutch Top 40]])<ref>{{navedi splet|title= Top 100-Jaaroverzicht van 1981 |publisher= [[Dutch Top 40]] |access-date= 21 May 2016 |url= http://www.top40.nl/bijzondere-lijsten/top-100-jaaroverzichten/1981 |url-status= live |archive-date= 14 September 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160914031857/http://www.top40.nl/bijzondere-lijsten/top-100-jaaroverzichten/1981 |language= nl}}</ref> |70 |- !scope="row"|Nizozemska ([[Single Top 100]])<ref>{{navedi splet|title= Jaaroverzichten – Single 1981 |publisher= [[Single Top 100]]. Hung Medien |access-date= 21 July 2014 |url= http://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1981&cat=s |url-status= live |archive-date= 23 February 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150223085741/http://www.dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1981&cat=s |language= nl}}</ref> |73 |} ===Lestvice na koncu desetletja=== {|class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1980–1989) !Mesto |- !scope="row"|UK Singles ([[UK Singles Chart|Official Charts Company]])<ref>{{navedi knjigo|first1= Tim |last1= Rice |first2= Jonathan |last2= Rice |first3= Paul |last3= Gambaccini |author-link3= Paul Gambaccini |year= 1990 |title= Guinness Hits of the 80s |publisher= [[Guinness World Records|Guinness Publishing]] |page= 288 |isbn= 978-0-85112-398-1}}</ref> |25 |} ===Lestvice vseh časov=== {|class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" !Lestvica (1952–2013) !Mesto |- !scope="row"|UK Singles ([[UK Singles Chart|Official Charts Company]])<ref name="ukbbs">{{navedi splet|first= Daniel |last= Lane |title= Daft Punk's Get Lucky becomes one of the UK's biggest selling singles of all-time! |publisher= Official Charts Company |date= 27 June 2013 |access-date= 21 July 2014 |url= http://www.officialcharts.com/chart-news/get-lucky-becomes-one-of-the-uk-s-biggest-selling-singles-of-all-time-__3163/ |url-status= live |archive-date= 2 April 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150402145655/http://www.officialcharts.com/chart-news/get-lucky-becomes-one-of-the-uk-s-biggest-selling-singles-of-all-time-__3163/}}</ref> |19 |} {{col-end}} ==Opombe== {{sklici|group="nb"|30em}} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Viri== {{Refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last=Badman |first=Keith |year=1999 |edition= 2001|title=The Beatles After the Breakup 1970–2000: A Day-by-Day Diary|url= |publisher=Omnibus |isbn=978-0-7119-8307-6}} * {{navedi knjigo|last=Blaney|first=John|year=2007|title=Lennon and McCartney: Together Alone|publisher=Jawbone Press|edition=1.|isbn=978-1-906002-02-2|url=https://archive.org/details/lennonmccartneyt0000blan}} * {{navedi knjigo|last=Coleman|first=Ray|year=1992|title=Lennon: The Definitive Biography|url=https://archive.org/details/lennondefinitive0000cole_x2e5|edition=Updated|publisher=HarperPerennial|isbn=978-0-06-098608-7}} * {{navedi knjigo|last=Doggett|first=Peter|year=2009|title=You Never Give Me Your Money: The Beatles After the Breakup|url=http://books.google.com/books?id=luOMJFxe-bYC&dq|edition=1. US hardcover|publisher=Harper|isbn=978-0-06-177446-1}} * {{cite album-notes |title=Imagine |albumlink= Imagine (album)|artist= John Lennon|year=1971|notestitle= |url= |first=Paul |last=Du Noyer |authorlink= Paul Du Noyer|page= |pages= |type= |publisher= Capitol Records}} * {{navedi knjigo|last=Ingham |first=Chris |year=2009 |edition=3.|title=The Rough Guide to the Beatles |publisher=Rough Guides |isbn=978-1-84836-525-4 }} * {{navedi knjigo|first=David|last=Fricke|authorlink=David Fricke|chapter=The Making of 'Imagine'|editor-first=Jann|editor-last=Wenner|title=John Lennon: The Ultimate Guide to His Life, Music, and Legend|publisher=[[Rolling Stone]]|year=2012|origyear=2002|isbn=7-09-893419-4}} * {{navedi knjigo|last=Goldman|first=Albert|year=1988|title=The Lives of John Lennon|url=https://archive.org/details/livesofjohnlenno0000gold_s7h9|publisher=William Morrow and Company|isbn=1-55652-399-8}} * {{navedi knjigo|last=Harry|first=Bill|year=2000b|title=The John Lennon Encyclopedia|url=https://archive.org/details/johnlennonencycl0000harr|publisher=Virgin|isbn=978-0-7535-0404-8}} * {{navedi knjigo|editor-last=Levy|editor-first=Joe|year=2005|edition=First Paperback|title=Rolling Stone's 500 Greatest Albums of All Time|publisher=Wenner Books|isbn=978-1-932958-61-4|url=https://archive.org/details/rollingstones5000000unse}} * {{navedi knjigo|last=Lennon|first=John|title=The John Lennon Collection|url=https://archive.org/details/johnlennoncollec0000john|publisher=Hal Leonard|year=1983|isbn=978-0-7935-0265-3}} * {{navedi knjigo|last=Norman|first=Philip|title=John Lennon: The Life|url=https://archive.org/details/johnlennonlife00norm_0|year=2008|publisher=ECCO (Harper Collins)|isbn=978-0-06-075401-3}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Roberts |editor1-first=David |title=British Hit Singles & Albums |url=https://archive.org/details/britishhitsingle0000unse_s2a5 |publisher=Guinness World Records Limited |edition=18 |year=2005 |isbn=978-1-904994-00-8 }} * {{navedi knjigo|last=Sheff|first=David|editor1-last=Golson|editor1-first=G. Barry|year=1981|edition=2000|title=All We Are Saying: The Last Major Interview with John Lennon and Yoko Ono|publisher=St Martin's Griffin|isbn=978-0-312-25464-3|url=http://books.google.com/books?id=HL7X-YyrINUC&dq}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo|last=Spizer|first=Bruce|title=The Beatles Solo on Apple Records|year=2005|publisher=498 Productions, LLC|isbn=978-0-9662649-5-1}} * {{navedi knjigo|last1=Urish|first1=Ben|last2=Bielen|first2=Ken|title=The Words and Music of John Lennon|year=2007|publisher=Praeger|isbn=978-0-275-99180-7|url=https://archive.org/details/wordsmusicofjohn0000uris}} * {{navedi knjigo|last=Wenner|first=Jann|year=2010|origyear=2004|title=500 Greatest Songs of All Time|oclc=641731526}} {{Refend}} ==Nadaljnje branje== {{Refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last=Borack|year=2010|title=John Lennon: Life Is What Happens|publisher=Krause Publications|isbn=978-1-4402-1391-5|ref=|first=John}} * {{navedi knjigo|editor1-last=George-Warren|editor1-first=Holly|year=2001|title=The Rolling Stone Encyclopedia of Rock & Roll|edition= 2005 revised and updated|publisher=Fireside|isbn=978-0-7432-9201-6|url=https://archive.org/details/rollingstoneency00holl|ref=}} * {{navedi knjigo|last=Riley|first=Tim|year=2011|title=Lennon: The Man, the Myth, the Music&nbsp;– The Definitive Life|url=https://archive.org/details/isbn_9781617938481|publisher= Hyperion|isbn=978-1-4013-2452-0|ref=}} * {{navedi knjigo|last=Tillery|first=Gary|year=2009|title=The Cynical Idealist: A Spiritual Biography of John Lennon|url=https://archive.org/details/cynicalidealists0000till|publisher=Quest Books|isbn=978-0-8356-0875-6|ref=}} * {{navedi knjigo|last1=Wenner|first1=Jann|authorlink=Jann Wenner|editor1-last=George-Warren|editor1-first=Holly|year=2000|publisher=Verso|title=Lennon Remembers|isbn=1-85984-600-9 |url=http://books.google.com/books?id=ymjy06WZnd4C&dq |ref=}} ;Dokumentarni filmi * {{cite video|people=Yoko Ono, Phil Spector (Producers)|year=2000|title=Gimme Some Truth – The Making of John Lennon's "Imagine"|medium=DVD|publisher=Capitol|asin=B000AYELY2|language=en}} * {{cite video|people=Andrew Solt (Director)|year=2005|title=Imagine: John Lennon|medium=DVD|publisher=Warner Home Video|asin=6305847118|language=en}} {{Refend}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Johna Lennona]] [[Kategorija:Pesmi leta 1971]] te1ij67iamonkdqb20mbn6drdg311qt 0 317541 6655887 6445233 2026-04-04T21:41:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gurza |izvorno_ime=Гурза |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Gurza''' je opuščeno [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 74 || 87 || 47 || 39 || 26 || 15 || 0 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Opuščena naselja Občine Bar]] ilurrlkiuuhluogr8kd8o2mwre4gmyq 0 318022 6655911 6476356 2026-04-05T04:57:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Han |izvorno_ime=Хан |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Kotor|Kotor]] }} {{Tortni diagram | caption=Han, popis 2003; skupaj: 60 | label1 = [[Srbi]] 54 | value1 = 90,00 | color1 = #FF0000 | label2 = [[Črnogorci]] 3 | value2 = 5,00 | color2 = #C19A6B | label3 = neopredeljeni 1 | value3 = 1,66 | color3 = #C154C1 | label4 = drugi in neznano 2 | value4 = 3,33 | color4 = #A2A2D0 }} '''Han''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Kotor|občino Kotor]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 277 || 259 || 224 || 154 || 96 || 72 || 60 || 48 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{Občina Kotor}} [[Kategorija:Naselja Občine Kotor]] 3l25sf7au63qrc60jywvby1yvdhk6t5 0 318159 6655687 6474296 2026-04-04T12:06:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Grnčar |izvorno_ime=Грнчар |slika= |prebivalstvo=159 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] }} '''Grnčar''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Gusinje|občino Gusinje]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 464 || 581 || 596 || 541 || 612 || 481 || 191 || 180 || 159 |- |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] su904qw7xtezqgczp1q3ke2fbyo1dwu 0 318160 6655888 6476575 2026-04-04T21:41:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Gusinje |izvorno_ime=Гусиње |slika= |napis= |obcina=[[Občina Gusinje|Gusinje]] |nadmorska=1014 |prebivalstvo=1877 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |postna=84326 |posta= |registrska=GS }} '''Gusinje''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki je [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] središče [[Občina Gusinje|občine Gusinje]] (leta 2014 odcepljene od [[občina Plav|občine Plav]]). == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 2402 || 2555 || 2756 || 2695 || 2625 || 2472 || 1704 || 1673 || 1877 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Gusinje}} * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Gusinje]] 9ohs2yvlf6bnu91wqc1t07zkdkihvog 0 318363 6655958 6475519 2026-04-05T08:03:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Hoćevina |izvorno_ime=Хоћевина |slika= |prebivalstvo=94 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Pljevlja|Pljevlja]] }} '''Hoćevina''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Pljevlja|občino Pljevlja]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 365 || 421 || 434 || 352 || 295 || 181 || 167 || 123 || 94 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Pljevlja]] fvgf9tbuuo1jzzg5jt5c16bikyxmbo7 0 320412 6655797 6622562 2026-04-04T17:45:44Z Upwinxp 126544 −povezave na enwiki 6655797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |izvorno_ime=Крушевац |slika=Ks panorama2.jpg |napis= |okraj=[[Rasinski upravni okraj]] |obcina=[[Občina Kruševac|Kruševac]] |povrsina= |prebivalstvo=53746 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> |nadmorska=146 |postna=37000 |posta=Kruševac |telefon=+381 (0)37 |registrska=KŠ }} '''Kruševac''' je [[mesto]] v osrednji-južni [[Srbija|Srbiji]], ki je središče [[občina Kruševac|istoimenske občine]] in glavno mesto [[Rasinski upravni okraj|Rasinskega upravnega okraja]] ter sedež Kruševske pravoslavne eparhije. == Zgodovina == Kruševac je leta 1371 ustanovil [[Lazar Hrebeljanović|knez Lazar Hrebeljanović]] kot prestolnico [[Srbsko cesarstvo|srednjeveške Srbije]]. Prvič se pojavi v pisnih virih v listini iz leta 1387, v kateri je knez potrdil trgovske pravice dubrovškim trgovcem. Po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskemu polju]] leta 1389, v kateri je knez Lazar padel, je Kruševac ostal politično središče vladanja njegove žene, [[Milica Hrebeljanović|kneginje Milice]], in kasneje sina [[Stefan Hrebeljanović|Stefana]], dokler ta prestolnice ni premaknil v [[Beograd]]. V 15. stoletju so mesto zavzeli Otomani, ki so mu dali tudi ime Aladža Hisar. Kruševac je ostal pod osmansko oblastjo več sto let, vse do popolne osvoboditve leta 1833 med [[Druga srbska vstaja|drugo srbsko vstajo]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so nemške okupacijske sile v okolici mesta izvedle množične smrti civilistov in [[Partizan|partizanov]]. Danes je na tem območju [[spominski park Slobodište]] v spomin na žrtve.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.krusevac.ls.gov.rs/history-of-the-city/|title=City of Kruševac|accessdate=27.1.2026|website=History of the City}}</ref> == Geografija == Kruševac se nahaja v [[Kruševačka kotlina|Kruševaški kotlini]], v osrednjem delu [[Srbija|Srbije]], kjer se stikata reka Rasina in dolina Zapadne Morave. Okolico tvorijo planine [[Jastrebac]], [[Kopaonik]], [[Gledićke planine]] in [[Željin]]. Takšen položaj zagotavlja ugodne klimatske razmere za [[kmetijstvo]], predvsem za pridelavo [[Žito|žit]], [[Sadje|sadja]] in [[Vinska trta|vinske trte]]. Zaradi položaja na pomembnih prometnih povezavah med severom in jugom [[Srbija|Srbije]] je Kruševac postal pomembno regionalno vozlišče, tako za železniški promet kot za cestno infrastrukturo. V okolici mesta so številna naravna bogastva, kot so gozdovi, rudniki in vodni viri, kar je vplivalo na razvoj industrije v regiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.krusevac.ls.gov.rs/geography/|title=Geography|accessdate=27.1.2026|website=City of Kruševac}}</ref> == Kultura in znamenitosti == Osrednje mesto v zgodovini predstavlja arheološki park [[Lazarjev grad]], kjer so ostanki srednjeveške utrdbe in [[Bivalno-obrambni grad|bivalnega gradu]], ki je nekoč služil kot sedež kneza Lazara. Tu so se odvijale politične in vojaške dejavnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj srednjeveške [[Srbija|Srbije]]. Ena najbolj prepoznavnih kulturnih znamenitosti mesta je [[Cerkev sv. Štefana, Kruševac|cerkev Lazarica]], pravoslavna cerkev iz 14. stoletja, ki je znana po svojem moravskobizantskem slogu, bogatih [[Freska|freskah]] in [[Ikona|ikonah]]. Cerkev ne predstavlja le verskega središča, ampak je tudi simbol zgodovinske in umetniške tradicije mesta. Spominski park Slobodište je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Park predstavlja kraj spomina, hkrati pa služi kot prostor za izobraževanje in refleksijo o preteklosti. Mesto je obdano tudi z naravnimi lepotami, kot je jezero [[Ćelije, Kruševac|Ćelije]] in bližnje planine, ki nudijo priložnosti za rekreacijo, pohodništvo in izlete, hkrati pa dopolnjujejo kulturno ponudbo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.serbia.travel/en/krusevac/|title=Kruševac|accessdate=27.1.2026|website=Experience Serbia|publisher=National tourism organisation of Serbia}}</ref> == Demografija == Kruševac šteje okoli 54.000 prebivalcev na ožjem področju mesta in okoli 115.000 prebivalcev na področju cele občine. Večina prebivalcev je etničnih [[Srbi|Srbov]], manjšine pa vključujejo [[Romi|Rome]], [[Makedonci|Makedonce]] in druge etnične skupine. {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=13862 |a2=1953 |p2=16638 |a3=1961 |p3=21957 |a4=1971 |p4=29509 |a5=1981 |p5=53071 |a6=1991 |p6=58808 |a7=2002 |p7=57347 |a8=2011 |p8=58745 |a9=2022 |p9=53746 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.krusevac.rs/ * http://www.krusevacpress.com/ * http://www.037info.net/ {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Rasinskega upravnega okraja]] cwguj2cm0ye03ctz4em23k1h37ppvjj 0 322112 6655786 6567807 2026-04-04T16:41:28Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6655786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Kopaonik |slika= |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1494 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Raška|Raška]] |okraj=[[Raški upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Kopaonik''' (izvirno {{lang-sr|Копаоник}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Raška|Občino Raška]]; slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 13 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 36,7 let (37,3 pri moških in 36,3 pri ženskah). Naselje ima 6 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,00. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]]. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:138 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:92 color:gray1 from:start till:end bar:46 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,20)(77,34) color:blue width:2 points:(77,34)(100,87) color:blue width:2 points:(100,87)(128,69) color:blue width:2 points:(128,69)(157,28) color:blue width:2 points:(157,28)(185,161) color:blue width:2 points:(185,161)(217,42) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |l1948=-<ref>Књига 9, ''Становништво, упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, подаци по насељима'', Републички завод за статистику, Београд, мај 2004, ISBN 86-84433-14-9</ref> |l1953=12 |l1961=55 |l1971=40 |l1981=7 |l1991=115 |l1991н=115 |l2002с=18 |l2002=18 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|16|88.88}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|blue|2|11.11}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|1|50.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|0|0.0|100.0|2}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|1|50.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|1|50.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|1|50.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|1|50.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|1|50.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|0|0.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|0|0.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|0|0.0|50.0|1}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|2|100.0|50.0|1}} |povprečnoм=37.3 |povprečnoж=36.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|-|12|52|25|4|57|6|1|2|1|-|2|-|-|-|-|-|3.00}} {{PorokeNaseljaSrbija|6|-|6|-|-|-|7|-|6|1|-|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|4|-|-|-|-|-|-|-|2|-|3|1|-|-|-|-|-|-|1|1|7|1|-|-|-|-|-|-|3|1|-|-|1|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|1|-|-|-|-}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Raškega upravnega okraja]] 1bg7mt04l1da48ls0l3kwd87mj2zauk 0 325372 6655921 6606787 2026-04-05T07:05:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Hepatitis C | Image = HCV EM picture 2.png | Caption = Posnetek virusa hepatitisa C z [[elektronski mikroskop|elektronskim mikroskopom]]; merilo = 50&nbsp;[[nanometer|nanometrov]]. | frequency = 58 milijonov<ref name=":0" /> | deaths = 290.000 (2019)<ref name=":0" /> | DiseasesDB = 5783 | ICD10 = {{ICD10|B|17|1|b|15}}, {{ICD10|B|18|2|b|15}} | ICD9 = {{ICD9|070.70}},{{ICD9|070.4}}, {{ICD9|070.5}} | OMIM = 609532 | MedlinePlus = 000284 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 993 | eMedicine_mult = {{EMedicine2|ped|979}} | MeshID = D006526 }} '''Hepatitis C''' je [[nalezljiva bolezen]], ki napada predvsem [[jetra]] in jo povzroča [[virus hepatitisa C]] (VHC).<ref name=Sherris>{{navedi knjigo | title = Sherris Medical Microbiology | url = https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3 | edition = 4. | publisher = McGraw Hill |year = 2004 | pages=[https://archive.org/details/sherrismedicalmi0000unse_q1i3/page/551 551]–2 | isbn = 0838585299 | editor = Ryan KJ, Ray CG}}</ref> Okužba pogosto poteka brez simptomov, kronična okužba pa pogosto lahko vodi do [[zabrazgotinjenje jeter|zabrazgotinjenja]] in [[ciroza|ciroze]] jeter, kar je na splošno mogoče zaznati šele po mnogih letih. V nekaterih primerih pride zaradi ciroze do [[odpoved jeter|odpovedi jeter]], [[rak na jetrih|raka na jetrih]] ali smrtno nevarnih [[krotica|krotic]] v [[požiralnik]]u in [[želodec|želodcu]].<ref name=Sherris/> VHC se v prvi vrsti širi prek stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi in pri transfuzijah krvi. Ocenjujejo, da je s hepatitisom C na svetu okuženih okoli 58&nbsp;milijonov ljudi.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/hepatitis-c|title=Hepatitis C|date=24. junij 2022|accessdate=26. maj 2023|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> Na obstoj virusa hepatitisa C, prvotno imenovanega »hepatitis ne-[[Hepatitis A|A]] ne-[[Hepatitis B|B]]«, so sklepali že od leta 1970, dokazali pa so ga leta 1989.<ref name="pmid19781804">{{cite journal|author=Houghton M.|title=The long and winding road leading to the identification of the hepatitis C virus|journal=Journal of Hepatology |volume=51 |issue=5 |pages=939–48 |year=2009|pmid=19781804|doi=10.1016/j.jhep.2009.08.004|url=http://www.journal-of-hepatology.eu/article/S0168-8278%2809%2900535-2/fulltext}}</ref> S hepatitisom C se lahko okužijo samo ljudje in [[šimpanz]]i.<ref>{{navedi knjigo|last=Shors|first=Teri|title=Understanding viruses|publisher=Jones & Bartlett Learning|location=Burlington, MA|isbn=9780763785536|pages=535|url=http://books.google.ca/books?id=Uk8xP5LRHr4C&pg=PA535|edition=2.|date=8.11.2011}}</ref> Virus vztraja v jetrih pri okoli 85 % okuženih oseb. To vztrajno okužbo je mogoče zdraviti z različnimi kombinacijami zdravil. Novejša [[neposredno delujoče protivirusno zdravilo|neposredno delujoča protivirusna zdravila]] omogočajo ozdravitev pri več kot 90 % bolnikov.<ref>{{navedi revijo|author1=Bunchorntavakul C |author2=Chavalitdhamrong D |author3=Tanwandee T |title=Hepatitis C genotype 6: A concise review and response-guided therapy proposal|journal=World journal of hepatology|date=2013|volume=5|issue=9|pages=496–504|pmid=24073301|doi=10.4254/wjh.v5.i9.496}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Hepatitis C FAQs for Health Professionals|url=http://www.cdc.gov/hepatitis/hcv/hcvfaq.htm#section4|publisher=CDC|accessdate=31.10.2015|date=14.10.2015}}</ref> Hepatitis C je poglavitni vzrok za presaditve jeter, četudi se po presaditvi virus običajno znova pojavi.<ref name=NEJM2011/> [[Cepivo]] proti hepatitisu C ne obstaja. == Epidemiologija == [[Slika:HCV prevalence 1999.png|thumb|500px|right|Pogostnost okužbe z VHC (stanje leta 1999)]] [[Slika:Hepatitis C world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|500px|[[Nezmožnosti prilagojena leta življenja]] zaradi hepatitisa C na 100.000&nbsp;prebivalcev (2004) {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatka}} {{legend|#ffff65|< 10}} {{legend|#fff200|10–15}} {{legend|#ffdc00|15–20}} {{legend|#ffc600|20–25}} {{legend|#ffb000|25–30}} {{legend|#ff9a00|30–35}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|35–40}} {{legend|#ff6e00|40–45}} {{legend|#ff5800|45–50}} {{legend|#ff4200|50–75}} {{legend|#ff2c00|75–100}} {{legend|#cb0000|> 100}} {{Multicol-end}}]] [[Prevalenca|Razširjenost]] (prevalenca) okužbe znaša v svetovnem merilu 2,6 %, v državah z visokim tveganjem (temnordeče obarvane na zemljevidu) pa 5,0 % ali več – v [[Mongolija|Mongoliji]] celo do 48 %.<ref>{{navedi revijo |pmid=9503777 |last1=Fujioka |first1=Shin-ichi |last2=Shimomura |first2=Hiroyuki|last3=Ishii |first3=Yasushi |last4=Kondo |first4=Jun-ichi |last5=Fujio |first5=Kozo|last6=Ikeda |first6=Fusao|last7=Miyake |first7=Masanobu|last8=Kusachi |first8=Shozo |last9=Tsuji|first9=Takao |display-authors=5 |title=Prevalence of hepatitis B and C virus markers in outpatients of Mongolian general hospitals |journal=Kansenshogaku Zasshi|year=1998|volume=72|pages=5–11 |doi=10.11150/kansenshogakuzasshi1970.72.5}}</ref> Po starejših ocenah je po vsem svetu kronično okuženih z VHC od 130–170&nbsp;milijonov ljudi oziroma okoli 3 % svetovnega prebivalstva,<ref name=WHO2011/> novejša ocena Svetovne zdravstvene ocene pa pravi, da je v svetu okuženih okoli 58 milijonov ljudi.<ref name=":0" /> Okoli 1,5 &nbsp;milijona se letno okužijo z boleznijo; po ocenah je leta 2018 v svetu umrlo 290.000 ljudi za posledicami kroničnega hepatitisa C.<ref name=":0" /> V ZDA sta 2 % prebivalstva okužena z virusom hepatitisa C,<ref name=AFP2010/> vsako leto pa je 35.000–185.000 novih primerov. V razvitih državah pojavnost od leta 1990 upada zaradi izboljšav pri testiranju krvi, namenjene za transfuzijo.<ref name=Tah2009/> V ZDA umre zaradi okužbe s VHC letno od 8.000 do 10.000 ljudi; pričakovati je porast smrtnosti zaradi nastopa bolezni pri osebah, ki so dobile tranfuzijo krvi, preden se jo je začelo presejavati na VHC.<ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Colacino |editor1-first=J. M. |editor2-last=Heinz |editor2-first=B. A.|last1=Blatt |first1=L. M. |last2=Tong |first2=M. |title=Hepatitis prevention and treatment |year=2004|publisher=Birkhäuser |location=Basel |isbn=9783764359560 |page=32 |url=http://books.google.ca/books?id=KwSWN_QtVLUC&pg=PA32}}</ref> V Rusiji je z virusom okuženih vsaj 5 milijonov ljudi, kar predstavlja 4,4 % celotnega prebivalstva. Glede na podatke iz leta 2010 ima kronični hepatitis C v Rusiji 40,2 ljudi na 100.000 prebivalcev, pri čemer prevladujejo osebe pod 40. letom starosti.<ref name="bivol">{{navedi splet|author1=Bivol S. |author2=Sarang A.|url=http://en.rylkov-fond.org/wp-content/uploads/2014/07/ARF-HCV-report-2013-final_eng.pdf|title=Hepatitis C in Russia: an epidemic of negligence|accessdate=1.11.2015|date=2013|publisher=The Andrey Rylkov Foundation for Health and Social Justice}}</ref> Pogostnost je v nekaterih državah [[Afrika|Afrike]] in [[Azija|Azije]] višja.<ref>{{navedi knjigo|first=Scott |last=Holmberg|editor1-first=Gary W. |editor1-last=Brunette |editor2-first=Phyllis E. |editor2-last=Kozarsky |editor3-first=Alan J.|editor3-last=Magill |editor4-first=David R. |editor4-last=Shlim |editor5-first=Amanda D.|editor5-last=Whatley|title=CDC Health Information for International Travel 2012 |publisher=Oxford University Press |location=New York|isbn=9780199769018|page=231|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2012/chapter-3-infectious-diseases-related-to-travel/hepatitis-c.htm}}</ref> Države s posebej veliko razširjenostjo okužbe so med drugim Egipt (22 %), Pakistan (4,8 %) in Kitajska (3,2 %).<ref name=WHO2011>{{navedi splet| title=Hepatitis C |publisher=World Health Organization (WHO)|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs164/en/index.html|year=2011|accessdate=13.7.2011}}</ref> Po mnenju poznavalcev je visok odstotek v Egiptu posledica sedaj že ustavljene množične kampanje proti [[shistosomoza|shistosomozi]], pri kateri so uporabljali neustrezno sterilizirane steklene brizge.<ref name=World2007/> Obolenja so v 20. stoletju občutno porasla zaradi intravenske zlorabe mamil, intravenske medikamentacije in slabo sterilizirane zdravstvene opreme.<ref name="World2007"/> V Sloveniji in tudi drugje po svetu ostaja najbolj pereč problem okužba z VHC med uživalci drog.<ref name=MaticicKastelic/> V Sloveniji ocenjujejo, da je pogostnost nižja od 0,5 %.<ref name=MaticicKastelic/> V letu 2010 je bilo v Sloveniji prijavljenih 9 primerov diagnosticiranega akutnega hepatitisa C (0,4/100.000 prebivalcev), in sicer pri 7 moških in 2 ženskah. Kronični hepatitis C je bil prijavljen v 78 primerih (3,8/100.000 prebivalcev), pri 20 ženskah in 58 moških. Med regijami je bila najvišja pogostnost bolezni na [[Koroška regija|Koroškem]] (6,9/100.000 prebivalcev).<ref>[http://www.ivz.si/gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&_5_Filename=4112.pdf&_5_MediaId=4112&_5_AutoResize=false&pl=105-5.3. "Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2010"]. IVZ, Ljubljana 2011.</ref> Študije kažejo, da kronični hepatitis C po 20 letih povzroča 10−20-odstotno tveganje za pojav [[ciroza jeter|ciroze jeter]]; pri moških je tveganje okoli 10–15 % in pri ženskah 1–5 %. Razlog za te razlike ni znan. Pri bolnikih z diagnozo ciroze obstaja vsako leto 1–4-odstotno tveganje za pojav [[jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=Yu2009>{{navedi revijo |author = Yu ML | author2 = Chuang WL | title = Treatment of chronic hepatitis C in Asia: when East meets West |journal = J. Gastroenterol. Hepatol. | volume = 24 | issue = 3 | pages = 336–345 | year = 2009 | pmid = 19335784 | doi = 10.1111/j.1440-1746.2009.05789.x | url =http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1440-1746.2009.05789.x/pdf }}</ref> == Znaki in simptomi == === Akutna okužba === Okužba s hepatitisom C pri 15 % primerov povzroči akutne simptome.<ref>{{cite journal|author1=Maheshwari A|author2=Ray S |author3=Thuluvath PJ |title=Acute hepatitis C|journal=Lancet|date=26. 7. 2008|volume=372|issue=9635|pages=321–332|pmid=18657711|doi=10.1016/S0140-6736(08)61116-2 }}</ref> Simptomi so na splošno mili in nejasni, med drugim prihaja do zmanjšanja teka, utrujenosti, [[slabost]]i, bolečih mišic in sklepov ter izgube teže.<ref name=AFP2010>{{cite journal |author1=Wilkins T|author2=Malcolm JK |author3=Raina D |author4=Schade RR |title=Hepatitis C: diagnosis and treatment|journal=American family physician |date=2010-06-01 |volume=81 |issue=11 |pages=1351–1357 |pmid=20521755 |url=http://www.aafp.org/afp/2010/0601/p1351.pdf}}</ref> Pri večini primerov akutne okužbe ne pride do spremljajočega pojava [[zlatenica|zlatenice]].<ref name=Book2011p4>{{navedi knjigo|title=Chronic Hepatitis C Virus Advances in Treatment, Promise for the Future |year=2011|publisher=Springer Verlag|isbn=9781461411918|page=4|url=http://books.google.ca/books?id=6G7mff5DnBQC&pg=PA4}}</ref> Okužba spontano izgine v 10–50 % primerih, pogosteje pri mladih osebah ženskega spola.<ref name=Book2011p4/> === Kronična okužba === [[Slika:Hepatocellular_carcinoma_1.jpg|thumb|left|250px|Eden od najresnejših zapletov kronične okužbe z VHC je rak na jetrih; prikazan je jetrnocelični rak.]] Pri okoli 80 % okuženih bolezen preide v [[kronična bolezen|kronično obliko]],<ref name=Lancet2011 /> vendar večina le-teh v prvih desetletjih po okužbi ne izkusi simptomov ali pa so ti blagi,<ref name=Book2011>{{navedi knjigo|title=Chronic Hepatitis C Virus Advances in Treatment, Promise for the Future.|year=2011|publisher=Springer Verlag|isbn=9781461411918|pages=103-104|url=http://books.google.ca/books?id=6G7mff5DnBQC&pg=PA104}}</ref> pojavlja se lahko na primer utrujenost.<ref name=ID2010>{{navedi knjigo |editor-first1=Gerald L. |editor-last1=Mandell |editor-first2=John E. |editor-last2=Bennett |editor-first3=Raphael |editor-last3=Dolin|title=Mandell, Douglas, and Bennett's principles and practice of infectious diseases|year=2010|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0443068393|pages=Poglavje 154|edition=7.}}</ref> Po več letih lahko pride do [[ciroza jeter|ciroze]] in [[rak jeter|raka jeter]].<ref name=NEJM2011>{{cite journal|last=Rosen|first=HR|title=Clinical practice. Chronic hepatitis C infection.|journal=The New England journal of medicine|date=23. junij 2011|volume=364|issue=25|pages=2429–2438|pmid=21696309|url=http://www.casemedicine.com/ambulatory/Continuity%20Clinic/Clinic%20Articles/1)%20July/2)Week%20of%20July%2025th/chronic%20hep%20c.NEJM.pdf}}</ref> Po 30 letih od okužbe se ciroza pojavi pri okoli 10–30 % bolnikov;<ref name=NEJM2011/><ref name=AFP2010/> večje je tveganje pri bolnikih, ki so [[sookužba|sočasno okuženi]] s [[hepatitis B|hepatitisom B]] ali virusom [[HIV]], pri [[alkoholik]]ih ter pri moških.<ref name=AFP2010/> Pri moških, ki so se okužili po 40. letu starosti, je obdobje do nastanka ciroze v povprečju 13 let, pri ženskah, ki so se okužile mlajše od 40 let, pa kar 42 let.<ref name=MaticicKastelic>{{navedi revijo|author1=Matičič M |author2=Kastelic A.|title= Nacionalne usmeritve obvladovanja okužbe z virusom hepatitisa C pri uživalcih drog v Sloveniji|journal=Zdrav Vestn|year=2009|volume=78|pages=529–39}}</ref> Pri bolnikih s cirozo je 20-krat večje tveganje za pojav raka na jetrih (z vsakim letom je verjetnost večja za 1–3 %),<ref name=NEJM2011/><ref name=AFP2010/> če pa gre hkrati še za prekomerno uživanje alkohola, je tveganje 100-krat večje.<ref>{{navedi revijo |author1=Mueller, S |author2=Millonig, G |author3=Seitz, HK|title=Alcoholic liver disease and hepatitis C: a frequently underestimated combination.|journal=World journal of gastroenterology : WJG|date=2009|volume=15|issue=28|pages=3462–3471|pmid=19630099}}</ref> Hepatitis C povzroči v svetu 27 % vseh primerov ciroze in 25 % primerov [[jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=World2007>{{cite journal|last=Alter|first=MJ|title=Epidemiology of hepatitis C virus infection.|journal=World journal of gastroenterology|date=2007|volume=13|issue=17|pages=2436–2441|pmid=17552026}}</ref> Jetrna ciroza lahko vodi v [[portalna hipertenzija|portalno hipertenzijo]], [[trebušna vodenica|trebušno vodenico]] (ascites), zavrto [[strjevanje krvi]], [[varica|varice]] oz. krotice (krčne žile, zlasti v [[požiralnik]]u in [[želodec|želodcu]]), [[zlatenica|zlatenico]] in [[kognitivna motnja|kognitivne motnje]], znane kot [[hepatična encefalopatija]]. Predstavlja enega glavnih vzrokov za [[presaditev jeter]].<ref name=Tah2009>{{navedi revijo|last=Ozaras|first=R|author2=Tahan, V|title=Acute hepatitis C: prevention and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=2009|volume=7|issue=3|pages=351–361|pmid=19344247}}</ref> === Zunajjetrni simptomi === Hepatitis C lahko povzroča tudi določene zunajjetrne simptome, ki so verjetno posledica [[imunološki odziv|imunološkega odziva]] na okužbo in jih dostikrat odkrijemo prej kot sam hepatitis ([[revmatoidni sindrom]], spremembe na [[bolezni oči|očeh]] in [[kožne bolezni|koži]], [[glomerulonefritis]] itd).<ref name=MaticicKastelic/> Pri 0,16 do 45,4 % kronično okuženih bolnikov se pojavi [[trombocitopenija]] (zmanjšano število [[krvna ploščica|krvnih ploščic]]).<ref>{{cite journal |author1=Louie, KS |author2=Micallef, JM |author3=Pimenta, JM |author4=Forssen, UM |title=Prevalence of thrombocytopenia among patients with chronic hepatitis C: a systematic review.|journal=Journal of viral hepatitis|date=2011|volume=18|issue=1|pages=1–7|pmid=20796208}}</ref> === Zunajjetrni zapleti === Hepatitis C je v redkih primerih povezan s [[Sjögrenov sindrom|Sjögrenovim sindromom]] (avtoimuno obolenje), [[trombocitopenija|trombocitopenijo]], [[lichen planus]]om, [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]] in z [[limfoproliferativna motnja|limfoproliferativnimi motnjami]] celic B.<ref name=Extrahepatic>{{cite journal | last1 = Zignego | first1 = AL | last2 = Ferri | first2 = C | last3 = Pileri | first3 = SA | last4 = Caini | first4 = P | last5 = Bianchi | first5 = FB |title=Extrahepatic manifestations of Hepatitis C Virus infection: a general overview and guidelines for a clinical approach |journal=Digestive and Liver Disease|volume=39 |issue=1 |pages=2–17 |year=2007 |pmid=16884964 |doi=10.1016/j.dld.2006.06.008 |display-authors=3 }}</ref> Do trombocitopenije prihaja po ocenah pri 0,16 % do 45,4 % oseb s kroničnim hepatitisom C.<ref>{{cite journal |author1=Louie KS |author2=Micallef JM |author3=Pimenta JM |author4=Forssen UM |title=Prevalence of thrombocytopenia among patients with chronic hepatitis C: a systematic review|journal=Journal of viral hepatitis|year=2011 |volume=18|issue=1|pages=1–7|pmid=20796208|doi=10.1111/j.1365-2893.2010.01366.x}}</ref> Poročali so o možnih povezavah z nodularnim [[prurigo]]m<ref>{{cite journal|last=Lee|first=MR|author2=Shumack, S|title=Prurigo nodularis: a review|journal=The Australasian journal of dermatology|year=2005 |volume=46|issue=4|pages=211–218; quiz 219–20|pmid=16197418|doi=10.1111/j.1440-0960.2005.00187.x}}</ref> in [[membranoproliferative glomerulonephritis|membranoproliferativnim glomerulonefritisom]].<ref name=ID2010/> Okužba s hepatitisom C je povezana tudi z mešano [[krioglobulinemija|krioglobulinemijo]], pri kateri gre za vnetje malih in srednje velikih žil (ali [[vaskulitis]]) zaradi odlaganja [[imunski kompleks|imunskih kompleksov]], v katere so vpleteni [[krioglobulin]]i.<ref>{{cite journal | last1 = Iannuzzella | first1 = F | last2 = Vaglio | first2 = A | last3 = Garini | first3 = G|title=Management of hepatitis C virus-related mixed cryoglobulinemia | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2010-05_123_5/page/400 |journal=Am. J. Med. |volume=123 |issue=5|pages=400–408 |year=2010 |pmid=20399313 |doi=10.1016/j.amjmed.2009.09.038}}</ref> == Virologija == Virus hepatitisa je majhen [[virus RNK]] z ovojnico in enojno desnosučno verigo.<ref name=NEJM2011/> Pripada rodu ''Hepacivirus'' družine [[Flaviviridae]].<ref name=ID20101>{{navedi knjigo | last1 = Ray | first1 = Stuart C. | last2 = Thomas | first2 = David L. |editor1-first = Gerald L. | editor1-last = Mandell | editor2-first = John E. | editor2-last = Bennett | editor3-last = Dolin | editor3-first = Raphael|title=Mandell, Douglas, and Bennett's principles and practice of infectious diseases|year=2009|publisher=Churchill Livingstone |location=Philadelphia, PA|isbn=978-0443068393|chapter=Chapter 154: Hepatitis C |edition=7.}}</ref> Obstaja sedem genotipov VHC, ki se jih označuje s števkami ena do sedem.<ref name=Nakano2011>{{cite journal| last1 = Nakano | first1 = T | last2 = Lau | first2 = GM | last3 = Lau | first3 = GM | last4 = Sugiyama | first4 = M |last5 = Mizokami | first5 = M |title=An updated analysis of hepatitis C virus genotypes and subtypes based on the complete coding region |journal=Liver Int. |year=2011 |pmid=22142261|doi=10.1111/j.1478-3231.2011.02684.x |volume=32 |issue=2 |pages=339–45 | display-authors=3 }}</ref> V ZDA gre pri 70 % primerov za genotip 1, pri 20 % za genotip 2, in po 1 % za ostale genotipe.<ref name=AFP2010/> Genotip 1 je najpogostejši tudi v Južni Ameriki in v Evropi.<ref name=NEJM2011/> V Rusiji je okoli 50 % bolnikov okuženih z genotipom 1b, 30–40 % pa z genotipoma 2 in 3.<ref name="bivol"/> Na Kitajskem je 60–70 % bolnikov okuženih z genotipom 1b.<ref>{{navedi revijo |last1=Cui Y, Jia J.|year=2013|title=Update on epidemiology of hepatitis B and C in China|journal=J Gastroenterol Hepatol |volume=28|issue=Suppl 1|pages=7-10|pmid=23855289|doi=10.1111/jgh.12220}}</ref> Raziskava v Sloveniji na 226 bolnikih je leta 1997 pokazala, da je tu najbolj razširjen genotip 1 (podtip 1b: 33,0 %; podtip 1a: 28,4 %), sledijo pa genotip 3 (26,5 %), 2 (11,6 %) in 4 (0,5 %). Prihaja pa do razlik v pogostnosti določenega genotipa pri različnih skupinah bolnikov. Okužba s podtipom 1b, ki prevladuje med slovenskimi bolniki, je povezana predvsem s transfuzijo krvi, a je po drugi strani redka pri intravenskih uživalcih mamil (5,9 %). Pri slednjih sta najbolj razširjena genotipa 3 in podtip 1a.<ref>{{navedi revijo |first1=Katja |last1=Seme |first2=Mario |last2=Poljak |first3=Branka |last3=Čelan-Lucu |first4=Gorazd |last4=Lešničar |first5=Vladimir |last5=Brinovec |first6=Mojca |last6=Matičič |first7=Jelka |last7=Meglič-Volkar |first8=Saša |last8=Žužek-Rešek |first9=Srečko |last9=Štepec |first10=Zvonko |last10=Baklan |first11=Dušan |last11=Andoljšek |first12=Majda |last12=Benedik-Dolničar |first13=Peter |last13=Dovč |first14=Srečko |last14=Koren |display-authors=5 |title=Genomska tipizacija izolatov virusa hepatitisa C v Sloveniji|year=1997|journal=Med razgl|volume=36|issue=3|pages=345-62}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4XVPEZEJ|tip=kratko}}</ref> == Prenašanje == [[Slika:Hepatitis C infection by source (CDC) - sl.svg|thumb|300px|Izvori okužb z virusom hepatitisa C v ZDA]] Poglavitna pot prenosa bolezni je v razvitem svetu intravensko jemanje mamil, v razvijajočih se delih sveta pa so to predvsem transfuzije krvi in nevarni zdravstveni postopki.<ref name=Mah2010>{{navedi revijo|last=Maheshwari|first=A|author2=Thuluvath, PJ|title=Management of acute hepatitis C|journal=Clinics in liver disease|year=2010|volume=14|issue=1|pages=169–76; x|pmid=20123448|doi=10.1016/j.cld.2009.11.007}}</ref> V 20 % primerov vzroka za prenos ni mogoče ugotoviti;<ref name=Pon2011>{{cite journal|last=Pondé|first=RA|title=Hidden hazards of HCV transmission|journal=Medical microbiology and immunology|year=2011|volume=200|issue=1|pages=7–11|pmid=20461405|doi=10.1007/s00430-010-0159-9|url=http://www.springerlink.com/content/51616848hl14r2w2/fulltext.pdf}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> za številne med njimi pa ocenjujejo, da je vzrok zatajeno intravensko jemanje mamil.<ref name=Book2011p4/> === Intravensko jemanje mamil === Intravensko jemanje mamil je po vsem svetu pogosto poglavitni [[dejavnik tveganja]] za hepatitis C.<ref name=China2008>{{cite journal|author1=Xia, X |author2=Luo J |author3=Bai J |author4=Yu R |title=Epidemiology of HCV infection among injection drug users in China: systematic review and meta-analysis|url=https://archive.org/details/sim_public-health_2008-10_122_10/page/990 |journal=Public health|year=2008 |volume=122|issue=10|pages=990–1003|pmid=18486955|doi=10.1016/j.puhe.2008.01.014}}</ref> Od 77 držav, ki so jih preučili, je v 25 državah hepatitis C v populaciji intravenskih uživalcev mamil prevladoval v obsegu med 60 in 80 %.<ref name=Lancet2011>{{cite journal |author1=Nelson PK |author2=Mathers BM |author3=Cowie B |author4=Hagan H |author5=Des Jarlais D |author6=Horyniak D |author7=Degenhardt L |title=Global epidemiology of hepatitis B and hepatitis C in people who inject drugs: results of systematic reviews|journal=Lancet|date=2011-08-13|volume=378|issue=9791|pages=571–583|pmid=21802134|doi=10.1016/S0140-6736(11)61097-0|pmc=3285467}}</ref><ref name=China2008/> Dvanajst držav je pri tem imelo deleže nad 80 %.<ref name=Lancet2011/> Sklepajo, da je po svetu deset milijonov intravenskih uživalcev mamil okuženih s hepatitisom C; Kitajska (1,6&nbsp;milijona), Združene države (1,5&nbsp;milijona) in Rusija (1,3&nbsp;milijona) imajo največje absolutne številke.<ref name=Lancet2011/> Pogostnost hepatitisa C med zaporniki je v ZDA deset- do dvajsetkrat višja kot med ostalim prebivalstvom; vzrok za to je v visoko tveganih navadah v zaporih, kot sta na primer intravensko jemanje mamil in [[tetoviranje]] z nesterilno opremo.<ref name=Jail2010>{{cite journal|last=Imperial|first=JC|title=Chronic hepatitis C in the state prison system: insights into the problems and possible solutions|journal=Expert review of gastroenterology & hepatology|year=2010 |volume=4|issue=3|pages=355364|pmid=20528122|doi=10.1586/egh.10.26}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vescio MF |author2=Longo B |author3=Babudieri S |author4=Starnini G |author5=Carbonara S |author6=Rezza G |author7=Monarca R|title=Correlates of hepatitis C virus seropositivity in prison inmates: a meta-analysis|journal=Journal of epidemiology and community health|year=2008 |volume=62|issue=4|pages=305–313|pmid=18339822|doi=10.1136/jech.2006.051599}}</ref> === Izpostavljenost v zdravstvenem okolju === [[Transfuzija krvi]], transfuzija izdelkov iz krvi ali presajanje organov brez izločilnega preskusa na VHC predstavljajo resno nevarnost okužbe.<ref name=AFP2010/> V ZDA je zahtevano splošno presejanje od leta 1992 dalje,<ref name=Rosen2011/> v Kanadi pa od leta 1990.<ref>{{navedi knjigo |last1=Day |first1=Rene A. |last2=Paul |first2=Pauline |last3=Williams |first3=Bev |last4=Smeltzer |first4=Suzanne C. |last5=Bare |first5=Brenda |title=Brunner & Suddarth's textbook of Canadian medical-surgical nursing|year=2009|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia, PA|isbn=9780781799898|page=1237|url=http://books.google.ca/books?id=SB_-CRXvZPYC&pg=PA1237|edition=2. kanadska}}</ref> Tveganje okuženosti se je tako z ene od 200 enot krvi<ref name=Rosen2011>{{navedi knjigo|title=Rosen's emergency medicine: concepts and clinical practice |url=https://archive.org/details/rosensemergencym00mdjo |edition=7. |last=Marx |first=John |year=2010 |publisher=Mosby/Elsevier |location=Philadelphia, PA |isbn=9780323054720 |page=[https://archive.org/details/rosensemergencym00mdjo/page/n1176 1154]}}</ref> zmanjšalo na eno od 10.000 do 10.000.000 enot krvi.<ref name=Book2011p4/><ref name=Pon2011/> Vzrok za preostalo nizko tveganje je [[obdobje okna]] (čas med okužbo krvodajalca s hepatitisom C in pozitivnim testom njegove krvi), ki, odvisno od metode, znaša približno 11–70&nbsp;dni.<ref name=Pon2011/> Nekatere države zaradi stroškov ne testirajo na hepatitis C.<ref name=World2007/> Pri ljudeh, ki so se ranili z iglo osebe, ki je pozitivna na VHC, znaša verjetnost za pojav bolezni 1,8 %.<ref name="AFP2010" /> Verjetnost je večja, če je bila igla votla in če je vbodna rana globoka.<ref name="World2007" /> Izpostavljenost sluznice krvi ravno tako predstavlja tveganje, verjetnost za prenos pa je nizka. Stik nepoškodovane kože s krvjo ne predstavlja nevarnosti.<ref name="World2007" /> Zdravstveni postopki, kot so ponovna uporaba igel in brizg, večkratna uporaba fiol, uporaba vrečk za infuzijo in neustrezno sterilizirane kirurške opreme, dokazano predstavljajo tveganje za prenos hepatitisa C.<ref name="World2007" /> Znano je, da je omejeno uveljavljanje in izvajanje strogih standardnih ukrepov v javnih in zasebnih zdravstvenih in zobozdravstvenih zavodih glavni vzrok za širjenje VHC v [[Egipt]]u, državi, ki ima najvišji delež okuženih na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www1.albawaba.com/en/news/highest-rates-hepatitis-c-virus-transmission-found-egypt |title=Highest Rates of Hepatitis C Virus Transmission Found in Egypt |publisher=Al Bawaaba |date=9.8.2010 |accessdate=27.8.2010 |archive-date=2012-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120515221938/http://www.albawaba.com/news/highest-rates-hepatitis-c-virus-transmission-found-egypt |url-status=dead }}</ref> === Spolni odnosi === [[Slika:Kondom.jpg|thumb|right|200px|Kot pri vseh spolno prenosljivih boleznih je tudi pri hepatitisu C pomembna zaščita s [[kondom]]om pri spolnem odnosu.]] Ali se hepatitis C lahko prenaša s spolnimi odnosi, ni enoznačno dokazano.<ref name=Sex2010>{{cite journal |author1=Tohme RA |author2=Holmberg SD |title=Is sexual contact a major mode of hepatitis C virus transmission?|journal=Hepatology |volume= 52|issue= 4|pages= 1497–1505|year=2010 |pmid=20635398 |doi=10.1002/hep.23808 |url = http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/hep.23808/pdf }}</ref> Povezava med visoko tveganimi spolnimi aktivnostmi in {{nowrap|hepatitisom C}} sicer obstaja, vendar ni znano, ali je dejanski dejavnik tveganja za prenos bolezni zatajena uporaba mamil ali res sam spolni odnosi.<ref name=AFP2010/> Večina dokazov podpira tezo, da za [[Monogamija|monogamne]] [[heteroseksualnost|heteroseksualne]] pare ni nevarnosti.<ref name=Sex2010/> Tveganje obstaja pri spolnih praksah, pri katerih prihaja do večjih poškodb anogenitalne sluznice, kot je [[analni spolni odnos]] s penetriranjem, ali pri spolnem odnosu s spremljajočo drugo [[spolno prenosljiva okužba|spolno prenosljivo okužbo]], kot sta na primer [[HIV]] ali [[spolna razjeda]].<ref name=Sex2010/> Na [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja]] (NIJZ) poudarjajo uporabo [[kondom]]a za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno s hepatitisom C.<ref>{{navedi splet|title=Hepatitis C (Virusni hepatitis C)|url=http://www.nijz.si/sl/hepatitis-c-virusni-hepatitis-c|accessdate=1.11.2015|date=2015|publisher=NIJZ}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Tetoviranje in pirsing === [[Tetoviranje]] zvišuje tveganje za {{nowrap|hepatitis C}} za dva- do trikrat.<ref name=Tato2010>{{cite journal |author1=Jafari S |author2=Copes R |author3=Baharlou S |author4=Etminan M |author5=Buxton J |title=Tattooing and the risk of transmission of hepatitis C: a systematic review and meta-analysis|journal=International journal of infectious diseases : IJID : official publication of the International Society for Infectious Diseases|year=2010|volume=14|issue=11|pages=e928–940|pmid=20678951|url=http://natap.org/2010/HCV/tatoohcv.pdf|doi=10.1016/j.ijid.2010.03.019}}</ref> Vzrok sta lahko neustrezno sterilizirana oprema ali pa kontaminacija uporabljenih barvil.<ref name=Tato2010/> Tetoviranja ali [[pirsing]]i, ki se opravljajo neprofesionalno, so posebno vprašljivi, ker so tehnike sterilizacije v takih razmerah pomanjkljive. Kaže, da predstavljajo tetovaže z večjo površino višje tveganje.<ref name=Tato2010/> Po oceni skoraj polovica zapornikov uporablja opremo za tetoviranje, ki ni sterilizirana.<ref name=Tato2010/> Tetoviranja pri licenciranih ponudnikih so le redko neposredni vzrok za okužbo z VHC.<ref>{{navedi splet|title=Hepatitis C|url=http://www.cdc.gov/hepatitis/HCV/PDFs/HepCGeneralFactSheet.pdf|publisher=Centers for Disease Control and Prevention (CDC) |accessdate=2. 1. 2012}}</ref> === Vertikalni prenos === Do [[vertikalni prenos|vertikalnega prenosa]] {{nowrap|hepatitisa C}} z okužene matere na njenega otroka pride v manj kot 10 % nosečnosti.<ref name=Preg10>{{cite journal |author1=Lam, NC |author2=Gotsch, PB |author3=Langan, RC|title=Caring for pregnant women and newborns with hepatitis B or C|journal=American family physician|date=15. 11. 2010|volume=82|issue=10|pages=1225–1229|pmid=21121533 | url =http://www.aafp.org/afp/2010/1115/p1225.pdf }}</ref> Postopkov, ki bi na to tveganje vplivali, ni.<ref name=Preg10/> Kdaj med nosečnostjo pride do prenosa bolezni, ni jasno; lahko že med samo nosečnostjo ali pa ob porodu.<ref name=Pon2011/> Dolgotrajen porod je povezan z višjo stopnjo tveganja.<ref name=World2007/> Prenos z [[dojenje]]m ni dokazan; okuženi materi pa se, če ima razpokane ali krvaveče bradavice, iz previdnosti dojenje odsvetuje,<ref>{{cite journal |author=Mast EE |title=Mother-to-infant hepatitis C virus transmission and breastfeeding |journal=Advances in Experimental Medicine and Biology|volume=554|pages=211–6|year=2004 |pmid=15384578}}</ref> prav tako če ima visoko virusno breme.<ref name=Pon2011/> == Diagnoza == [[Slika:Hepatitis C serology.png|thumb|Serološki profil okužbe z virusom hepatitisa C]] Za {{nowrap|hepatitis C}} obstajajo številni diagnostični testi, kot so na primer [[ELISA]] (encimski imunski preskus na [[protitelo|protitelesa]] proti VHC), [[prenos western]] in kvantitativna metoda [[verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]] (PCR) za [[RNK]] VHC.<ref name=AFP2010/> S PCR je virusno [[RNK]] običajno mogoče dokazati 1–2 tedna po okužbi, do nastanka protiteles pa prihaja bistveno počasneje, tako da jih je mogoče dokazati le z zakasnitvijo.<ref name=Tah2009/> Kronični hepatitis C je opredeljen kot okužba z virusom VHC, ki traja več kot 6 mesecev in je dokazana na osnovi prisotnosti virusne RNK v krvi.<ref name=Book2011/> Kronični hepatitis C običajno poteka prvih nekaj desetletij brez izraženih simptomov,<ref name=Book2011/> zato ga najpogosteje odkrijejo zaradi povišanih vrednosti [[jetrni encim|jetrnih encimov]], ugotovljenih s testi jetrne funkcije, ali med rutinskim presejanjem oseb iz skupin z visokim tveganjem. S testiranjem ni mogoče razlikovati med akutno in kronično okužbo.<ref name=World2007/> === Serologija === Testiranje na okužbo virusom hepatitisa C se običajno začne s serološkimi testi.<ref name="AFP2010" /> Pri diagnosticiranju se kot [[presejalni test]] uporablja ugotavljanje prisotnosti [[protitelo|protiteles]] proti VHC v krvi, vendar pa se le-ta pojavijo šele 8–12 tednov, lahko pa celo pol leta po okužbi (t. i. [[obdobje okna]]).<ref name="MaticicKastelic" /> Za ugotavljanje protiteles proti VHC se uporablja ELISA. Za potrditev prisotnosti protiteles pa se uporablja [[rekombinantni imunski odtis]].<ref name="AFP2010" /> Zaradi dolgega obdobja okna s presejalnim testom okužbe ni možno zagotovo izključiti, kar velja zlasti za akutno okužbo, ko je bolnik najbolj kužen. Pozitivni rezultat testa na protitelesa proti VHC pomeni bodisi trenutno prisotno okužbo bodisi okužbo z virusom VHC v preteklosti, ki pa ni več prisotna. Zato pozitivnemu testu nujno sledi testiranje krvi na [[virusno breme]] (prisotnost virusne [[RNK]] v krvi). Le-ta se v krvi pojavi že po 8–10 dneh po okužbi.<ref name="MaticicKastelic" /> Virusno breme se določa s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]].<ref name="AFP2010" /> Če RNK ni zaznavna, preskus z imunoprenosom pa je pozitiven, pomeni, da je oseba v preteklosti bila okužena, vendar pa je virus izginil, bodisi zaradi zdravljenja bodisi spontano.<ref name="AFP2010" /> Na razpolago so tudi številni hitri testi, ki dajo rezultat v približno 30&nbsp;minutah.<ref>{{navedi revijo |author1=Shivkumar, S |author2=Peeling, R |author3=Jafari, Y |author4=Joseph, L |author5=Pant Pai, N |title=Accuracy of Rapid and Point-of-Care Screening Tests for Hepatitis C: A Systematic Review and Meta-analysis.|journal=Annals of internal medicine|date=2012|volume=157|issue=8|pages=558–566|pmid=23070489}}</ref> Jetrni encimi so v začetnem obdobju okužbe spremenljivi<ref name="Book2011" /> in v povprečju začnejo naraščati sedem tednov po okužbi.<ref name="ID2010" /> Vrednosti jetrnih encimov slabo korelirajo z resnostjo bolezni.<ref name="ID2010" /> === Biopsija === Jetrna [[biopsija]] se uporablja za določanje stopnje napredovalosti jetrne poškodbe, vendar sam postopek predstavlja tveganje. Tipično vidne spremembe so prisotni [[limfocit]]i v [[parenhim]]u, limfoidni folikli v portalni triadi in spremembe v [[žolčevod]]ih.<ref name=NEJM2011/> Obstajajo tudi številni krvni testi za določanje stopnje jetrne fibroze in z njihovo pomočjo se lahko potreba po jetrni biopsiji zmanjša.<ref name=NEJM2011/> === Presejalni pregledi === Domnevajo, da samo 5–50 % vseh okuženih v ZDA in Kanadi pozna svoj status okuženosti.<ref name=Tato2010/> Testiranje se priporoča v primerih z velikim tveganjem, med drugim pri osebah s tetovažami.<ref name=Tato2010/> Pregled se svetuje tudi v primeru zvišanih ravni jetrnih encimov, saj so pogosto edini znak kroničnega hepatitisa.<ref>{{cite journal|last=Senadhi|first=V|title=A paradigm shift in the outpatient approach to liver function tests|url=https://archive.org/details/sim_southern-medical-journal_2011-07_104_7/page/521|journal=Southern Medical Journal|year=2011|volume=104|issue=7|pages=521–525|pmid=21886053|doi=10.1097/SMJ.0b013e31821e8ff5}}</ref> V Sloveniji je testiranje intravenskih uživalcev drog najpogosteje in najbolje organizirano v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike v Ljubljani]]. Osebe s pozitivnimi anti-HCV protitelesi opravijo še testiranje na virusno breme in v primeru pozitivnega rezultata še teste za oceno delovanja jeter, glede na priporočila pa so napotene še k specialistu za hepatitise. Vse še neokužene uživalce drog je treba presejalno testirati na anti-HCV vsakih šest do dvanajst mesecev.<ref name=MaticicKastelic/> == Preprečevanje == Trenutno [[cepivo|cepiva]], ki bi ščitilo pred okužbo s hepatitisom C, ni na razpolago. V razvoju je več cepiv, ki kažejo obetavne rezultate.<ref>{{cite journal |author1=Halliday J |author2=Klenerman P |author3=Barnes E |title=Vaccination for hepatitis C virus: closing in on an evasive target|journal=Expert review of vaccines|date=2011 |volume=10|issue=5|pages=659–672|pmid=21604986|doi=10.1586/erv.11.55|pmc=3112461 | url =http://www.expert-reviews.com/doi/pdfplus/10.1586/erv.11.55 | format = PDF }}</ref> Kombinacija ukrepov za zmanjšanje tveganja, kot sta oskrba z neuporabljenimi iglami in brizgami ter zdravljenje odvisnikov, lahko pri intravenskem jemanju mamil zniža tveganje za okužbo s {{nowrap|hepatitisom C}} za okoli 75 %.<ref>{{cite journal |author1=Hagan, H |author2=Pouget, ER |author3=Des Jarlais, DC|title=A systematic review and meta-analysis of interventions to prevent hepatitis C virus infection in people who inject drugs|journal=The Journal of infectious diseases|date=1. 7. 2011|volume=204|issue=1|pages=74–83|pmid=21628661|doi=10.1093/infdis/jir196|pmc=3105033 | url =http://jid.oxfordjournals.org/content/204/1/74.full}}</ref> Pri preprečevanju okužbe so pomembni tudi državni presejalni postopki pri krvodajalcih in splošni previdnostni ukrepi v okviru zdravstvenih ustanov.<ref name=ID2010/> V državah, kjer ni ustrezne oskrbe s sterilnimi brizgami, je zdravila treba dajati peroralno in ne z injiciranjem, če je le možno.<ref name=World2007/> == Zdravljenje == Okužba z VHC vodi pri 50–80 % bolnikov v kronični hepatitis. Zdravljenje z zdravili pri kroničnih bolnikih omogoči ozdravljenje v visokem odstotku (50 do 80 % pri zdravljenju s starejšimi režimi zdravljenja,<ref>{{navedi revijo|author1=Torresi J|author2=Johnson D|author3=Wedemeyer H|title=Progress in the development of preventive and therapeutic vaccines for hepatitis C virus|journal=Journal of hepatology|date=2011|volume=54|issue=6|pages=1273–85|pmid=21236312|doi=10.1016/j.jhep.2010.09.040|url=http://download.journals.elsevierhealth.com/pdfs/journals/0168-8278/PIIS0168827811000183.pdf}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal|last=Ilyas|first=JA|author2=Vierling, JM|title=An overview of emerging therapies for the treatment of chronic hepatitis C|journal=Clinics in liver disease|date=2011|volume=15|issue=3|pages=515–36|pmid=21867934|doi=10.1016/j.cld.2011.05.002}}</ref>, novejša zdravila pa omogočajo ozdravitev pri več kot 90 % kroničnih bolnikov<ref>[http://www.nhs.uk/Conditions/Hepatitis-C/Pages/Treatment.aspx Treating hepatitis C] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151112122130/http://www.nhs.uk/Conditions/Hepatitis-C/Pages/Treatment.aspx |date=2015-11-12 }}. Vpogled: 30.10.2015.</ref>). V redkih primerih kronični bolniki virus izčistijo tudi brez zdravljenja.<ref name=Book2011p4/> Pri kroničnih bolnikih se odsvetuje uživanje alkohola in [[hepatotoksičnost|hepatotoksični]]h zdravil<ref name=AFP2010/> ter cepljenje proti [[hepatitis A|hepatitisoma A]] in [[hepatitis B|B]].<ref name=AFP2010/> Pri zdravljenju hepatitisa C obstajajo trije poglavitni cilji: preprečevanje ciroze in njenih zapletov, blažitev zunajjetrnih zapletov ter preprečevanje okužbe drugih ljudi. Sočasne presnovne motnje (npr. [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[debelost]], [[steatoza|steatozo]], [[steatohepatitis]]) je treba nadzorovati.<ref>{{navedi revijo |author1=Poynard T |author2=Yuen MF |author3=Ratziu V |author4=La CL|title=Viral hepatitis C|journal=The Lancet|volume=362|year=2003|pages=2095–100}}</ref> Pri bolnikih, pri katerih je prišlo do ciroze, so priporočljivi [[ultrazvočni pregled]]i za ugotavljanje morebitne napredovalosti do [[jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=AFP2010/> Bolnike s kroničnim hepatitisom C v Sloveniji večinoma obravnavajo zdravniki [[infektolog]]i, še posebej pri dokončnih zapletih pa tudi [[gastroenterolog]]i, po potrebi tudi na [[abdominalna kirurgija|abdominalni kirurgiji]], kjer opravljajo [[presaditev jeter]].<ref name=MaticicKastelic/> === Zdravila === Po letu 2014 so bila odobrena nova učinkovita zdravila za zdravljenje kroničnega hepatitisa C. Do leta 2011 je standardno terapijo predstavljalo 24- ali 48-tedensko dvojno zdravljenje s [[pegilirani interferon|pegiliranim interferonom]] in [[ribavirin]]om (odvisno od genotipa virusa),<ref name=AFP2010/> s katerim je [[trajni virološki odziv]] doseglo od 40 do 80 % zdravljenih bolnikov. Pri kombiniranju z ribavirinom izkazuje [[peginterferon alfa-2a]] določene prednosti pred [[peginterferon alfa-2b|peginterferonom alfa-2b]], čeprav so dokazi šibki.<ref name="pmid20187106">{{navedi revijo |last1=Awad|first1=Tahany |last2=Thorlund|first2=Kristian |last3=Hauser|first3=Goran |last4=Stimac|first4=Davor |last5=Mabrouk|first5=Mahasen |last6=Gluud|first6=Christian | title = Peginterferon alpha-2a is associated with higher sustained virological response than peginterferon alfa-2b in chronic hepatitis C: systematic review of randomized trials | journal = Hepatology | volume = 51 | issue = 4 | pages = 1176–1184 | year = 2010 | pmid = 20187106 | doi = 10.1002/hep.23504 }}</ref> Leta 2011 so za zdravljenje okužbe z virusom hepatitisa C genotipa 1 odobrili zdravili [[telaprevir]] in [[boceprevir]]. Šlo je za prvo generacijo t. i. neposredno delujočih protivirusnih zdravil, ki se uporabljata v trotirni terapiji skupaj s pegiliranim interferonom in ribavirinom in dosegata ozdravitev pri 65 do 70 % bolnikov (dvojno zdravljenje je pri genotipu 1 dosegalo ozdravitev pri okoli 40 do 50 %).<ref name=easl2015/> [[Neželeni učinek|Neželeni učinki]] v obliki gripi podobnih simptomov se izrazijo pri okoli polovici zdravljenih, pri tretjini bolnikov pa se pojavijo čustvene težave.<ref name=AFP2010/> Zdravljenje v prvih 6 mesecih po okužbi je učinkovitejše kot kasneje v poteku bolezni, ko ta že preide v kronično obliko.<ref name=Tah2009/> Novejše smernice za zdravljenje hepatitisa C odsvetujejo trotirno zdravljenje s telaprevirjem ali boceprevirjem, če so na voljo novejše oblike zdravljenja, ki so učinkovitejše in varnejše.<ref name=easl2015/> Po letu 2014 so prišla na tržišče novejša zdravila: [[simeprevir]], [[daklatasvir]], [[sofosbuvir]], [[dasabuvir]] ter kombinirana zdravila sofosbuvir/[[ledipasvir]], sofosbuvir/[[velpatasvir]], [[paritaprevir]]/[[ombitasvir]]/[[ritonavir]] in [[grazoprevir]]/[[elbasvir]].<ref name=easl2015>[http://www.easl.eu/medias/cpg/HEPC-2015/Full-report.pdf "EASL - Smernice za zdravljenje hepatitisa C 2015"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151022222919/http://www.easl.eu/medias/cpg/HEPC-2015/Full-report.pdf |date=2015-10-22 }}. Vpogled: 30.10.2015.</ref><ref name=EASL/> Nove smernice za zdravljenje kroničnega hepatitisa C priporočajo različne oblike zdravljenja glede na genotip virusa, odsvetujejo pa uporabo shem, ki vključujejo interferon.<ref name=EASL>EASL Recommendations on Treatment of Hepatitis C 2016. J Hepatol (2016), http://dx.doi.org/10.1016/j. jhep.2016.09.001</ref> === Presaditev jeter === Jetrna ciroza kot posledica okužbe s hepatitisom C je pogost vzrok za potrebo po [[presaditev jeter|presaditvi jeter]],<ref name=Tah2009/> vendar pri nepozdravljeni okužbi pride zelo pogosto (v 80 do 90 % primerov) do ponovitve okužbe po presaditvi.<ref name=NEJM2011/><ref>{{navedi knjigo|last=Sanders|first=Mick|title=Mosby's Paramedic Textbook|year=2011|publisher=Jones & Bartlett Publishers|isbn=9780323072755|page=839|url=https://books.google.com/books?id=PJyhIH8N8qgC&pg=PA839}}</ref> Ob okužbi presajenih jeter se pri 10 do 30 % bolnikom v 5 letih ponovno razvije ciroza.<ref name=Ciria2013>{{navedi revijo |first1=Ruben |last1=Ciria |first2=María |last2=Pleguezuelo |first3=Shirin E. |last3=Khorsandi |first4=Diego |last4=Davila |first5=Abid |last5=Suddle |first6=Hector |last6=Vilca-Melendez |first7=Sebastian |last7=Rufian |first8=Manuel de la |last8=Mata |first9=Javier |last9=Briceno |first10=Pedro López |last10=Cillero |first11=Nigel |last11=Heaton |display-authors=5 |title=Strategies to reduce hepatitis C virus recurrence after liver transplantation |journal=World J Hepatol |volume=5 |issue=5 |pages=237–250 |date=2013 |pmid=23717735 |pmc=3664282 |doi=10.4254/wjh.v5.i5.237}}</ref> Zdravljenje s pegiliranim interferonom in ribavirinom po presaditvi zmanjša tveganje za ponovni pojav okužbe za okoli 70 %.<ref name=Coilly2013>{{navedi revijo |author1=Coilly A |author2=Roche B |author3=Samuel D |title=Current management and perspectives for HCV recurrence after liver transplantation |journal=Liver Int. |volume=33 Suppl 1 |issue= |pages=56–62 |date=2013 |pmid=23286847 |doi=10.1111/liv.12062}}</ref> Priporočeno je zdravljenje bolnika še pred presaditvijo, s čimer se skuša doseči dva cilja: preprečitev okužbe presadka ter izboljšanje jetrne funkcije bolnikov z dekompenzirano boleznijo jeter. Priporočeno je zdravljenje s kombinacijami brez interferona.<ref name=easl2015/> === Alternativno zdravljenje === Za več [[alternativnih terapij]], kot so [[mlečni osat]], [[ginseng]] in [[koloidno srebro]], njihovi zagovorniki trdijo, da pomagajo proti hepatitisu C.<ref name="NCCAM">[http://nccam.nih.gov/health/providers/digest/hepatitisC-science.htm "Hepatitis C and CAM: What the Science Says"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110320175202/http://nccam.nih.gov/health/providers/digest/hepatitisC-science.htm|date=2011-03-20}}. [[National Center for Complementary and Alternative Medicine]] (NCCAM). Marec 2011. Pridobljeno 7.3.2011)</ref> Za to, da ima alternativno zdravljenje boljše rezultate pri hepatitisu C, ni dokazov, pa tudi ne za to, da nadomestne terapije kakorkoli vplivajo na virus.<ref name=NCCAM/><ref>{{cite journal |author1=Liu J |author2=Manheimer E |author3=Tsutani K |author4=Gluud C |title=Medicinal herbs for hepatitis C virus infection: a Cochrane hepatobiliary systematic review of randomized trials|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-gastroenterology_2003-03_98_3/page/538 |journal=The American journal of gastroenterology|year=2003 |volume=98|issue=3|pages=538–544|pmid=12650784|doi=10.1111/j.1572-0241.2003.07298.x}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Rambaldi |first=A |last2=Jacobs |first2=BP | last3=Gluud |first3=C |title=Milk thistle for alcoholic and/or hepatitis B or C virus liver diseases |journal=Cochrane Database Syst Rev |date=17. 10. 2007 |issue=4 |page=CD003620|pmid=17943794}}</ref> == Prognoza == Učinkovitost zdravljenja se opredeljuje glede na t. i. [[trajni virološki odziv]] (angl. ''sustained viral response'' (SVR)), ki pomeni odsotnost zaznavnih količin virusne RNK v bolnikovem serumu po najmanj 12 (SVR12) ali 24 tednih (SVR24) po koncu zdravljenja.<ref name=easl2015/><ref>{{navedi knjigo|editor1-last=Helms|editor1-first=Richard A.|editor2-last=Quan|editor2-first=David J.|title=Textbook of Therapeutics: Drug and Disease Management|date=2006|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia, Pa. [u.a.]|isbn=0781757347|page=1340|edition=8.|url=http://books.google.co.in/books?id=YjrQla7JPD0C|accessdate=7.11.2014}}</ref> Uspešna ozdravitev hepatitisa C zmanjša tveganje za pojav jetrnoceličnega raka v prihodnosti za okoli 75 %.<ref>{{navedi revijo |author1=Morgan RL |author2=Baack B |author3=Smith BD |author4=Yartel A |author5=Pitasi M |author6=Falck-Ytter Y |title=Eradication of Hepatitis C Virus Infection and the Development of Hepatocellular Carcinoma: A Meta-analysis of Observational Studies |journal=Annals of Internal Medicine |volume=158 |issue=5 Pt 1 |pages=329–37 |date=2013 |pmid=23460056 |doi=10.7326/0003-4819-158-5-201303050-00005}}</ref> Odzivi na zdravljenje se spreminjajo glede na genotip in izbor zdravil. Pri osebah z genotipom HVC 1 znaša [[trajni virološki odziv]] približno 40–50 % po 48 tednih zdravljenja s pegiliranim interferonom in ribavirinom.<ref name=NEJM2011/> Trajen odziv se doseže pri 70–80 % oseb z genotipoma 2 in 3 po 24 tednih terapije.<ref name=NEJM2011/> Pri genotipu 4 se trajni odziv doseže pri okoli 65 % bolnikov po 48 tednih zdravljenja. Dokazov za zdravljenje genotipa 6 ni veliko, obstajajo le za primere z 48 tedni zdravljenja, v enakih odmerkih kot za genotip 1.<ref>{{navedi revijo |author=Fung J |title=Chronic hepatitis C virus genotype 6 infection: response to pegylated interferon and ribavirin |journal=The Journal of Infectious Diseases |volume=198 |issue=6|pages=808–12 |year=2008 |pmid=18657036 |doi=10.1086/591252 |author2=Lai CL |author3=Hung I |display-authors=3 |last4=Young |first4=John |last5=Cheng|first5=Charles |last6=Wong |first6=Danny |last7=Yuen |first7=Man–Fung | url =http://jid.oxfordjournals.org/content/198/6/808.full}}</ref> Z novimi zdravili se dosega 60- do 100-% SVR.<ref name=easl2015/> == Zgodovina == V sedemdesetih letih je [[Harvey J. Alter]], vodja odseka za nalezljive bolezni pri oddelku za transfuzije [[Nacionalni inštituti za zdravje|NIH]], s sodelavci dokazal, da večina primerov hepatitisa kot posledice [[transfuzija krvi|transfuzij krvi]] ne povzročajo virusi [[Hepatitis A|hepatitisa A]] ali [[Hepatitis B|B]]. Kljub temu odkritju so bila mednarodna prizadevanja dokazati virus, prvotno imenovan'' ne-A ne-B hepatitis'' (NANBH), še naslednjih deset let neuspešna. Leta 1987 so Michael Houghton, Qui-Lim Choo in George Kuo, sodelavci [[korporacije Chiron]], v sodelovanju z DW Bradleyjem, sodelavcem [[Centra za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC) na osnovi najnovejše metode [[Molekulsko kloniranje|molekulskega kloniranja]] identificirali neznani organizem in razvili zanj diagnostični test.<ref name = Boyer>{{navedi knjigo | isbn = 9780792387602 | last = Boyer | first = JL | title = Liver cirrhosis and its development: proceedings of the Falk Symposium 115 | pages = [http://books.google.ca/books?id=n5P696E7T0wC&pg=PA344#v=onepage&q&f=false 344] | publisher =[[Springer Science+Business Media|Springer]] | year = 2001 }}</ref> Leta 1988 je Alter dokazal prisotnost virusa v vrsti vzorcev NANBH. Aprila 1989 je revija ''[[Science]]'' objavila dva članka, ki obravnavata novo odkriti virus.<ref name="choo">{{navedi revijo|author1=Choo QL |author2=Kuo G |author3=Weiner AJ |author4=Overby LR |author5=Bradley DW |author6=Houghton M |title=Isolation of a cDNA clone derived from a blood-borne non-A, non-B viral hepatitis genome|url=https://archive.org/details/sim_science_1989-04-21_244_4902/page/358 |journal=Science |volume=244 |issue=4902 |pages=359–62 |year=1989 |pmid=2523562|doi=10.1126/science.2523562}}</ref><ref name="kuo">{{navedi revijo |last1=Kuo|first1=G. |last2=Choo|first2=Q. |last3=Alter|first3=H. |last4=Gitnick|first4=G. |last5=Redeker|first5=A. |last6=Purcell|first6=R. |last7=Miyamura|first7=T. |last8=Dienstag|first8=J. |last9=Alter|first9=M. |last10=Stevens|first10=C. |author11=Tegtmeier, G.E. |author12=Bonino, F. |author13=Colombo, M. |author14=Lee, W.-S. |author15=Kuo, C. |author16=Berger, K. |author17=Shuster, J.R. |author18=Overby, L.R. |author19=Bradley, D.W. |author20=Houghton, M. |display-authors=5 |title=An assay for circulating antibodies to a major etiologic virus of human non-A, non-B hepatitis |url=https://archive.org/details/sim_science_1989-04-21_244_4902/page/362|journal=Science |volume=244 |issue=4902|pages=362–4 |year=1989 |pmid=2496467 |doi=10.1126/science.2496467}}</ref> Odkritje je vodilo do bistvenih izboljšav pri prepoznavanju bolezni in pri protivirusnem zdravljenju.<ref name = Boyer/> Alter in Houghton sta leta 2000 prejela [[Laskerjeva nagrada|Lasker-Debakeyjevo nagrado za klinične medicinske raziskave]] »za pionirsko delo, ki je pripeljalo do odkritja virusa, ki povzroča hepatitis C, in za razvoj preizkusnih metod, ki so v ZDA zmanjšale nevarnost za s transfuzijo povezan hepatitis, s 30 % leta 1970 na praktično nič leta 2000«.<ref>[https://web.archive.org/web/20080225184627/http://www.laskerfoundation.org/awards/library/2000clinical.shtml2000Winners Albert Lasker Award for Clinical Medical Research], The Lasker Foundation. Retrieved 20.2.2008.</ref> Chiron je v zvezi z virusom in diagnozo predlagal več patentov.<ref name="houghton">{{cite patent | country = EP |number = 0318216 | status = patent | title = NANBV diagnostics | gdate = 1989-05-31 | invent1 = Houghton, M | invent2 = Choo, Q-L | invent3 = Kuo, G | assign1 = Chiron }}</ref> Prijavo konkurenčnega patenta je CDC je leta 1990 umaknil, potem ko je Chiron CDC-ju plačal 1.900.000 USD in Bradleyju 337.500 USD. Leta 1994 je Bradley tožil Chiron in zahteval razveljavitev patenta, priznanje kot soodkritelja in odškodnino ter dohodke iz avtorskih pravic. Potem ko je izgubil pred prizivnim sodiščem, je tožbo leta 1998 umaknil.<ref>{{navedi splet|last=Wilken|first=Judge|title=United States Court of Appeals for the Federal Circuit|url=http://www.ll.georgetown.edu/federal/judicial/fed/opinions/96opinions/96-1536.html|publisher=United States Court of Appeals for the Federal Circuit|accessdate=11.1.2012}}</ref> == Družba in kultura == {{see also|Seznam ljudi s hepatitisom C}} [[Svetovni dan hepatitisa]] je 28. julija, koordinira ga Svetovno združenje za hepatitis.<ref>{{navedi revijo|last=Eurosurveillance editorial|first=team|title=World Hepatitis Day 2011|journal=[[Eurosurveillance]]|date=28.7.2011|volume=16|issue=30|pmid=21813077 | url =http://www.eurosurveillance.org/images/dynamic/EE/V16N30/art19926.pdf }}</ref> Ekonomski stroški hepatitisa C so pomembni tako za posameznika kot za družbo. V 2003 se je za ZDA ocenilo, da celoživljenski strošek bolezni znaša 33,407&nbsp;USD<ref name=Cost2006>{{cite journal|last=Wong|first=JB|title=Hepatitis C: cost of illness and considerations for the economic evaluation of antiviral therapies |journal=PharmacoEconomics |year=2006|volume=24 |issue=7 |pages=661–72 |pmid=16802842|doi=10.2165/00019053-200624070-00005}}</ref>, transplantacija jeter pa okoli 200.000&nbsp;USD.<ref name=Cost2011/> V Kanadi so stroški protivirusnega zdravljenja leta 2003 znašali tudi do 30.000 CAD,<ref>{{navedi splet|title=Hepatitis C Prevention, Support and Research ProgramHealth Canada|url=http://www.phac-aspc.gc.ca/hepc/pubs/psrpmideval-ppsrevalinter/i_problem-eng.php|publisher=Public Health Agency of Canada|accessdate=10.1.2012|year=2003}}</ref> v ZDA pa med 9.200 in 17.600 USD.<ref name=Cost2006/> V mnogih delih sveta si bolniki zdravljenja s protivirusnimi zdravili ne morejo privoščiti, ker bodisi niso zavarovani, ali pa zavarovanje, ki ga imajo, protivirusnih zdravil ne plačuje.<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Howard |editor-last1=Thomas |editor-first2=Stanley |editor-last2=Lemon |editor-first3=Arie |editor-last3=Zuckerman |title=Viral Hepatitis |year=2008|publisher=John Wiley & Sons|location=Oxford|isbn=9781405143882|pages=532|url=http://books.google.ca/books?id=nT2dauLXoYAC&pg=PA532|edition=3.}}</ref> == Raziskave == Leta 2011 je bilo v razvoju okoli 100 zdravil za hepatitis C.<ref name=Cost2011>{{cite journal|last1 = El Khoury | first1 = AC | last2 = Klimack | first2 = WK | last3 = Wallace | first3 = C | last4 = Razavi| first4 = H |title=Economic burden of hepatitis C-associated diseases in the United States|journal=Journal of Viral Hepatitis|date=2011|doi=10.1111/j.1365-2893.2011.01563.x|volume=19|issue=3|pages=153–160|pmid=22329369}}</ref> Med drugim gre za cepiva proti hepatitisu C, [[imunomodulator]]je in [[zaviralec ciklofilina|zaviralce ciklofilina]].<ref>{{cite journal|last=Ahn|first=J|author2=Flamm, SL|title=Hepatitis C therapy: other players in the game|journal=Clinics in liver disease|year=2011 |volume=15|issue=3|pages=641–56|pmid=21867942|doi=10.1016/j.cld.2011.05.008}}</ref> Do teh kandidatov za nova zdravila je prišlo zaradi vse boljšega poznavanja virusa hepatitisa.<ref>{{cite journal|last=Vermehren|first=J|author2=Sarrazin, C|title=New HCV therapies on the horizon|journal=Clinical microbiology and infection : the official publication of the European Society of Clinical Microbiology and Infectious Diseases|year=2011 |volume=17|issue=2|pages=122–34|pmid=21087349|doi=10.1111/j.1469-0691.2010.03430.x| url = http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1469-0691.2010.03430.x/pdf }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[hepatitis A]] * [[hepatitis B]] * [[hepatitis D]] * [[hepatitis E]] * [[hepatitis F]] * [[hepatitis G]] == Zunanje povezave == * {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Digestive_Disorders/Liver/Hepatitis/Hepatitis_C|Hepatitis C}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hepatitis C| ]] [[Kategorija:Spolno prenosljive bolezni]] e91wug7qc41bz3vj98f30e1crnyauj1 0 335063 6655946 6569383 2026-04-05T07:54:14Z SloStyria 157005 6655946 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Moj ata, socialistični kulak | image = 9789610121145.jpg | caption = | director = [[Matjaž Klopčič]] | writer = [[Tone Partljič]] | starring = [[Polde Bibič]]<br/> | producer = | music = | editing = [[Darinka Peršin Andromako]] | cinematography = [[Živko Zalar]] | distributor = [[Viba film]] | released = 28. oktober 1987 | runtime = 100 min. | country = SR Slovenija | language = slovenski }} '''''Moj ata, socialistični kulak''''' je 100-minutni slovenski celovečerni film iz leta [[1988]]. Režija je bila delo [[Matjaž Klopčič|Matjaža Klopčiča]], [[scenarij]] pa je napisal [[Tone Partljič]] po svoji istoimenski komediji. == Zgodba == Maja leta [[1945]] se je končala [[Druga svetovna vojna|2. svetovna vojna]] in vojaki razpuščene armade se vračajo domov. Vsi se vrnejo domov, le zadnji najkasneje pride Jože Malek. Žena Mimika in njuna otroka Olga in Tinček so vedeli le to, da je dezertiral iz nemške vojske in šel k [[Rdeča armada|Rdeči armadi]]. Mimika pa je v tem času služila pri kmetu veleposestniku Medvedu, ki je delavcem dajal kruh in mleko za otroke, namesto rednih plač. To pa nikakor ne ustreza Jožetovem bratrancu Vanču, ki pa je zagrizen aktivist in komunist. Nekega dne se Malek končno vrne iz vojske, kjer ponovno vidi svojo družino. Kmalu zatem, pa pride k njemu Vanč in mu pove o agrarni reformi, ki naj bi cerkveno zemljo in zemljo veleposestnikov (kulakov) razdelila med kmete, pri čemer bi tudi Malek dobil svoj del zemlje. V zameno za to mu ukaže, da naj umakne vse religiozne simbole iz hiše. A Maleka zapeče vest, ker naj bi [[Sveta Marija|sv. Mariji]] obljubil, da bo nesel svečo na [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]], ker mu je rešila življenje, a namesto tega pošlje gor Mimiko. Maleku življenje otežita tudi Medved in lokalni duhovnik, ki mu vsak po svoje trkata na vest in dopovedujeta, naj ne vzame deleža njune zemlje. Vanč Malekom prepove obiskovanje cerkve in zraven ukaže še da naj vsak dan vzklikajo Titu in Stalinu. Po tem ko Malek dobi zemljo postane nekako obseden in pohlepen, začne se obnašati kakor socialistični kulak. Po vsem tem pa mu probleme dela še sin Tinček, ki namesto da bi pisal pesmi o naravi, na precej ciničen način piše o takratnih razmerah v državi. Nenadoma pa v vas pride inšpektor iz okraja, ki sumi, da ima vas tudi informbirojevce. Takrat se sum obrne na Maleka, ki je po vojni velikokrat omenil, da je služil v Stalinovi vojski. To pa potem ni več bilo bistvo, saj so ga sumili kolaboracije z Sovjetskim [[informbiro]]jem. Ko je poklican na Krajevno ljudsko oblast se naredi malo neumnega in zvalil krivdo na bratranca Vanča, češ da mu je on vse to ukazal. Pozneje Maleka izpustijo, Vanča aretirajo, zgodba pa se konča ko Malekovi dobijo domov pošto, da se jim odvzame zemeljska pravica in se vsa zemlja združi v t. i. '''KOZO''' ('''K'''metijsko '''o'''bdelovalno '''z'''adrug'''o'''). == Igralska zasedba == * [[Polde Bibič]] - Jože Malek * [[Milena Zupančič]] - Mimika Malek, njegova žena * [[Urška Hlebec]] - Olga, njuna hči * [[Matjaž Partlič]] - Tinček, njun desetletni sin * [[Ivo Ban]] - aktivist Vanč, Joža Malekov bratranec * [[Anton Petje]] - župnik * [[Janez Bermež]] - Medved, veleposestnik * [[Ivan Godnič]] - miličnik Edo * [[Peter Ternovšek]] - mesar Lešnik * [[Anica Kumer]] - učiteljica * [[Bine Matoh]] - inštruktor iz okraja * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - tovariš miličnik == Predvajanje == Film je šel v redno predvajanje 29. januarja 1988.<ref>str. 11. Delo (29.01.1988), letnik 30, številka 23. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A8JQODZQ}}</ref> == Izdaje na nosilcih == * Moj ata, socialistični kulak. Ljubljana : Viba, 1991 * Moj ata, socialistični kulak. videokaseta. Ljubljana : Andromeda, 1991 * Moj ata, socialistični kulak. videokaseta. Ljubljana : Andromeda, 1996 * Moj ata, socialistični kulak. video DVD. Ljubljana : Filmski sklad Republike Slovenije : RTV Slovenija, 2006. zbirka Deset uspešnic iz brezčasnega arhiva slovenskih filmov * Moj ata, socialistični kulak. video DVD. Ljubljana : Mladinska knjiga : Slovenski filmski center, 2012 == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|id=0172811}} * {{BSF|id=moj-ata-socialisticni-kulak}} {{Matjaž Klopčič}} [[Kategorija:Filmi leta 1988]] [[Kategorija:Slovenski komični filmi]] [[Kategorija:Filmi o družini]] [[Kategorija:Filmi o komunizmu]] [[Kategorija:Filmi, posneti po igri]] [[Kategorija:Filmi Viba filma]] [[Kategorija:Filmi v režiji Matjaža Klopčiča]] [[Kategorija:Komunizem v Sloveniji]] jq50kst91k7l9vy6zan0ne1y6bqgqwx 0 347252 6655850 6655335 2026-04-04T19:40:39Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655850 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== Svojo jubilejno 50. profesionalno zmago je dosegel 13. marca 2021 na 7. etapi velike enotedenske dirke [[Pariz–Nica]], kjer je pred tem že zmagal 4. in 6. etapo, ter s tem utrdil skupno vodstvo na tej dirki,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/kraljevska-etapa-roglic-do-50-zmage-v-karieri-547836|title=Fenomenalno: Roglič do 50. zmage v karieri in udobnega vodstva v skupnem seštevku|date=13.3.2021|accessdate=13.3.2021|website=SiolNET|last=STA|first=|last2=Teran Košir|first2=Alenka}}</ref> a je v zadnji etapi padel, je pa na Dirki po Baskiji zmagal 1. etapo. in skupno razvrstitev ter pikčasto in zeleno majico. Na [[Tour de France 2021|Dirki po Franciji]] istega leta je v 9. etapi odstopil zaradi padca v 3. etapi. Po Dirki po Franciji je nastopil na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokiu]], kjer je na cestni dirki zasedel 28. mesto, na kronometru pa je za več kot minuto premagal tekmece in osvojil naslov olimpijskega prvaka.<ref>{{Navedi splet|title=Zlati zasavski orel Primož Roglič pristal v domovini|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/zlati-zasavski-orel-primoz-roglic-pristal-v-domovini/589217|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-02|language=sl}}</ref> Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (rdečo majico je nosil vsega skupaj 11 etap) je zmagal kronometer v 1. etapi ter nato v 11. premagal Enrica Masa. V 17. etapi je kot edini uspel slediti napadu Egana Bernala 60 km pred ciljem, ter se ga nato 8 km pred ciljem otresel za izjemno zmago. Z zmago na kronometru v zadnji etapi je Vuelto z več kot štiriminutno prednostjo zmagal že tretjič zapored in osvojil svojo tretjo [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]] v karieri.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič v šampionskem slogu postal kralj Vuelte!|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-po-spaniji-21-etapa-padron-santiago-de-compostela-338-km-roglic-560612|website=siol.net|accessdate=2021-09-05|language=sl}}</ref> Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 503e9gbqzvcst5gb96hsve26jblafe1 6655859 6655850 2026-04-04T20:27:15Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Na [[Tour de France 2021|Dirki po Franciji]] istega leta je v 9. etapi odstopil zaradi padca v 3. etapi. Po Dirki po Franciji je nastopil na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokiu]], kjer je na cestni dirki zasedel 28. mesto, na kronometru pa je za več kot minuto premagal tekmece in osvojil naslov olimpijskega prvaka.<ref>{{Navedi splet|title=Zlati zasavski orel Primož Roglič pristal v domovini|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/zlati-zasavski-orel-primoz-roglic-pristal-v-domovini/589217|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-02|language=sl}}</ref> Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 6s4mp17an0mssmk6zqxuhucfxjql6ts 6655866 6655859 2026-04-04T20:36:00Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Dirki po Franciji je nastopil na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]] v [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokiu]], kjer je na cestni dirki zasedel 28. mesto, na kronometru pa je za več kot minuto premagal tekmece in osvojil naslov olimpijskega prvaka.<ref>{{Navedi splet|title=Zlati zasavski orel Primož Roglič pristal v domovini|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/zlati-zasavski-orel-primoz-roglic-pristal-v-domovini/589217|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-02|language=sl}}</ref> Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] i6czv3749pin0hmmghe5naeesd7pmm4 6655868 6655866 2026-04-04T20:42:07Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na olimpijske igre v Tokio prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] miafhzk1mrayky9dbejtczko2f94upo 6655869 6655868 2026-04-04T20:46:11Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Leto 2022 je sezono začel na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica]], kjer je zmagal 7. etapo in po drami v zadnji etapi tudi skupni seštevek. Na še eni veliki enotedenski dirki [[Critérium du Dauphiné|Dirki po Dofineji]] sta bila z kolegom Jonasom Vingegaardom korak pred tekmeci. Na koncu je bil slovenski šampion boljši. Na [[Dirka po Franciji 2022|Dirki po Franciji]] je istega leta grdo padel v peti etapi in kasneje odstopil pred startom 15. etape, pred tem pa je bil Vingegaardu ključen pomočnik v 11. etapi, ko so uspeli strli odpor [[Tadej Pogačar|Tadeja pogačarja]]. Čez mesec dni je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] (eno etapo je nosil rdečo majico) z ekipo zmagal na ekipnem kronometru in četrti etapi in bil v izjemnem položaju da obrani zmago, a je nato v dveh etapah proti glavnemu tekmecu Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti. Proti koncu je hitro začel topiti zaostanek, a je tako kot na Touru, ponovno padel, in sicer v sprintu 16. etape ter zato odstopil. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1dx6tcf8zyctz9oj524znunkdz93bv4 6655874 6655869 2026-04-04T20:59:50Z Domprvc987 256511 razširitev članka 6655874 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je po večmesečni odsotnosti zaradi poškodbe takoj osvojil veliko enotedensko dirko [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], na kateri je s tremi zaporednimi etapnimi zmagami osvojil vse možne majice. Na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] je po napetem boju z Evenepoelom dirko dobil za 6 sekund ter poleg majice po točkah osvojil tudi 2 etapni zmagi. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je sprva kazalo slabo, padel je v 5. etapi in po 9. etapi za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, toda Evenepoel je nato zaradi bolezni odstopil in ni startal v 10. etapi. Po njegovem odstopu je Roglič spet grdo padel v 11. etapi. V 16. etapi je proti Geriantu Thomasu in Joau Almeidi izgubil 25 sekund in padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapi je pridobil čas proti Almeidi, a se ni mogel otresti Thomasa. Toda na kronometru na [[Svete Višarje]] (7.8km, 11.2%) je v špalirju slovenskih navijačev, kljub temu da mu je veriga padla dol, pa ga je tam po naključju stoječi navijač (kolega) rešil iz godlje, zmagal etapo za 40 sekund in za 14 osvojil svojo 4. [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedensko dirko]]. Po dvomesečni odsotnosti se je na dirke vrnil z nastopom na etapni Dirki po Burgosu kjer je dobil 2 etapni zmagi in osvojil dirko s prednostjo 39 sekund pred drugouvrščenim Aleksandrom Vlasovom. Na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] so z Jumbo Vismo dokazali da so najboljša ekipa na svetu, saj so osvojili prva 3 mesta v skupnem seštevku (Primož je bil tretji), nepričakovano je zmagal Rogličev zvesti kolega Sepp Kuss. Roglič je na dirki osvojil 2 etapni zmagi(8. in 17. etapa). Po [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] se je vedno bolj šušljalo o Rogličevem prestopu, oktobra pa je potrdil prestop v ekipo Bora-Hansgroe. Oktobra je nastopil na treh italjanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v sprintu premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] in mnoge druge, na Dirki po treh dolinah Vareseja pa je v sprintu za 3. mesto bil drugi. Nato je nastopil na zadnji dirki v sezoni, na Italjanski [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], enemu od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]. Bil je eden izmed glavnih faviritov, a ni mogel slediti napadu [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], in nato v sprintu manjše skupine zasedel tretje mesto. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]]. Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]], in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4obhozy1bfnlr5elkz1oki0dymqcwvh 0 361583 6655927 6390785 2026-04-05T07:18:31Z Surajr7 254310 6655927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #FBF5DF | name = Paul Cézanne | birthname = Paul Cézanne | birthdate = <!-- WD --> | location = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | nationality = [[Francoz]] | field = | famous works = ''Velike kopalke'', ''Avignonske gospodične'', ''Balinarji'' | patrons = | awards = }} '''Paul Cézanne''', [[francozi|francoski]] postimpresionistični [[slikar]], * [[19. januar]] [[1839]], [[Aix-en-Provence]], [[Francija]], † [[22. oktober]] [[1906]], Aix-en-Provence. Paul Cézanne (v francoščini: [pɔl sezan]; 1839-1906) je bil francoski umetnik in post-[[Impresionizem|impresionistični]] slikar, čigar delo je postavilo temelje za prehod iz umetniškega ustvarjanja 19. stoletja v nov in radikalno drugačen svet umetnosti v 20. stoletju. Cézanne lahko rečemo, tvori most med poznim impresionizmom 19. stoletja in na začetku 20. stoletja in novo linijo umetniškega ustvarjanja, [[Kubizem|kubizmom]]. Znana slikarja [[Henri Matisse|Matisse]] in [[Picasso]] sta izjavila, da je Cézanne »oče vseh nas«. == Življenjepis == Paul Cézanne je bil rojen 19. januarja 1839 v Aix-en-Provence, v [[Provansa|Provansi]] na jugu Francije. 22. februarja je bil krščen v župnijski cerkvi, s svojo babico in stricem Louisom kot botroma. Njegov oče, Louis-Auguste Cézanne (28. julij 1798 - 23. oktober 1886) je bil soustanovitelj bančnega podjetja, ki je cvetelo skozi celotno umetnikovo življenja in mu dajalo finančno varnost.<ref name="Biography.com">{{navedi splet |url=http://www.biography.com/articles/Paul-Cezanne-9542036 |title=Paul Cézanne Biography (1839–1906) |accessdate=17 February 2007 |work=Biography.com |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903063847/http://www.biography.com/articles/Paul-Cezanne-9542036 |url-status=dead }}</ref> Njegova mati, Anne Elisabeth Honorine Aubert, je bila živahna in romantična duša, po kateri je sin podedoval smisel življenja. Imel je še dve mlajši sestri. Pri desetih letih je začel Paul hoditi v šolo ''École de Saint-Joseph'' v Aixu. Leta 1852 se je Cézanne vpisal v Collège Bourbon (sedaj Collège Mignet), kjer je postal neločljiv prijatelj z bodočim pisateljem [[Émile Zola|Émilom Zolajem]] in inženirjem [[Baptistin Baille|Baptistinom Baillejem]]. Leta 1857 je začel obiskovati brezplačno občinsko šolo za risanje v Aixu, kjer je študiral risanje pri Josephu Gibertu (1806-1884), španskem menihu. Na očetovo željo je od leta 1858 do 1861 obiskoval [[pravo]] na Univerzi v Aixu, še vedno pa tudi pridobival risarske izkušnje. Leta 1860 je oče Cézannu dovolil poslikati stene salona v novem dvorcu ''Jas de Bouffan'', ki ga je kupil. To so bile velike, romantične, secesijsko navdahnjene stenske slike štirih letnih časov: pomlad, poletje, jesen in zima (danes v Petit Palais v Parizu). Takega romantičnega sloga kasneje ni več uporabil. Leta 1861 se je na Zolajevo pobudo preselil v [[Pariz]], pa tudi oče se je sprijaznil s sinovo odločitvijo. Kandidiral je za vpis na ''École des Beaux-Arts'', a je bil zavrnjen. V septembru 1861 se je Cézanne razočaran nad zavrnitvijo vrnil na École v Aix-en-Provence in spet delal v očetovi banki. Pozno jeseni 1862 se je znova preselil v Pariz. K tradiciji nagnjena ''École des Beaux-Arts'' ga je ponovno zavrnila, zato je obiskal ''Académie Suisse'', ki je spodbujala realizem. V Parizu je Cézanne srečal impresionista [[Camille Pissarro|Camilla Pissarroja]]. Najprej mu je bil starejši kolega mentor, kasneje pa prijatelj. Naslednje desetletje sta skupaj hodila v Louveciennes in Pontoise slikat krajine. V tem času je prišel v stik s številnimi mladimi umetniki: ([[Claude Monet]], [[Pierre-Auguste Renoir]] in [[Alfred Sisley]]). Na ''Académie Suisse'' je spoznal enajst let mlajšo pomočnico knjigoveza Hortense Fiquet, ki je slikarjem tudi pozirala kot model. Po začetku francosko-pruske vojne v juliju 1870 sta Cézanne in njegova ljubica, Marie-Hortense Fiquet, zapustila Pariz in odšla v ribiško vas L' Estaque v bližino [[Marseille|Marseilla]], kjer je slikal pretežno krajine. Poleti 1871, po končani [[Francosko-pruska vojna|vojni]], se je preselil nazaj v Pariz. Po rojstvu sina Pavla v januarju 1872, so se preselili v Auvers v dolini Val-d'Oise v bližini Pariza. Cezannove slike so bile prvič prikazane na razstavi leta 1863 v ''[[Salon zavrnjenih (Pariz)|Salon des Refusés]]'', ker jih žirija ni sprejela v uradni [[Pariški salon]]. Zavračali so jih do leta 1882, toda Cézanne jim je vztrajno predlagal svoje slike. V tem letu je s posredovanjem kolega umetnika Antoina Guillemeta razstavljal portret Louisa-Augusta Cezanna, umetnikovega očeta, pod naslovom ''l' Evénement'' (1866) (danes v ''National Gallery of Art'', Washington D. C.), njegov prvi in zadnji uspešni poskus v Salonu. Pred letom 1895 je Cézanne dvakrat razstavljal z impresionisti (na prvi razstavi leta 1874 in tretji leta 1877). Od 15. aprila do 15. maja 1874 je bila prva skupinska razstava o ''Société anonyme des artiste, peintres, sculpteurs, graveurs'' in je postala znana kot impresionisti, po naslovu razstavljene Monetove slike ''[[Impresija, vzhajajoče sonce (Monet)|Impresija, vzhajajoče sonce]]''. V začetku leta 1880 se je Cézannova družina ustalila v Provansi. Brat Hortense je imel hišo s pogledom na goro Sainte-Victoire in Cézanne jo je pogosto slikal. Leto 1886 je bilo prelomno za družino. Cézanne se je poročil s Hortense. V tem letu mu je umrl oče in mu zapustil posestvo. Od leta 1888 je družina živela v nekdanji graščini ''Jas de Bouffan'', veliki hiši z gospodarskim poslopjem. Problemi so se začeli z nastopom [[Diabetes|diabetesa]] leta 1890, ki je rušil njegovo osebnost in poslabšal odnose v družini. S Hortense in sinom je odpotoval v Švico v upanju, da bo ponovno oživil svojo zvezo. Cézanne se je vrnil živet v Provanso, Hortense in sin pa v Pariz. Zaradi finančnih težav se je Hortense kasneje vrnila v Provanso, vendar sta živela ločeno. K Cézannu sta se preselili mati in sestra. Leta 1891 se je v večji meri posvetil krščanski veri. Mama mu je umrla leta 1897. Leta 1895 je imel prvo samostojno razstavo pri pariškem trgovcu Ambroisu Vollardu. V galeriji so izbrali 50 od približno 150 del, ki jih je poslal Cézanne. Prvi kupec cézannovskega upodabljanja je bil Monet, sledili so kolegi, kot so [[Edgar Degas|Degas]], Renoir, Pissarro. Kljub naraščajočemu javnemu priznanju in finančnemu uspehu, se je Cézanne večkrat odločil za delo v umetniški izolaciji, običajno je odšel na jug Francije, v svojo ljubljeno Provanso. Cezannove slike niso bile dobro sprejete med lokalno buržoazijo v Aixu. Leta 1897 je eno izmed Cézannovih slik prvič kupil [[muzej]]. Hugo von Tschudi je kupil krajino ''Mlin na Couleuvre pri Pontoisu'' v galeriji [[Paul Durand-Ruel|Durand-Ruel]]a za berlinsko Narodno galerijo. Leta 1897 se je ločil, prodal posestvo Jas de Bouffan in najel prostor na Rue Boulegon, kjer je zgradil atelje. Potreboval je kraj, kjer bi bil sam. Leta 1901 je kupil nekaj zemlje okoli Chemin des Lauves in zgradil studio, ki bi bil odprt za javnost. Preselil se je leta 1903 in tu ostal do konca svojega življenja. Nekega dne je Cézanna ujela nevihta, medtem ko delal na terenu. Šele dve uri po nalivu se je odločil iti domov, a se je na poti zgrudil. Ko so ga našli, so ga odpeljali domov. Njegova stara gospodinja ga je zmasirala in oživila. Naslednje dni je nadaljeval z delom, a je med delom omedlel in model, s katerim je delal, je poklical na pomoč.<ref name="Vollard113">Vollard, p.113–114</ref> Postelje ni več zapustil in nekaj dni kasneje, 22. oktobra 1906 umrl zaradi pljučnice. Pokopan je na starem pokopališču v rojstnem kraju Aix-en-Provence.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mystudios.com/art/post/cezanne/cezanne.html |title=Paul Cézanne 1839–1906 |accessdate=18 February 2007 |work=MyStudios.com |archive-date=2020-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200509234714/http://www.mystudios.com/art/post/cezanne/cezanne.html |url-status=dead }}</ref> === Umetniški slog === [[File:Paul Cézanne, 1892-95, Les joueurs de carte (The Card Players), 60 x 73 cm, oil on canvas, Courtauld Institute of Art, London.jpg|thumb|''Les joueurs de cartes ([[Kvartopirci (Cézanne)|Kvartopirci]])'', 1892–95, olje na platnu, 60 x 73 cm, Courtauld Institute of Art, London]] V Parizu je Cézanne spoznal impresionista [[Camille Pissarro| Pissarroja]]. Sprva prijateljstvo, ki je med Pissarrom in Cézannom nastalo sredi 1860-ih, je bilo razmerje mojster in učenec, pri čemer je Pissarro vplival na mlajšega umetnika. V naslednjem desetletju so njune ekskurzije v Louveciennesu in [[Pontoise]] pripeljale do skupnega delovnega odnosa med enakovrednima slikarjema krajine. Cézannovo zgodnje delo se pogosto ukvarja s figuro v pokrajini in vključuje številne slike skupin velikih, težkih figur v pokrajini, domiselno poslikani. Kasneje v svoji karieri se je začel bolj posvečati neposrednemu opazovanju na terenu in postopoma razvil lahkotnejši, zračen slikarski slog. Kljub temu pa v Cézannovem zrelem delu prihaja do utrjenega, skorajda arhitekturnega slikanja. Vse življenje se je boril, da bi razvil avtentično opazovanje vidnega sveta z najbolj natančnim načinom predstavljanja v barvi, kakršno je lahko našel s celostnim opazovanjem. V ta namen je strukturno spremenil vse, kar je zaznal, v preproste oblike in barvne ravnine. Njegova izjava »Želim narediti impresionizem kot nekaj trdnega in trajnega, kot je umetnost v muzejih«, [20] in njegova trditev, da je poustvarjal Poussina 'po naravi', je poudarila njegovo željo po združitvi opazovanja narave s stalnostjo klasične kompozicije. [[File:Paul Cézanne, French - The Large Bathers - Google Art Project.jpg|thumb|right|''[[Kopalci (Cézanne)|Kopalci]]'' (''Les Grandes Baigneuses''), 1898–1905: Zmaga Poussinove stabilnosti in geometrijskega ravnovesja.]] === Optični pojavi === Cézanna je zanimala poenostavitev naravnih oblik do njihovih geometrijskih osnov: želel je »naravo obravnavati z valjem, kroglo, stožcem« (deblo drevesa je mogoče zamisliti kot valj, jabolko ali oranžno kot kroglo, na primer). Cézannova želja po zajetju resnice dojemanja ga je pripeljala do grafičnega raziskovanja binokularnega vida, pri čemer je upodabljal nekoliko drugačne, a hkrati vizualne zaznave istih pojavov, da bi gledalcu omogočil estetsko doživljanje globine, drugačne od tistih iz prejšnjih idealov perspektive, posebna perspektiva z eno samo točko. Zanimal ga je nov način modeliranja prostora in prostornine, ki izhaja iz obsedenosti s stereoskopijo njegove dobe in iz branja ''Berkelejeve teorije prostorskega dojemanja'' [[Hippolyte Taine |Hipolita Taineja]].<ref>Rod Bantjes, ‘"Perspectives bâtardes": Stereoscopy, Cézanne, and the Metapictoral Logic of Spatial Construction’, ''History of Photography'', 41:3 (August 2017), 262–285.</ref> Cézanneove inovacije so kritike spodbudile k tako različnim razlagam, kot so bolna mrežnica <ref>Joris-Karl Huysmans, "Trois peintres: Cézanne, Tissot, Wagner," ''La Cravache'', 4 August 1888.</ref>, čisti vid <ref>Hans Sedlmayr, ''Art in Crisis: The Lost Center'', London, 1957. (original German 1948)</ref> in vpliv parne železnice <ref>{{navedi splet|url=http://tomokiakimaru.web.fc2.com/cezanne_and_the_steam_railway_1.html|title=Cezanne and the Steam Railway (1)|work=Tomoki Akimaru (Art Historian)}}</ref>. === Razstave in predmeti === [[File:Paul Cézanne 130.jpg|thumb|upright|left|''Umetnikov oče bere "L'Événement"'', 1866, National Gallery of Art, Washington, D.C.]] Cézannove slike so bile prikazane na prvi razstavi ''[[Salon zavrnjenih (Pariz) |Salona zavrnjenih]]'' leta 1863, na kateri so bila prikazana dela, ki jih žirija uradnega [[Pariški salon|Pariškega salona]] ni sprejela. Salon je zavrnil Cézannove slike vsako leto od 1864 do 1869. Dela je na Salon oddajal vse do leta 1882. Tistega leta je s posredovanjem kolega umetnika Antoina Guillemeta razstavil ''Portrait de M. L. A.'', verjetno ''Portret Louis-Auguste Cézanne, umetnikovega očeta, ki bere "L'Événement"'', 1866 (Nacionalna umetniška galerija, Washington, D. C.), njegovo prvo in zadnjo uspešno oddajo na Salon <ref>[http://www.nga.gov/content/ngaweb/Collection/art-object-page.52085.html ''The Artist's Father, Reading "L'Événement"'', 1866, National Gallery of Art, Washington, D.C]</ref> his first and last successful submission to the Salon.<ref>Gowing 1988, p. 110</ref>. [[File:Cézanne, Paul - Still Life with a Curtain.jpg|thumb|''Tihožitje z zaveso'' (1895) ponazarja Cézannov naraščajoči trend proti nenehnemu stiskanju oblik in dinamični napetosti med geometrijskimi figurami..]] Pred letom 1895 je Cézanne dvakrat razstavljal z impresionisti (na prvi razstavi impresionistov leta 1874 in na tretji impresionistični razstavi leta 1877). V poznejših letih je bilo na različnih prizoriščih razstavljenih nekaj posamičnih slik, vse do leta 1895, ko je pariški trgovec Ambroise Vollard umetniku omogočil prvo samostojno razstavo. Kljub vse večjemu javnemu priznanju in finančnemu uspehu se je Cézanne odločil za večjo umetniško izolacijo, po navadi slika na jugu Francije, v svoji ljubljeni Provansi, daleč stran od Pariza. Osredotočil se je na nekaj tem in bil enako poznavalec vsakega od teh [[žanr]]ov: [[tihožitje]], [[portret]], [[Krajinsko slikarstvo|krajina]] in študije kopalcev. Slednje je bil Cézanne prisiljen oblikovati iz svoje domišljije zaradi pomanjkanja razpoložljivih golih modelov. Tako kot krajine so bili tudi njegovi portreti izrisani iz znanega, tako da niso bili njegovi subjekti samo žena in sin, pač pa tudi lokalni kmetje, otroci in njegov umetniški trgovec. Njegova tihožitja so naenkrat dekorativna v zasnovi, naslikana z debelimi, ravnimi površinami, vendar s težo, ki spominja na Gustava Courbeta. 'Rekvizite' za njegova dela še vedno najdemo, ko jih je pustil, v svojem ateljeju, v predmestju sodobnega Aixa. [[File:Jeune Fille au piano, par Paul Cézanne.jpg|thumb|''Uvertura v Tannhäuserja: umetnikova mati in sestra'', 1868, Ermitaž, St. Petersburg]] Cézannove slike niso bile dobro sprejete med meščanstvom Aixa. Leta 1903 je Henri Rochefort obiskal dražbo slik, ki so bile v posesti Zolaja in 9. marca 1903 v L'Intransigeant objavil zelo kritičen članek z naslovom ''Ljubezen do grdega''. Rochefort opisuje, kako naj bi se gledalci posmehovali med gledanjem slik ''ultraimpresionista po imenu Cézanne''.<ref name="Rochefort">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k782985b/f1.item Rochefort, Henri, ''L'Amour du laid'', L'Intransigeant], Numéro 8272, 9 March 1903, Gallica, Bibliothèque nationale de France (French)</ref> Javnost v Aixu je bila ogorčena in več dni so se na Cézannovih vratih pojavljale kopije L'Intransigeanta s sporočili, v katerih so ga prosili, naj zapusti mesto, ''saj je bil sramota''.<ref>{{navedi knjigo |url={{Google books |plainurl=yes |id=lxQQZwOcrZUC |page=250 }} |title=The Unknown Matisse: A Life of Henri Matisse |publisher= |accessdate=19 January 2011}}</ref> == Delo == Cézannova umetnost je bila disciplinirano in osredotočeno prikazovanje problemov, ki predstavljajo temelj slikarstva. Njegove umetnine so našle mesto v zgodovini šele precej pozneje. Cézannov slog predstavlja odmik od samo vizualnih vsebin do bolj intelektualne umetnosti. Poskušal je razumeti probleme slikarja, materialov in drugih procesov v fazi slikanja. Trudil se je razumeti tridimenzionalno naravo in dvodimenzionalno prikazovanje le-te na sliki, ter ločiti med objektivnim in subjektivnim v umetnosti. Cézannovi vzorniki so bili [[Tizian]] (okoli 1490-1576) in [[Giorgione]] (okoli 1477-1510), krajinar [[Nicolas Poussin]] in mojster tihožitij [[Jean-Baptist-Siméon Chardin]], pa tudi [[Gustave Courbet]], [[Édouard Manet]] (1832-1883). Najpomembnejši vzornik pa mu je bil [[Camille Pissarro]]. <center><gallery> Slika:La Maison du Docteur Gachet à Auvers, par Paul Cézanne.jpg|''Hiša Dr. Gachet'', 1873, Musée d’Orsay Slika:Baigneuses, par Paul Cézanne, Metropolitan Museum of Art.jpg|''Kopalci'', 1874/75, Metropolitan Museum of Art, New York Slika:Le Bassin du Jas de Bouffan, par Paul Cézanne.jpg|''Ribnik pri Jas de Bouffan'', 1876, Eremitage, St. Petersburg Slika:Vue sur l'Estaque, par Paul Cézanne, Yorck.jpg|''Pogled iz l'Estaque'', 1882/83, zasebna zbirka </gallery></center> Umetnikovo delo navadno delijo na naslednja obdobja: === Temno obdobje, Pariz, 1861–1870 === Leta 1863 je [[Napoleon III.]] z odlokom ustanovil ''Salon zavrnjenih'', na katerem naj bi bile razstavljene slike, zavrnjene za prikaz na Pariškem salonu Académie des Beaux-Arts. Umetniki zavrnjenih del so bili mladi impresionisti, ki so veljali za revolucionarne. Na Cézanna je vplival njihov slog, vendar so bili njegovi družbeni odnosi z njimi neuspešni - zdel se je nesramen, sramežljiv, jezen in podvržen depresiji. Za njegova dela tega obdobja so značilne temne barve in močna uporaba črne barve. Močno se razlikujejo od njegovih prejšnjih akvarelov in skic na École Spéciale de dessin v Aix-en-Provence leta 1859, njihovo nasilno izražanje pa je v nasprotju z njegovimi naslednjimi deli.<ref>''Le Moniteur'', 24 April 1863, in Maneglier, Hervé, ''Paris Impérial – La vie quotidienne sous le Second Empire,'' p. 173</ref> V letih 1866–67 je Cézanne, navdihnjen s primeri [[Gustave Courbet|Courbeta]], narisal serijo slik s paletnim nožem. Pozneje je ta dela, večinoma portrete, poimenoval ''une couillarde'' (groba beseda za bahavo možatost). Lawrence Gowing je zapisal, da faza paletnega noža Cézanna »ni bila le izum modernega [[ekspresionizem|ekspresionizma]], čeprav je bilo to slučajno; ideja umetnosti kot čustvene ejakulacije se je prvič pojavila v tem trenutku«.<ref name="Gowing10">Gowing 1988, p. 10.</ref> Med ''couillarde'' slikami je serija portretov njegovega strica Dominiqua, v katerih je Cézanne dosegel slog, ki je bil »tako enoten, kot je bil impresionistično fragmentaren« <ref>Gowing 1988, p. 104.</ref>. Kasnejša dela temnega obdobja vključujejo več erotičnih ali nasilnih tem, kot so ''Ženska se oblač'' (približno 1867), ''Posilstvo'' (približno 1867) in ''Uboj'' (približno 1867–68), ki prikazuje moškega, ki mori žensko, ki jo drži njegov sostorilec <ref>[https://books.google.com/books?id=ZNEkDQAAQBAJ&pg=PA29&dq=cezanne,+The+Murder,+man+stabbing+a+woman,+female+accomplice&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwi_2e3M4N7YAhXDOxQKHWuLAi0Q6AEILjAB#v=onepage&q=cezanne%2C%20The%20Murder%2C%20man%20stabbing%20a%20woman%2C%20female%20accomplice&f=false André Dombrowski, ''Cézanne, Murder, and Modern Life''], University of California Press, 2013, {{ISBN|0520273397}}</ref>. === Impresionistično obdobje, Provansa in Pariz, 1870–1878 === [[File:Jas de bouffan.jpg|thumb|''Jas de Bouffan'', 1876]] Po začetku [[Francosko-pruska vojna |francosko-pruski vojni]] julija 1870 sta Cézanne in njegova ljubica Marie-Hortense Fiquet zapustila Pariz in odšla v L'Estaque v bližini [[Marseille]]sa, kjer je teme spremenil v pretežno krajine. Januarja 1871 so ga razglasili za skrivača, a vojna se je končala naslednji mesec, februarja in par se je poleti 1871 vrnil nazaj v Pariz. Po rojstvu njunega sina Paula januarja 1872 v Parizu sta se preselila v Auvers v Val-d'Oise blizu Pariza. Umetnik je od očeta prejemal mesečno nadomestilo v višini 100 frankov. [39 [[File:Paul Cézanne 079.jpg|thumb|''Jas de Bouffan'', 1885–1887]] Camille Pissarro je živel v Pontoiseu. Tam in v Auversu sta skupaj s Cézannom slikala krajine. Dolgo zatem se je Cézanne opisal kot Pissarrov učenec, in ga imenoval kot "Bog oče", pa tudi rekel: »Vsi izhajamo iz Pissarroja.« [40] Pod njegovim vplivom je Cézanne začel zapuščati temne barve in njegove platna so postajala veliko svetlejša. <ref>[http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/chronology4.shtm "Cézanne in Provence: A Provençal Chronology of Cézanne: 1870–1879"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150922023303/http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/chronology4.shtm |date=22 September 2015 }}, National Gallery of Art. Retrieved 14 February 2015.</ref> Zapustil je Hortense v regiji Marseille, sam pa se je selil med Parizom in Provanso, razstavljal pa na prvi (1874) in tretji impresionistični oddaji (1877). Leta 1875 je pritegnil pozornost zbiratelja Victorja Chocqueta, čigar naročila so nudila nekaj finančnih olajšav. Toda Cézannove razstavljene slike so sprožale zasmehovanje, ogorčenje in sarkazem. Recenzent Louis Leroy je o Cézannovem portretu Chocqueta povedal: »Ta svojevrsten videz glave, barva starega čevlja lahko povzroči šok [nosečnice]in povzroči rumeno mrzlico plodu v njeni maternici, preden pride na svet«.<ref>Rosenblum 1989, p. 348</ref> Marca 1878 je Cézannov oče izvedel za Hortense in grozil, da mu bo odtegnil finančnopomoč, vendar se je septembra premislil in se odločil, da mu bo dal 400 frankov za družino. Cézanne je nadaljeval selitev med pariško regijo in Provanso, dokler ni Louis-Auguste v začetku 1880-ih zanj zgradil ateljeja na svojem domu, Bastide du Jas de Bouffan. To je bilo v zgornjem nadstropju in je imelo razširjeno okno, ki je omogočalo severno svetlobo vendar prekinjo z linijo strehe. Ta funkcija ostaja še danes. Cézanne je stabiliziral svojo rezidenco v L'Estaqueu. Tam je leta 1882 slikal z [[Pierre-Auguste Renoir|Renoir]]jem in leta 1883 obiskal Renoirja in [[Claude Monet|Moneta]] <ref>[http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/chronology5.shtm "Cézanne in Provence: A Provençal Chronology of Cézanne: 1880–1889"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150215060653/http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/chronology5.shtm |date=15 February 2015 }}, National Gallery of Art. Retrieved 14 February 2015.</ref>. === Zrelo obdobje, Provansa, 1878–1890 === [[File:Paul Cézanne 107.jpg|thumb|''[[Mont Sainte-Victoire (Cézanne)|Mont Sainte-Victoire]]'', ca.1887, Courtauld Institute of Art]] [[File:Harlequin, 1888-1890.jpg|thumb|upright|''Harlekin'', 1888–90, olje na platnu, National Gallery of Art]] V začetku 1880-ih je družina Cézanne stabilizirala svoje prebivališče v Provansi, kjer so od takrat ostali. Ta poteza odraža novo neodvisnost od impresionistov, osredotočenih na Pariz in izrazito preferenco do južne, rodne zemlje. Brat Hortense je imel hišo s pogledom na Montagne Sainte-Victoire v Estaqueu. Serija slik s te gore od 1880 do 1883 in drugih Gardanne od 1885 do 1888 je včasih znana kot »konstruktivno obdobje«.<ref>[https://books.google.com/books?id=dhc-U0t14vMC&pg=PA56&dq=cezanne+the+Constructive+Period&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwil-Zuyw9_YAhUGzxQKHbKzCgoQ6AEILzAB#v=onepage&q=cezanne%20the%20Constructive%20Period&f=false Anne Distel, Michel Hoog, Charles S. Moffett, ''Impressionism: A Centenary Exhibition'', the Metropolitan Museum of Art], 12 December 1974 – 10 February 1975, p. 56, {{ISBN|0870990977}}</ref> Leto 1886 je bilo za družino prelomno. Cézanne se je poročil s Hortense. Tistega leta je umrl tudi Cézannov oče, ki mu je zapustil posestvo, kupljeno leta 1859; bilo mu je 47 let. Do leta 1888 je bila družina v nekdanjem dvorcu Jas de Bouffan, velika hiša in parcela z gospodarskimi poslopji, ki so nudila novo najdeno udobje. Ta hiša, z veliko zmanjšanim posestvom, je zdaj v lasti mesta in je odprta za javnost. Dolga leta se je verjelo, da je Cézanne prekinil prijateljstvo z Émilom Zolajem, potem ko ga je slednji v romanu ''L'Œuvre'' v veliki meri uporabil kot osnovo za neuspeh in na koncu tragično izmišljeni umetnik Claude Lantier.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.19thc-artworldwide.org/autumn04/67-autumn04/autumn04article/295-paul-cezanne-claude-lantier-and-artistic-impotence |title=''Paul Cézanne, Claude Lantier and Artistic Impotence'', by Aruna D'Souza |accessdate=2019-11-13 |archive-date=2018-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180118012916/http://www.19thc-artworldwide.org/autumn04/67-autumn04/autumn04article/295-paul-cezanne-claude-lantier-and-artistic-impotence |url-status=dead }}</ref> Pred kratkim so odkrili pisma, ki to ovržejo. Pismo iz leta 1887 dokazuje, da je njuno prijateljstvo trajalo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1006293797|title=Cézanne portraits|last=John Elderfield|first=|publisher=|others=Alex Danchev, Jayne S. Warman, Mary Morton, Xavier Rey, National Portrait Gallery London, Musée d'Orsay|year=|isbn=9781855147317|location=London|pages=250|oclc=1006293797}}</ref> === Končno obdobje, Provansa, 1890–1906 === Cézannovo idilično obdobje v Jas de Bouffanu je bilo začasno. Od leta 1890 do smrti so ga mučili težavni dogodki in se je umaknil naprej v svoje slikanje ter preživljal dolga obdobja kot navidezni zapuščenec. Njegove slike so postale znane in iskane in bil je predmet spoštovanja nove generacije slikarjev. [[File:Paul Cézanne, Pyramid of Skulls, c. 1901.jpg|thumb|left|''[[Piramida lobanj]],'' okoli 1901, dramatični odstop do smrti sporoča več tihožitij, ki jih je Cézanne naslikal v svojem zadnjem obdobju med letoma 1898 in 1905, ko so predmet lobanje. Danes so lobanje v studiu Cézanne v predmestju Aix-en-Provence.]] Težave so se začele z nastankom sladkorne bolezni leta 1890 in destabilizirale njegovo osebnost do te mere, da so bili odnosi z drugimi spet napeti. S Hortense in sinom je potoval v Švico upajoč da morda obnovi njun odnos. Cézanne se je vrnil živet v Provanso, Hortense in Paul mlajši pa v Pariz. Finančna potreba je spodbudila Hortensino vrnitev v Provanso, vendar v ločene bivalne prostore. Cézanne se je preselil k mami in sestri. Leta 1891 se je preusmeril v katolicizem.<ref>[https://books.google.com/books?id=237qAAAAMAAJ&q=c%C3%A9zanne,+1891+Catholicism&dq=c%C3%A9zanne,+1891+Catholicism&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwia99qQyN_YAhWEPBQKHXBzBfEQ6AEIKTAA Susan Sidlauskas, ''Cézanne's Other: The Portraits of Hortense''], University of California Press, 2009, p. 240, {{ISBN|0520257456}}</ref> Cézanne se je med slikanjem na Jas de Bouffan in v pariški regiji izmenično spreminjal, kot doslej. Leta 1895 je opravil obisk kamnolomov Bibémus in splezal na Montagne Sainte-Victoire. Labirintna pokrajina kamnolomov se je najbrž vtisnila v njegov spomin, saj je tam leta 1897 najel kočo in iz nje veliko slikal. Verjamejo, da so oblike navdihnile embrionalni 'kubistični' slog. V tem letu je umrla njegova mati, kar je bil moteč dogodek, vendar je omogočil spravo z ženo. Prodal je prazno gnezdo pri Jas de Bouffan in najel prostor na Rue Boulegon, kjer je zgradil studio. Razmerje pa je bilo še naprej burno. Potreboval je mesto, da bi bil sam. Leta 1901 je kupil nekaj zemljišča ob Chemin des Lauves, izolirani cesti na nekem visokem zemljišču v Aixu in naročil, da se tam zgradi studio (zdaj odprt za javnost). Tja se je preselil leta 1903. Medtem je leta 1902 sestavil oporoko, s katero je izključil ženo iz dedovanja in vse prepustil sinu. Odnos je bil očitno spet prekinjen; naj bi sežgala spomine njegove matere.<ref name="Dita Amory">[https://books.google.com/books?id=C8USBQAAQBAJ&pg=PA19&dq=c%C3%A9zanne,+burned+the+mementos+of+his+mother&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjluuTIyd_YAhWMXRQKHfK4D_oQ6AEIKTAA#v=onepage&q=c%C3%A9zanne%2C%20burned%20the%20mementos%20of%20his%20mother&f=false Dita Amory, et al, ''Madame Cézanne''], Metropolitan Museum of Art, 2014, p. 19, {{ISBN|0300208103}}</ref> [[File:Paul Cézanne, 1888-90, Madame Cézanne (Hortense Fiquet, 1850–1922) in a Red Dress, oil on canvas, 116.5 x 89.5 cm, The Metropolitan Museum of Art, New York.jpg|thumb|''Madame Cézanne (Hortense Fiquet, 1850–1922) v rdeči obleki'' (1888–90), olje na platnu, 116.5 × 89.5&nbsp;cm, The Metropolitan Museum of Art, New York]] Od leta 1903 do konca življenja je slikal v svojem ateljeju, leta 1904 je mesec dni sodeloval z Émilom Bernardom, ki je ostal kot hišni gost. Po njegovi smrti je postal spomenik Atelier Paul Cézanne ali les Lauves. == Zapuščina == Dve retrospektivni razstavi sta bili leta 1907 posthumno posvečeni Cezannu. Od 17. do 29. junija v pariški Galerie Bernheim-Jeune 79 akvarelov, v Salon d'Automne od 5. oktobra do 15. novembra 49 slik in 7 akvarelov. Umetnostni zgodovinar Julius Meier-Graefe je leta 1910 izdal prvo biografijo o slikarju. Prva Cezannova razstava je v ZDA potekala v letih 1910-1911 v Galeriji 291 v New Yorku. Leta 1913 so bila njegova dela razstavljena v Armory Show v New Yorku. Cezanne je z geometrijskimi poenostavitvami in optičnimi pojavi navdihnil Pabla Picassa, Henrija Matissa, Georgesa Braquea in Andréa Deraina, Metzingerja, Gleizesa, Grisa in druge slikarje. V njegov spomin so ustanovili nagrado, ki se imenuje ''Cézannova medalja'' in se podeli v mestu Aix en Provence v Franciji za posebne dosežke v umetnosti. == V popularni kulturi == O Paulu Cézannu je bilo posnetih več filmov. * ''Une visite au Louvre'', 2004; Film v režiji Jean-Marie Straub in Daniele Huillet o Cezanne, ki temelji na posthumno objavljenih pogovorih s slikarjem in občudovalcem Joachimom Gasquetom. * Ob 100. obletnici smrti v letu 2006 sta bila predvajana dva dokumentarca iz leta 1995 in 2000 - motiv ''La Montagne Sainte-Victoire'' in ''Zmagoslavje Cézanna''. * Film Alaina Jauberta, ki 80-krat pokaže ''La Montagne Sainte-Victoire'' iz različnih perspektiv, v različnih letnih časih - gre za obsedenost z motivom. * ''Cézanne - slikar'', 2000; Film Elizabeth Kapnist. Zgodba o strasti in vseživljenjskem umetniškem prizadevanju slikarja, opisani so otroštvo, prijateljstvo z Zolajem in njegovo srečanje z impresionizmom. * ''Zmagoslavje Cézanne'', 2006; Film Jacques Deschamps - 100. letnica smrti Cezanna kot priložnost, da bi izsledili nastanek legende. * Janice Sutherland: ''Tri barve Cezanna'', na CD-ju, 55 min, Arthaus Musik 2008 (BBC 1996), ISBN 978-3-939873-05-1 == Cézanne v Provansi == Obiskovalci mesta Aix-en-Province za raziskovanje mestnega središča in slikarjevih krajinskih motivov uporabljajo označene poti po ''Le Zholonet'', do ''Jas de Bouffan'', kamnolom ''Bibémus'', po bregovih reke Arc, most ''Les Trois Sautets'', v studiu ''Les Lauves'' in ''Chemin de la Marguerite'', kjer je Cezanne naredil zadnje slike ''Sainte-Victoire''. Studio ''Les Lauves'' je odprt za javnost od leta 1954. Leta 1969 so studio preimenovali v ''Atelje mesta Aix''. Obiskovalci lahko vidijo Cezannovo pohištvo, stojalo in palete, predmeti, ki se pojavljajo v njegovih tihožitjih ter nekaj originalnih risb in akvarelov. Leta 1973 je bila ustanovljena v Aix-en-Provence, Univerza ''Paul Cézanne Aix-Marseille III'', kjer poučujejo pravo in politične vede, upravljanje poslov in znanost in tehnologijo. == Umetniški trg == [[File:Paul Cézanne 222.jpg|thumb|Paul Cézanne, ''Kvartopirci'', 1892–93, olje na platnu, 97 x 130 cm, Royal Family of Qatar]] 10. maja 1999 se je Cézannova slika Rideau, Cruchon et Compotier prodala za 60,5 milijona dolarjev, kar je bila četrta najvišja cena do takrat plačane slike. Od leta 2006 je bilo to najdražje tihožitje, kar so jih kdaj prodali na dražbi. Ena od slik ''Kvartopisci'' je bila leta 2011 prodana kraljevi družini v Katar za ceno, ki je po ocenah znašala med 250 milijonov dolarjev (danes 278,4 milijona dolarjev) in verjetno tudi do 300 milijonov dolarjev (danes 334,1 milijona dolarjev), pri čemer bodisi cena pomeni novo znamko za najvišjo ceno slike do tega datuma. Rekordno ceno je novembra 2017 presegel Leonarda da Vincija ''Salvator Mundi''.<ref name=ama>Art Media Agency (AMA), [http://www.artmediaagency.com/en/12569/250-m-a-new-record-for-a-painting/ 250 M$, a new record for a painting?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923174219/http://www.artmediaagency.com/en/12569/250-m-a-new-record-for-a-painting/ |date=2015-09-23 }}, 4 May 2011</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/07/03/arts/design/lawsuit-reveals-gauguin-painting-was-not-worlds-most-expensive.html|title=Lawsuit Reveals Gauguin Painting Was Not World's Most Expensive|last=Haigney|first=Sophie|newspaper=[[The New York Times]]|date=3 July 2017|accessdate=3 July 2017}}</ref> == Posthumne razstave (izbor) == *1907: Galerie Bernheim-Jeune, Pariz, Salon d'Automne, Pariz, retrospektiva *1910/1911: Prva razstava v ZDA v 291 Gallery, New York *1913 Armory Show v New Yorku. Cézanne je zastopan s slikami ''Mont Sainte-Victoire'' in ''Starka z rožnim vencem'' *1936, ''Jeu de Paume'', Pariz *1964 ''Documenta III'', Kassel *1977: John Rewald z Williamom Rubin: Cézanne: Pozna delo - Razstava v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku *1995/1996: Grand Palais, Pariz *1996: Galerija Tate, London *1996 Philadelphia Museum of Art, Philadelphia *2004: Cézanne - Dawn of modernizma. Muzej Folkwang, Essen *2006: Cézanne en Provence. Musée Granet, Aix-en-Provence *2006: Cézanne et Pissarro 1865-1885. Musée d'Orsay, Pariz *2008-2009: Philadelphia Museum of Art, Philadelphia *2011/2012: Cézanne - Renoir - Picasso & Co: 40 let Kunsthalle Tübingen, Kunsthalle Tübingen *2012/13: Paul Cézanne in preteklost, Muzej lepih umetnosti v Budimpešti == Galerija == <gallery widths="160" heights="160" perrow="5"> File:Paul Cézanne 052.jpg|''Tihožitje s črno uro''<br />1869–1871 File:Paul Cézanne - La Maison du pendu.jpg|''[[Obešenčeva hiša (Cézanne)|Obešenčeva hiša]]''<br />1873<br /> File:Paul Cezanne, A Modern Olympia, c. 1873-1874.jpg|''Modernna Olimpija''<br />1873–1874<br />Musee d'Orsay, Paris File:GUGG Bend in the Road Through the Forest.jpg|''Zavoj ceste skozi gozd ''<br />1873-75<br />Solomon R. Guggenheim Museum File:Paul Cézanne - Mont Sainte-Victoire and the Viaduct of the Arc River Valley (Metropolitan Museum of Art).jpg|''Mont Sainte-Victoire''<br />1882–1885<br />Metropolitan Museum of Art File:Paul Cézanne 090.jpg|''L'Estaque''<br />1883–1885 File:Paul Cézanne - Houses in Provence- The Riaux Valley near L'Estaque - Google Art Project.jpg|''Hiša v Provansi: dolina Riaux blizu L'Estaque''<br />1883 File:Paul Cézanne - The Bay of Marseilles, Seen from L'Estaque - Google Art Project.jpg|''Marseilleški zaliv, pogled iz L'Estaque''<br />1885 File:Paul Cézanne - Chestnut Trees at Jas de Bouffan - Google Art Project.jpg|''Jas de Bouffan''<br />1885–1887<br />Minneapolis Institute of Art File:Paul Cézanne - Le Grand Baigneur - Google Art Project.jpg|''Kopalci''<br />1885–1887<br />Museum of Modern Art File:GUGG The Neighborhood of Jas de Bouffan.jpg|''Soseska Jas de Bouffan''<br />1885-1887<br />Solomon R. Guggenheim Museum, New York, Thannhauser Collection File:Paul Cézanne, 1888, Mardi gras (Pierrot et Arlequin), oil on canvas, 102 x 81 cm, Pushkin Museum.jpg|''Mardi Gras (Pierrot et Arlequin)''<br />1888<br />Pushkin Museum, Moscow File:Paul Cézanne 088.jpg|''Fant v rdečem telovniku''<br />1888–1890<br />National Gallery of Art File:Paul Cézanne - Portrait of Madame Cézanne - Google Art Project.jpg|''Madame Cézanne v zeleni hiši''<br />1890–1892<br />Musée de l'Orangerie File:The House with the Cracked Walls MET DT1943.jpg|''Hiša z razpokanimi stenami''<br />1892–1894<br />Metropolitan Museum of Art File:Paul Cézanne - Maison Maria with a View of Château Noir - Google Art Project.jpg|''Maison Maria na poti v Château Noir''<br />1895<br />Kimbell Art Museum, Fort Worth, Texas File:Paul Cézanne - Château Noir - Google Art Project.jpg|''Château Noir''<br />1900–1904<br />National Gallery of Art, Washington, US File:Paul Cezanne - Mont Sainte-Victoire and Château Noir - Google Art Project.jpg|''Mont Sainte-Victoire in Château Noir''<br />1904 - 1905<br />Bridgestone Museum of Art, Tokijo, Japonska File:Paul Cézanne - Bathers (Les Grandes Baigneuses) - Google Art Project.jpg|''Kopalci''<br />1898–1905<br />National Gallery, London, UK File:Paul Cézanne 123.jpg|''Portrait Madame Cézanne''<br />1885–1886<br />Berggruen Museum, Berlin, Nemčija </gallery> == Glej tudi == * [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_paintings_by_Paul_C%C3%A9zanne Seznam del] == Sklici == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author1=Gariff, David|author2=Denker, Eric|author3=Weller, Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta in umetniki, ki so ustvarjali po njihovem navdihu |publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Commons|Paul Cézanne}} * [http://www.atelier-cezanne.com/aix-en-provence.html Paul Cezanne studio] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106110409/http://www.atelier-cezanne.com/aix-en-provence.html |date=2012-11-06 }} * [http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/index.shtm National Gallery of Art, Cézanne in Provence] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090329092054/http://www.nga.gov/exhibitions/2006/cezanne/index.shtm |date=2009-03-29 }} * [http://www.atelier-cezanne.com/anglais/ Atelje Cézanne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130905213422/http://atelier-cezanne.com/anglais/ |date=2013-09-05 }} {{Impresionizem}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cezanne, Paul}} [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Impresionistični slikarji]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Paul Cézanne|* ]] dn1n4l3id6v76loj1zjz1gomzkaxlv5 0 373704 6656109 6627899 2026-04-05T11:40:33Z Nareto 77605 6656109 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name=Cessna 152 |image=G-BHMG Reims Cessna FA152 Aerobat II (9693359458).jpg |caption=Cessna 152 Aerobat }}{{Infobox aircraft type |type=Dvosedežno [[športno letalo]] |national origin = {{USA}} |manufacturer=[[Cessna]] |designer= |first flight= |introduced=1977 |retired=po letu 2060 (plan) |status= Aktiven |primary user= Mexican Navy |more users=Bolivian Air Force <br> Bangladesh Army <br> [[Aeroklub]]i |produced=1977–1985 |number built=7 584 skupaj <br> 396 Aerobat |unit cost= C152 <br> $40,900 1985 ($119,183 v 2024)<br> C152 II Nav Pac <br>$45,345 1985 ($132,136 v 2024) <br> A152 Aerobat <br> $48,295 1985 ($140,732 v 2024) <br> C152 Aviat - obnovljena <br> $164,640 2020 ($199,460 v 2024) |developed from=[[Cessna 140]] 7 664 proizvedenih<br>[[Cessna 150]] 23 949 proizvedenih}} |} '''Cessna 152''' oz. '''C152''' je dvosedežno [[Šolsko vojaško letalo|šolsko]] enomotorno [[letalo]] ameriškega proizvajalca [[Cessna]], certificirano po FAR-23 (za ZDA) oz. EASA CS-23 (za EU) za [[Pravila vizualnega letenja|VFR]], [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]], NVFR in nočni IFR ter Aerobat tudi za ACRO. C152 je usposobila preko 2 milijona pilotov. Uporablja se za: osnovno šolanje [[Pilot|pilotov]], nočno šolanje, [[Pravila instrumentalnega letenja|inštrumentalno]] šolanje, šolanje inštruktorjev letenja, šolanje [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|reševanja iz nepravilnih položajev]] (saj je eno redkih letal certificiranih za [[vrij]]), za [[Formacijsko letenje|letenje formacij]], za nabiranje naleta bodočih poklicnih pilotov oz. inštruktorjev letenja ter za športno letenje [[Aeroklub|aeroklubov]], variante Aerobat pa še za [[Akrobatsko letenje|akrobatsko]] šolanje. Po mnenju mnogih je najboljše [[Šolsko vojaško letalo|šolsko letalo]], zato se veliko letalskih šol raje odloči vzdržljiva stara letala kompletno obnoviti, kot pa da bi jih zamenjali za novejša. Uporablja jo tudi preko deset [[Vojno letalstvo|vojnih letalstev]]. Ena-pet-dva je eno izmed najbolj popularnih letal v zgodovini, saj je najbolj [[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov|številčno proizvajano]] sodobno civilno dvosedežno letalo. C152 je bila razvita v konkurenci: [[Beechcraft Skipper]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]] in [[Grumman American AA-1]] ter kasneje [[Diamond DA20|DA20-C1 Eclipse]], če seštejmo vse proizvedene konkurente skupaj jih je C152 presegla v številu proizvedenih letal. C152 že več desetletji ni več v proizvodnji, vendar se še vedno uporablja veliko število letal, mnogo jih ima danes že preko 15.000 ur in 60.000 pristankov ter so še vedno v redni uporabi. Predpisan resurs letala s strani Cessne je 30.000 ur. Cenovno je bila nova Cessna 152 precej dražja in konstrukcijsko močnejša od [[Cessna 172|Cessne 172]], saj je bila narejena v osnovi kot robusten [[Šolsko vojaško letalo|trenažer]]. C152 poganja robusten 3,82 litrski štirivaljni bencinski bokser motor [[Lycoming O-235]], ima [[pristajalno podvozje|podvozje]] tipa tricikel in dvokraki [[Letalski vijak|propeler]] [[McCauley Propeller Systems|McCauley]]. C152 bo z ustreznim vzdrževanjem lahko ostala v uporabi vsaj do leta 2060. [[File:S3-BZM Bangladesh Army Aviation Cessna 152. (36085352514).jpg|thumb|[[Šolsko vojaško letalo|Šolska]] Cessna A152 Aerobat Bangladeškega vojnega letalstva]] [[File:Close encounter of the 152 kind... (412720305).jpg|thumb|Robustno podvozje C152]] [[File:Cessna 152, Aero Club do Algarve JP6834323.jpg|thumb|Cessna 152, Aero Club do Algarve]] [[File:Cessna 152 AN-010 (6927200158).jpg|thumb|Cessna 152 AN-010 in AN-011 Panamske nacionalne straže]] [[File:Cessna 152 PR-EJQ (8477064702).jpg|thumb|Cessna 152 letalske akademije EJ Flight Training]] [[File:Cessna A.152 Aerobat ‘N7557L’ (51261705157).jpg|thumb|Aerobat N7557L William-a K. Kershner-ja s katero je 435 učencev naučil obvladovanje svedra]] == Karakteristike == Skupaj so zgradili '''7 584 letal''' v 8 letih (1977-85), med njimi je 7188 utility 152 in F152 ter '''396 Aerobat-ov '''[[akrobatsko letalo|akrobatskih]] A152 in FA152, v ZDA je bilo sestavljenih 6988 letal in v Franciji 596 letal. Proizvodnja je bila zaključena ker Cessna v letih 1985-1996 ni proizvajala batnih letal, zaradi spremenjene zavarovalniške zakonodaje. Cessne 152 imajo samo 4 modelne variante (vse imajo Lycoming O-235, tudi akrobatski modeli): * '''C152''', Cessna 152 – standardni model (CS 23 Utility + 4,4 g, − 1,76 g) ZDA: 6673 letal * '''A152''', Cessna 152 '''Aerobat''' (C152A) – akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g) ZDA: 315 letal * '''F152''', Reims Cessna 152 – standarni model (CS 23 Utility + 4.4 g, − 1,76 g) Francija: 515 letal * '''FA152''', Reims Cessna 152 '''Aerobat''' (F152A) – akrobatski model (CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g) Francija: 81 letal '''Manevrske karakteristike''' variant 152 (odobreni manevri): * '''C152''' in '''F152''': šandela, lena osmica, ostri zavoj, prevlečenje, [[vrij]] ('''CS 23 Utility + 4,4 g, − 1,76 g''' ) * '''A152''' in '''FA152 Aerobat''': šandela, lena osmica, ostri zavoj, prevlečenje, vrij, luping, sodček, valček s krilci, pozitivni dinamični valček, kubanska osmica, immelmann, raversman ('''CS 23 Aerobatic + 6,0 g, − 3,0 g''') '''''Aerobat''''' modeli imajo vsi dodane elemente: * Dodatna '''okna nad sedeži''' * '''Vrata''' kabine opremljena '''z mehanizmom za hitro odmetavanje''' * Polni '''akrobatski pasovi''' * '''G-meter''' * Odstranljive sedežne blazine za prostor padala *Okrepljeni glavni in repni nosilec Pri vseh 4 modelnih variant je bilo na voljo veliko opcijske avionike. C152II in C152T nista različna modela ali variante, ampak sta samo opcije, ki jih je bilo mogoče kupit poleg osnovne C152: '''''C152 II''''' oz. ''Nav Pac'' paket opreme, ki je vključeval bolj kvalitetno avioniko za IFR letenje in dodatno notranjo opremo, zaradi česar ima malo večjo osnovno težo. '''''C152 T''''' paket opreme za letalske šole, pri čemer je »T« označeval »trener« in ne podmodela.[[File:Royal Aero Club of WA Cessna 152s at Jandakot Airport.jpg|thumb|Flota 152 Royal Aero Club YPJT]] '''''C152 Aviat''''' je generalno obnovljena Cessna 152, ne gre za nova letala ampak jih v ZDA družba Aviat generalno obnovi, obnovljena letala so cenjena na $164.640. '''''C152''''' '''''retrofit''''' ne gre za posamezno varianto letala ampak za veliko skupino letal iz zgornjih 4 originalnih variant, ki so bile deležne večjih ali manjših posodobitev, predvsem avionike po zgledu ameriškega vojaškega letalstva. Tipični retrofiti so vgradnja 2x do 3x Garmin G5 PFD in HSI, vgradnja GNSS GTN650 multifunkcijske naprave, vgradnja Garmin ADS-B transponderja, vgradnja raznih digitalnih EDM motorskih inštrumentov, vgradnja druge Garmin GNC255 NAV COM radijske postaje 8,33 khz, vgradnja Garmin autopilota GFC500, vgradnja audio panela Garmin GMA 350. Cessna 152 ostaja eno najoptimalnejših klasičnih ameriških letal za aeroklube zlasti zaradi zelo ugodnega vzdrževanja, robustnosti in kot kvaliteten vstopni model v raznoliko [[Cessna|Cessnino]] floto, poleg tega je tudi zelo varno zaradi textron-ovih neporušnih preiskav spremljanja stanja konstrukcije, trenutno je v temu še ni premagal nobeden drugi model. ==Razvoj== [[File:G-BHMG (35064867760).jpg |thumb|Reims Cessna FA152 Aerobat II - osnovni akrobatski trenažer]] [[File:C152panel.jpg|thumb|Originalni Urični Instrumenti]] [[File:Cessna 152 Aerobat C-GZPV2.jpg|thumb|Cessna 152 Aerobat - Retrofitirana z novo avioniko]] Prvo C152 so dobavili leta 1977. Cessno 152 so zgradili na podlagi prehodno uspešnega modela [[Cessna 150]], le-to pa na podlagi predhodnih modelov [[Cessna 140]] in [[Cessna 140|Cessna 120]]. C152 ima zmogljivejši in zanesljivejši motor kot C150 ter večjo kabino ter največji odklon zakrilc zaradi varnosti zmanjšan s 40 ° na C150 na 30 ° pri C152. Cessna 152 je konkurirala letalom [[Beechcraft Skipper]] in [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]], vsa letala so predstavili istega leta,<ref name="Plane and Pilot">{{Citation | newspaper = Plane and Pilot | title = 1978 Aircraft Directory | page = 23 | publisher = Werner & Werner | place = Santa Monica, CA | year = 1977 | ISBN = 0-918312-00-0}}.</ref> pred tem je bil konkurent še [[Grumman American AA-1]]. Večino 152-k so zgradili v Cessnini tovarni v mestu [[Wichita]], [[Kansas]], [[ZDA]], licenčno so jih proizvajali tudi v [[Francija|Franciji]] pri podjetju [[Reims Aviation]] pod oznako F152/FA152,<ref name="Clarke">{{Citation | last = Clarke | first = William ‘Bill’ | title = Cessna 150 and 152 | edition=1. | pages = 26–95 | publisher = TAB Books | year = 1987 | ISBN = 0-8306-9022-0}}.</ref> francoske verzije so imele dodaten proti korozijski primer od znotraj. Leta 1985 se je prozvodnja zaključila, ko je Cessna začasno končala proizvodnjo vseh enomotornih batnih letal zaradi spremembe zakonodaje v ZDA, v Franciji je bilo v letu 1986 sestavljenih še zadnjih 9 letal. Leta 2007 je Cessna oznanila novo lahko športno letalo [[Cessna 162 Skycatcher|C162 Skycatcher]]<ref>{{navedi splet | type = press release | url = http://www.cessna.com/news/article.chtml?ID=OLfDUtl3WHhXrd7RDbcK3ISyhlXGjLXAfkdDyaluhsFbGkjoho | title = Cessna Announces Light Sport Aircraft Details | date = 2007-07-22 | publisher = Cessna Aircraft | accessdate = 2007-09-28 | archive-date = 2007-08-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070825061734/http://cessna.com/news/article.chtml?ID=OLfDUtl3WHhXrd7RDbcK3ISyhlXGjLXAfkdDyaluhsFbGkjoho | url-status = dead }}</ref>, ki ga je poganjal šibkejši manj kakovostni Continental O-200 s 100 KM, proizvodnja tega letala se je zaradi neuspeha končala leta 2013. Model je bil certificiran samo za trg ZDA kot LSA in ni imel FAR-23 certifikata (ali EASA CS-23), kar je še dodatno skrčilo trg zanimanja in možnosti resnega šolanja pilotov ter onemogočila vstop na trg EU. C162 Skycatcher se ni obnesel na trgu, tudi vzdržljivost in varnost letenje je bila s C162 precej nižja. Kritiki so zapisali: {{cquote|Napovedujejo, da bo Cessna 152 z ustrezno nadgradnjo avionike in vzdrževanjem konstrukcije letala ostala v operativni uporabi v letalskih šolah do leta 2050, saj ji 30.000 ur življenske dobe omogoča letenje 420 ur na leto, celih 70 let!|Če govorimo o vzdrževanju, je pravilno vzdrževana Cessna 152 skoraj neprebojna, saj z lahkoto prenese pogosto stroge zahteve uporabe letalske šole.}} {{Cquote|V prvih petih desetletjih operativne uporabe C152 še ni na voljo boljšega konkurenčnega letala glede na: operativne stroške, robustnost, certifikate (NVFR, IFR, ACRO), hitrost (TAS do 108 kts), motor TBO (2600h) in preprostost.}} {{Cquote|Dobra šolska letala odlikuje: masovna proizvodnja, dejstvo, da so več kot 30 let po zaključeni proizvodni še vedno v dnevni uporabi za šolanje in da letala raje obnavljajo kot da bi jih upokojili in zamenjali za novejša vse to najdemo pri 152.}} {{Cquote|Cessna 152 pri dolgotrajni več desetletji uporabi v organizacijah predvsem pripelje pilote žive na zemljo.}} {{Cquote|Cessna 152 je preprosto tako dobra, da jo nekateri danes ponovno odkrivajo kot optimalni šolski trenažer.}} {{Cquote|Če znaš dobro leteti s 152, potem lahko letiš s čimerkoli.}} {{Cquote|Če pilot popolnoma razbije Cessno 152 in izstopi nepoškodovan, z svojo tehniko letenja v drugem tipu letala gotovo nebi preživel.}} {{Cquote|Če govorimo o vzdrževanju, je pravilno vzdrževana Cessna 152 skoraj neuničljiva, saj z lahkoto prenese pogosto stroge zahteve uporabe letalske šole.|author=Joanne Ford}} {{Cquote|Cessna C152 je trdno, dobro izdelano in zanesljivo letalo, ki ima dolgo zgodovino uporabe kot trenažno in stroškovno zelo učinkovito osebno letalo.|author=AOPA}} Med časom 152 so se pojavila nova šolska letala in se upokojila, medtem ko 152 ostaja v redni uporabi. Od zaključka proizvodnje C152 ni pravega naslednika ali konkurenta, ki bi lahko prevzel nalogo osnovnega šolanja pilotov in novih inštruktorjev letenja, ne glede nato, da je na voljo nekaj tipov sodobnih dvosedežni letal, kot je na primer Diamond DA20 ali Aquila A210, ki so se v letalskih šolah izkazali kot prenežni za masovno šolanje in številčne pristanke, ki jim C152ke kljubujejo kljub visoki spoštljivi povprečni starosti leteče flote. Vse Cessna 152 lahko delajo [[Vrij]], če imajo opravljene AD Note (AD 2009-10-09) - motiran kit komplet (P/N SK152-25), zato so tudi primerne za UPRT trening, novejša EASA CS-23 letala niso bila razvita za takšne manevre plus danes ni nobene variante (kot je Aerobat) novega dvosedežnega šolskega letala, ki bi bilo hkrati primerno za akrobacije in ugodnega nabiranje naleta pilotov ter osnovno šolanje PPL(A) pilotov. V [[Slovenija|Sloveniji]] je dolgoletni operator šolske flote letal C152 [[Letalski center Maribor]]. === Razlike med 150 in 152 === [[Slika:Cessna_152-T_Cockpit.jpg|sličica|Cessna 152 - Retrofitirana z Garmin GTN-650]] Konstrukcija letal [[Cessna 150|C150]] in C152 je zelo podobna, vendar obstajajo pomembne razlike. Najbolj opazen je povečan navpični stabilizator na C152, ki ji daje boljšo odzivnost in rokovanje, podolgovati zaključki in aerodinamični prehodi med deli C152, ki segajo do zadnjih stekel kabine in oblika pokrova motorja. Montaža vertikalnega in horizontalnega stabilizatorja je modificirana in predvsem ojačana. V turbulenci se C152 boljše odziva kot C150. Druga razlika v zunanjem videzu je vidna za propelerjem v bližini jermenskega pogona alternatorja. Tehnično pomembna razlika je tudi napetost v električnem sistemu, ki je pri modelu C150 14V DC, pri modelu C152 pa 28V DC (baterije so 12V oziroma 24V), kar drastično izboljša zanesljivost baterije za zagon v hladnem okolju. C150 ima 14V 50 A alternator (700 W) medtem ko ima C152 28V 60A alternator (1680 W). Požarna stena skupaj z nosilcem podvozja in nosne noge na letalih C152 velja za najboljšo v svoji kategorijo, saj je zvarjena v en trden kos, C150 ima nekoliko šibkejšo zasnovo. Vetrobransko steklo na C152 je nekoliko aerodinamično modificirano na pram C150. C152 ima nekoliko večji motorni prostor spredaj v primerjavi z C150, tudi linije motorskega prostora pri C152 so modificirane zaradi aerodinamike. Pri C152 je večja količina uporabnega goriva pri istem volumnu kot C150 zaradi izboljšav v zasnovi. Vse C152 imajo brzinomer v vozlih C150 v statutnih miljah. Zakrilca na C150 se selektirajo brez stopensko C152 ima zareze na 10°,20° in 30°, kar je mnogo varnejše posebej pri nočnem letanju (veliko C150 je imelo težave ker so hotele poleteti s polnimi zakrilci zaradi nerodne zasnove stikala). Zaradi večjega odklona zakrilc pri C150 (do 40°) obstaja večja nevarnost zasenčenja komand repa kot pri C152. Cessna C150 ima odrezano konico propelerja medtem ko ima C152 špičasti zaključek, ki ima večjo učinkovitost. Cessna 152 ima močno ojačano podvozje in spremenjeno montažo. Nevarnost nenamernega vrija na C152 je skoraj odpravljena v primerjavi z C150, kjer so bile številne nesreče učencev, ki so letalo nenamerno prevlekli in padli v vrij, statistično je bilo izračunano za obdobje 1980-2006, da se na 10 nenamernih izgub vzgona na C150, zgodi samo en tak dogodek na C152 oz. glede na število ur v zraku je faktor tveganja za tak dogodek na C150 16 krat večji. Motor na letalih C150 je Continental O-200 s kontinuirano močjo 90 konjev in vzletno močjo 100 konjev pri 2800 RPM, medtem ko je na modelih C152 [[Lycoming O-235]] s kontinuirano močjo 110 konjev pri 2550 RPM. Vizualno se ločita po dvojni izpušni cevi Continentala O-200 in enojnem izpuhu na Lycomingu O-235. Konstrukcijsko ima Continental O-200 uplinjač odmaknjen od vročih delov in je zato bistveno bolj nagnjen k zaledenitvi, kar ima za posledico, da je potrebno bistveno več uporabljat gretje uplinjača že pri tako šibkem motorju za razliko ima Lycoming O-235 uplinjač pod vročim oljnim koritom, ki seva po njemu in ima motor bistveno manjšo tendenco k zaledenitvi uplinjača. C152 je tudi tišja zaradi nižjih obratov delovanja kot C150. Cessna 152 ima že tovarniško vgrajen oljni hladilnik, ki izdatno hladi olje v vročih dneh, C150 ga nima. Čas menjave olja je pri originalnem letalu C150 je pri 25h pri 152 na 50h zaradi druge-boljše zasnove oljnega sistema. Resursi motorjev med remonti so različni, C150 ima 1800h medtem, ko ima C152 2600h. S temi posodobitvami so Cessnini projektanti znižali ceno obratovanja C152 na pram C150, hkrati pa so odpravili ključne pomanjkljivosti in izboljšali letalo. == Moduli letala == === Konstrukcija letala === [[File:VH-IVW Cessna A152 II Aerobat Redcliffe Aero Club (8680700129).jpg|thumb|Cessna A152 II 1 stopinjski dihedral skoraj ni opazen]] [[File:Bangladesh Army Cessna 152s S3-BFR and S3-BML (29812145451).jpg|thumb|Bangladeške Cessni A152 S3-BFR in S3-BML z strešnimi okni]] Konstrukcija letala je v celoti kovinska, predvsem iz toplotno obdelane aluminijeve zlitine 2024-T3 Al z bakrom kot primarnim zlitinskim elementom. Zlitina 2024-T3 ima končno natezno trdnost 400–430 MPa in mejo tečenja najmanj 270–280 MPa ter raztezek 10–15 %, poleg osnovnega aluminija vsebuje še pomembne zlitinske elemente: [[baker]], [[magnezij]] in [[mangan]]. Komponente, kot so konice kril, notranje obloge in prevleke prehodov so izdelane iz plastike ojačane s steklom. Trup je semi-Monocoque z navpičnimi pregradami in okvirji, povezanimi z nosilci, ki potekajo po dolžini trupa. Model iz leta 1978 ima enodelno nosno pločevino, ki zahteva odstranitev propelerja, da jo odstranite. Modeli od leta 1979 imajo modificirano deljeno nosno pločevino, ki jo je mogoče odstraniti, ne da bi odstranili propeler. V letu 1984 so pristajalno luč premaknili iz nosa na levo krilo. Pri C152 je pozicija sedišča je bistveno bolj nazaj pod centrom krila kot v Cessni 172, zaradi česar je 152 bolj priljubljena pri inštruktorjih letenja in nabiralcih naleta ker nudi več sence, kar je izdatno pomembno za udobje po več urnem šolanju ali dolgotrajnem letenju. === Krilo === [[Slika:Wing_constant_tapered_outer.svg|sličica|Pravokotno krilo z zoženim trapeznim zunanjim delom]] Krilo je do upornic pravokotne oblike naprej pa trapezne oblike z zoženim zunanjim delom (ang. constant chord with tapered outer section). Krilo ima geometrijsko zvitje 1 stopinje (tetiva konice krila ima 1 stopinjo nižji vpadni kot kot tetiva na koncu sekcije s konstantno širino) in aerodinamično zvitje (profil v korenu krila je NACA 2412, ki preide v profil NACA 0012 na konicah krila). Zvitja omogočata večjo učinkovitost krilc pri prevlečenem letu in povzročita, da se letalu vzgon poruši najprej v korenu krila, ki sprošča vrtince, ki udarjajo v stabilizator in opozarjajo pilota, letalo je pri tem še vedno opravljivo. Krilo ima 1 stopinjski [[Dihedral (aeronavtika)|dihedral]]<ref name="Cessna152POH">Cessna Aircraft Company: ''1978 Cessna 152 Pilot's Operating Handbook'' Change 1, pp. 7-3 to 7-33. Cessna Aircraft Company, Wichita, Kansas, 1977.</ref> za vzdolžno stabilnost in 1 stopinjski konstrukcijski kot (kot med tetivo profila in vzdolžno osjo zrakoplova), ki znaša 1° v korenu. Krila so povezano s trupom z tipično Cessnino upornico. Krilo C152 je tehnično gledano kompleksnejše (pol trapez s spreminjajočim profilom in zvitjem) od njenih konkurentov: Piper 38, Beechcraft 77, Grumman American AA-1 za katere je značilno, da je oblika krila pravokotna in se profil vzdolž krila ne spreminja. Je predvidljive karakteristike, ki odpušča številne napake, zaradi česar je koristno za učenje, saj ima odlično manevriranje tudi pri nizki hitrosti. Ravno temu napredenemu načrtovanju Cessne pri modelu C152 predpisujejo njene uspehe na trgu enomotornih dvosedežnih šolskih letal EASA CS-23 (FAA FAR23). === Podvozje === [[File:Austrian Airlines Cessna 152 Airplane.jpg|thumb|Austrian Airlines Cessna 152 - robustno podvozje]] Cessna 152 je opremljena s fiksnim podvozjem tipa tricikla. Glavno podvozje ima [[Jeklo|jeklene]] noge z okroglimi polnimi cevmi, obdane z aerodinamičnim ohišjem po celotni dolžini in s stopnico za dostop do kabine. Medosno razdaljo glavnih koles je 7 ft 7 in (2,31 m). Nosno kolo je povezano z nosilcem motorja in ima hidravlično blaženje normalnih obremenitev. Nosno kolo je mogoče krmiliti z pedali 8,5 stopinj na obe strani nevtralnega položaja in se lahko vrti pri diferencialnem zaviranju do 30 stopinj na obe strani nevtralnega položaja. S krmilnimi pedali je povezan preko vzmetne povezave. Nosna noga je opremljena z hidravličnim dušilcem premikanja po smeri (Shimmy Damper). Nosna noga je del izjemno toge varjene konstrukcije nosilca motorja, ki povezuje požarno steno, motor in nosno kolo ter velja za izjemno trpežno in odpušča mnogo več pilotskih napak kot katerakoli drugi tip letala, saj ima C152 izjemno ojačano konstrukcijo iz izkušenj prehodnih modelov C150. Letalske šole izjemno cenijo konstrukcijsko izvedbo nosne noge, saj bi se pri trših pristankih na večji C172 zvila požarna stena, medtem ko C152 te obremenitve absorbirajo brez poškodb. Način, da se Cessna 152 poškoduje pri pristanku je, da se jo prevleče nad stezo ter letalo udari na nosno nogo brez vzgona na krilih, običajno G obremenitev pri temu preseže največjo dovoljeno obremenitev letala in se deformira tudi trup pogosto tudi poči, zloži se nosna noga in uniči se propeler ki zadane tla ter zvijejo se glavne noge, seveda bi se bilo katero ostalo letalo uničilo ob takšnem trčenju z tlemi, vendar jo piloti tipično v C152 dobro odnesein ostanejo nepoškodovani. Zavorni sistem je sestavljen iz sklopov enojnih kolutnih zavor, ki so nameščeni na glavno prestavo in jih upravlja hidravlični sistem. Zavore se upravljajo s pritiskom na zgornji del krmilnih pedalov. Pri taksiranju je mogoče uporabiti diferencialno zaviranje, kar omogoča zelo ozke zavoje. Cessna C152 je opremljena z ne tipičnim hidravličnim parkirnim zavornim sistemom. Parkirni zavorni sistem je sestavljen iz krmilnega gumba na instrumentni plošči, ki je povezan s povezavo na glavnih zavornih valjih. Pri glavnih zavornih valjih krmilni element upravlja zaklepne plošče, ki zadržijo tlak v sistemu, potem ko so bile batnice glavnega zavornega valja pritisnjene s prstnim delovanjem pedalov. Če želite sprostiti parkirno zavoro, pritisnite pedala in potisnite krmilni gumb do konca notri. Parkirna zavora deluje na sledeč način: # pritisnete obe nožni zavori, # povlečete ročico "parkirne zavore" na pilotovi levi strani, # sprosti prsne zavore, # spusti ročico "parkirne zavore" s tem je parkirna zavora je stisnjena in ohranja tlak v sistemu # zavore sprosti pilot s ponovnim pritiskom na prstne zavore in potisnete kontrolni gumb do konca notri Standardne uporabljene pnevmatike so 6.00-6 na glavnih kolesih in ​​5.00-5 na nosnem kolesu. Tlak v glavnih pnevmatikah je 21 PSI v nosnem kolesu pa 30 PSI. ===Motor=== [[File:Cessna 152 Engine, Left Side.jpg|thumb|[[Lycoming O-235]] na vseh 152]] Vse Cessne 152 imajo preizkušen štirivaljni zračnohlajeni bokser [[Lycoming O-235]] z delovno prostornino 3,82 litra, ki je v proizvodnji od leta 1942. Ta motor je 22% močnejši in kvalitetnejši od Conitinetala O-200, ki je bil v Cessni 150 in uporablja bolj [[letalsko gorivo|kvalitetno]] gorivo [[Letalsko gorivo|100LL]] (low lead) AVGAS. Uporablja poletno olje W100Plus ali W80Plus pozimi v zmernih klimatskih pogojih ali celoletno polsintetično olje W15W-50 ali DM 20W60'''.''' Motor ima najdaljši čas med obnovo (TBO): 2600 ur (2020 tovarniški motorji ZDA), kar je največ kar dosegajo batni motorji. [[Pogonska gred]] je direktno povezana s propelerjem brez reduktorja. Nosilec motorja je skonstruiran na podlagi izkušenj iz predhonice C150 in velja z ojačano požarno steno za izjemno trepežnega, tudi pri trših pristankih učencev. Letala proizvedena med letoma 1977 in 1982 so imele tovarniško Lycoming O-235-L2C s 110 KM pri 2550 vrtljajih. Potem so zaradi težav z nalaganjem svinca, predvsem pri ameriškem zelenem avgasu spremenili motor v O-235-N2C, ki je imel spremenjen bat in zgorevalno komoro in je razvil 108 KM pri 2550 vrtljajih. Danes imajo overholirana letala po večini O-235-L motorje. Modeli od leta 1980 dalje so imeli pospeševalno črpalko vezano na plin, ki pri nenadnem dodajanju plina trenutno obogati zmes. === Kontrole letenja === [[File:C152 cabina.jpg|thumb|C152 Cockpit]] Dvojni krmiljeni volan je na voljo kot dodatna oprema na Cessni 152 in skoraj vse C152 imajo to opcijo inštalirane. Krmilne palice so povezane z Y povezavo in kontrolenga kolesa z pletenicami krilc preko verige. [[Krilca]] so diferencialne izvedbe (kompenzacija protismernega zavijanja) in se premikajo za 20 stopinj navzgor in 15 stopinj navzdol. Krilca a so tipa Frise (s špranjo) za kompenzacijo protismernega zavijanja. Sprednji del ima anti-flutter stabilizacijske uteži. [[Zakrilca]] z eno režo so tipa Fowler (fowler flaps), ki so električno upravljajo in se odklonijo do največ 30 stopinj. [[Smerno krmilo]] se lahko premakne za 23 stopinj na obe strani in je opremljeno z zemeljsko nastavljivim trim kovinskim jezičkom, smerno krmilo ima aerodinamična kompenzacijo (rudder horn balance). [[Višinsko krmilo]] se odkloni za 25 stopinj navzgor in 18 stopinj navzdol, krmilo ima aerodinamična kompenzacijo (elevator horn balance). Trimer višinskega krmila je nastavljiv in je nameščen na desnem delu višinskega krmila, pilot ga upravlja z koleščkom na sredini krmilne konzole. Višinski trimer se premika za 10 stopinj navzgor in 20 stopinj navzdol glede na tetivo višinskega krmila. ===Rezervoarji=== Cessna 152 ima t.i. standardne rezervoarje s prostornino 26 US Gal ali t.i. rezervoarje z dolgim dosegom 39 US Gal, ki ji omogočajo, da ostane v zraku do 7 ur. Rezervoarji so trdne vložene posode v konstrukcijo krila, vsako krilo ima svoj rezervoar, ki sta med seboj povezana z prezračevalno pretočno cevjo. Gorivo iz rezervoarjev odteka na dveh odjemnih mestih po rezervoarju, ki se združita v trupu in teče gravitacijsko iz obeh rezervoarjev do skupne požarne pipe in naprej proti motorju. Levi rezervoar na pilotski strani ima tudi oddušnik na spodnji strani krila. ==Posodobitve== [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofit avionike GNSS Garmin430 RNAV - posodobi letalo]] [[File:FAA NextGen ADS-B implementation.jpg|thumb|Retrofit avionike [[ADS-B]] - poveča varnost]] [[File:EBACE 2019, Le Grand-Saconnex (EB190663).jpg|thumb|Garmin G5 [[EFIS|PFD]]/[[HSI]] in GFC500[[Avtopilot|A/P]]]] [[File:Oeslc152piloten.jpg|thumb|Austrian Airlines šolska flota]] [[File:Bangladesh Army Aviation c152 flypast (23445746630).jpg|thumb|Formacija treh A152 Bangladeških letalskih sil]] [[File:EC-MFF Cessna 152 AFN VGO.jpg|thumb|AFN Aeroflota del Noroeste]] [[File:G-SELA Cessna 152 (9693285976).jpg|thumb|Cessna 152 z propelerjem Sensenich]] [[File:S3-BML Bangladesh Army Aviation Cessna 152. (28207291609).jpg|thumb|S3-BML Bangladeška C152]] [[File:VH-IVW Cessna A152 II Aerobat Redcliffe Aero Club (7211263610).jpg|thumb|Cessna A152 II Aerobat z propelerjem McCauley]] [[File:Mainland Air hangar Dunedin International Airport.jpg|thumb|Mainland Air velik operater C152]] [[File:Cessna 152 interior.jpg|thumb|Cessna 152 antična notranjost z originalnimi inštrumenti]] [[File:Cessna 152 AN0324046.jpg|thumb|Konverzija na repno kolo]] [[File:Cockpit view C152.jpg|thumb|Poletanja v Trstu]] [[File:Cessna 152 AN2182369.jpg|thumb|Cessna 152 v Gostilitsy]] [[File:Aviat C-152.jpg|thumb|Aviat C-152]] [[File:Cessna 152 AN1170877.jpg|thumb|Cessna 152 D-EDKS šaljiva predelava iz Volkswagen Polo-ta Mk1]] Glede na to, da je bilo letalo zasnovano v koncu 1970ih s takrat razpoložljivo avioniko, se danes z STC-ji (certificiranimi naknadno vgrajenimi moduli) izvaja ''retrofiting'' in se letala opremlja s sodobnejšo avioniko. Med tipičnimi posodobitvami so: * Garmin GI-106B CDI VOR/LOC/GPS analogni indikator, * Garmin G5 [[EFIS|PFD]] in [[HSI]] (manjši zaslon), * Garmin G3X (večji zaslon), * Garmin GTN650 s satelitsko RNAV navigacijo z možnostjo uporabe PBN (naslednik predhodnika G430W), * Garmin GFC500 [[avtopilot]] s funkcijo letenja po proceduri na osnovi GNSS, VOR ali ILS, * Garmin GTX345 ADS-B In/Out S-mode transponder za [[ADS-B]] in sprejemanjem ter oddajanjem informacije o drugem prometu kot neke vrste [[TCAS]], * Garmin GMA345 avdio paneli z vgrajenim interkomom možnost povezave [[bluetooth]], * Garmin GI 275 Engine Indication System elektronski prikazovalniki EGT in CHT, * Elektronskimi prikazovalniki ravni goriva z novimi merilniki v rezervoarjih Zaradi možnosti retrofitinga ob dobrem vzdrževanju trupa, strojnih in električnih sistemov imajo C152 prihodnost uporabe v letalskih šolah do leta 2050, podobno kot [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135]], [[Lockheed U-2|U-2]], [[Tupoljev Tu-95 Bear|Tu-95]], [[Antonov An-12|An-12]], [[Airbus A300|A300]], [[Douglas DC-8|DC-8]] in [[B-52]] kjer so uporabili iste pristope retrofitiranja in jim podaljšali operativno rabo na preko 90 let. Retrofiting oz. naknadno opremljanje je dodajanje nove tehnologije ali funkcij starejšim sistemom. Naknadno opremljanje oz. retrofiting zmanjša potrebo po popolni zamenjavi letal, zelo ugodno vpliva na okolje, saj preprečuje dodatne izpuste v okolje, ki jih povzroči proizvodnja nepotrebnih novih letal in podaljša življenjsko dobo obstoječim letalom, kateri so svoje okolijske obremenitve že povzročili pred več desetletji. == Kulturni vpliv == C152 je zelo dostopno letalo in je bila temu primerno množično uporabljena v filmih: * Somewhere, Tomorrow 1983 * Prime Risk 1985 * Thaai Naadu 1989 * Do or Die 1991 * Radio Flyer 1992 * Whispers in the Dark 1992 * Kismat 1995 * Rosamunde Pilcher - Wolken am Horizont 1995 * S.W.A.T. 2003 * Prison Break: The Final Break 2009 * Altitude 2010 * Somewhere Beyond the Mist 2017 * Captain Marvel 2019 Letalo je tudi popularno v simulacijah in video igricah: * Microsoft Flight Simulator 2020 * Microsoft Flight Simulator X: C152 Steam Edition 2018 * Extreme Car Driving Simulator 2015 * Saints Row: The Third 2011 * Call of Duty: Black Ops 2010 * SimCity 4 2003 == Uporabniki == ===Civilni uporabniki=== 152 je zelo priljubljena pri letalskih akademijah, letalskih šolah in aeroklubih ter nabiralcih naleta, veliko jih leti tudi v zasebni lasti. Letalo je zaradi svoje robustnosti in vzdržljivosti bazično letalo velikih letalskih akademij, saj se na trgu še ni pojavil resen konkurent, ki bi ga naredili v takem številu in bi lahko kljuboval resursu 152 30000 ur in čas med menjavo motorja 2600 ur (original tovarniško izdobavljen Lycoming). C152 je kvalitetno certificirano letalo (CS-23 oz. FAR23) in podpira največji arzenal mogočih programov šolanja (PPL, NVFR, IFR, FI, A-UPRT, ACRO). V primerjavi z večjo C172 manjša C152 oprosti mnogo večje napake pri pristankih, saj je konstrukcijsko bistveno močnejša, tudi sveder (kovit) se v C152 naredi mnogo lepše kot C172. Ocenjena operativna doba letala v akademijah je do leta 2050. ;{{USA}} *Hillsboro Aero Academy: 43 letal *Riverside Flight Center: 20 letal *Sunrise Aviation’s *Wayman College of Aeronautics<ref>{{Navedi splet|url=https://wayman.edu/airplanes/|title=Wayman College of Aeronautics Fleet|date=2020|accessdate=10.9.2024|website=Wayman Aviation}}</ref> ;{{BRA}} *EJ Escola de Aviação: 25 letal od tega 5 Aerobatov (PR-BEJ, PR-EJV, PR-EJW, PR-EJM, PR-EJX, PR-EJZ, PR-EJQ, PR-EJS, PR-EJR, PR-EJY, PR-EJN, PR-SKN, PR-HFE, PR-IDE, PR-SKX, PR-SKF, PR-EEJ, PR-EBJ, PT-WQO, PP-ACO, PP-IPN) Aerobati: (PR-SKL, PR-HFG, PR-SKU, PR-EJO, PR-SKU) *Aeroclube de Pará de Minas: 14 letal (PR-VOI, PR-VOW, PR-VOB, PR-VOP, PR-VOC, PR-VOZ, PP-LJV, PR-IGU, PR-TBT, PR-BTB, PR-THI, PR-MLB, PR-JPL) ;{{AUS}} *Royal Aero Club of WA: 12 letal (VH-BFC,VH-BFT, VH-BFV, VH-FWM, VH-IBP, VH-JBX, VH-RCF, VH-RWF, VH-RWQ, VH-RWY, VH-TNO, VH-UWC) *Colville Aviation Services: 3 letala (VH-BXU, VH-EGY, VH-FUV - Aerobat) ;{{NZL}} *Mainland Air: 9 letal (5 konzerviranih) ;{{ITA}} *Aviomar Flight Academy: 8 letal (I-ADAA, I-AMCZ, I-AMDB, I-AMDJ, I-BJBB, I-BOYA, I-AMDK, I-CSMA) ;{{GER}} *Aviation Training Center Freiburg: 7 letal (D-EYPE, D-EABZ, D-EOCB, D-EHOZ, D-EITK, D-EMIT, D-EFMU) ;{{SPA}} *Aeroclub Barcelona Sabadell: 5 letal (EC-ERV, EC-EXL, EC-DMC, EC-DKN, EC-DRV, EC-DXX crashed 1997) *AFN Aeroflota del Noroeste: 4 letala (EC-MNO, EC-JEK, EC-IEK, EC-MFF) ;{{UK}} *Take Flight Aviation: 5 letala (G-BPEU, G-BPBK, G-OWOW, G-FIGA, G-HART) ;{{AUT}} *Austrian Airlines: 4 letala (OE-CMP - Aerobat, OE-CEA, OE-CEB, OE-CMR) 1991-2016 ;{{ISR}} *Moonair Aviation: 4 letala (4X-CSN, 4X-ARW, 4X-CGB, 4X-CHC) ;{{SLO}} * [[Letalski center Maribor]]: 4 letala (S5-DLC, S5-DMG, S5-DMI, S5-DLD) 2000-danes ===Vojaški uporabniki=== 152 je v vojaški uporabi za potrebe: selektivnega letenja, osnovnega usposabljanja, nočnega letenja, osnov inštrumentalnega letenja, formacijskega letenja, trenažno letenje in variante Aerobat za pozitivne osnovne akrobacije. V operativni uporabi jih odlikuje izjemno dolga življenjska doba modulov, ekonomična poraba goriva, dobra dobavljivost rezervnih delov, enostavno vzdrževanje in velika odpornost na utrujenost materiala zaradi močne konstrukcije osnovne platforme letala ter ponuja vrsto opcijo za retrofitiranje z novo avioniko kot tudi z nosilci na upornicah. ;{{BOL}} *Bolivian Air Force: 12 letal 1987- ;{{MEX}} *Mexican Navy: 7 letal 1979- ;{{BAN}} *Bangladesh Army: 5 letal A152 Aerobat 1982- ;{{ARG}} *Argentine National Gendarmerie: 3 letala 2004- ;{{PER}} *Peruvian Army: 3 letala 1991-2015, 2 letali 2015- ;{{PAN}} *Panamanian National Aeronaval Service: 2 letali 2003- ;{{BOT}} *Botswana Defence Force Air Wing: 2 letali A152 Aerobat ;{{GAB}} *Gabonese Air Force: F152 ;{{LES}} *Lesotho Defence Force: A152 Aerobat ;{{ECU}} *Ecuadorian Air Force ;{{HAI}} *Haiti Air Force[[Slika:S2-AEY_Cessna_152_II_Arirang_Aviation.jpg|sličica|Cessna 152 II S2-AEY Arirang Aviation]][[Slika:Cathay_Pacific_Cargo_Airlines_(B-LIC)_Boeing_747-467F(ER)_MSN_36868.jpg|sličica|Cathay Pacific B-747 in C152]] ==Tehnične specifikacije (Cessna 152)== {{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with a right parenthesis ")" and start a new, fully-formatted line beginning with an asterisk "*" --> |ref=''Cessna 152 Pilot's Operating Handbook''<ref name="Cessna152POH" /> |crew=1 pilot + 1 inštruktor |capacity= 2 sedeža |length main=24 ft 1 in |length alt=7.3 m |span main=33 ft 4 in |span alt=10,2 m |height main=8 ft 6 in |height alt=2,6 m |area main=160 ft² |area alt=14,9 m² |empty weight main=1 101 lb |empty weight alt=499 kg |loaded weight main=<!-- lb--> |loaded weight alt=<!-- kg--> |max takeoff weight main= 1 670 lb |max takeoff weight alt= 757 kg |max takeoff weight more=<br>'''⦁ Max ramp (taxi) teža:''' 1 675 lb (760 kg) |engine (prop)=[[Lycoming O-235]]-L2C |type of prop=Bokser |number of props=1 |power main=110 KM |power alt=82 kW |power more= 69-inčni (175 cm), dvokraki, s fiksim krakom original [[McCauley Propeller Systems|McCauley]] ali menjan STC [[Sensenich Propeller|Sensenich]] propeler | more general = '''Load Factor:''' +4.4G, -1.76G (+6G, -3G Aerobat varianta) z izvlečenimi zakrilci +3.5G, -0G |never exceed speed main= 145 vozlov (172 vozlov Aerobat varianta) |max speed main=109 vozlov na nivoju morja |max speed alt=125 mph, 202 km/h |cruise speed main=87-106 vozlov |cruise speed alt= 100-122mph, 161-196km/h |cruise speed more=na MSL pri 55% in na višini 8500 ft (2600 m), pri 75% moči |stall speed main=43 vozlov |stall speed alt=49 mph, 79 km/h |stall speed more=brez moči, brez zakrilic *'''Hitrost porušitve vzgona:''' 35 vozlov (40 mph, 65 km/h) z zakrilci |more performance= *'''Best Angle of climb Vx:''' 55 kts (102 km/h) *'''Best Rate of climb Vy:''' 67 kts (125 km/h) *'''Pristajalna hitrost Vapp:''' 70 kts (130 km/h) *'''Takeoff roll:''' 725 ft (221 m), rotacija pri 50 kts *'''Landing roll:''' 475 ft (145 m), 50ft nad pragom hitrost prileta 54 kts *'''Takeoff distance to 50 ft (15 m):''' {{convert|1340|ft|m|0|abbr=on}} *'''Landing distance from 50 ft (15 m):''' {{convert|1200|ft|m|abbr=on}} |range main=414 nm |range alt=477 mi, 768 km |range more= s standardnimi rezervoarji 26 USGAL (98 litrov) <br/> * '''Extended range''' 690 nm (795 mi, 1 280 km, 7 h) z rezervoarji za dolg doseg 39 USGAL (148 litrov) |ceiling main=14 700 ft |ceiling alt=4 480 m |climb rate main=715 ft/min |climb rate alt=3,6 m/s |max loading main=10,44 lb/ft² |max loading alt=51 kg/m² |max power/mass main=0.066 KM/lb |max power/mass alt= 108 W/kg |airfoil=NACA 2412 (koren krila) → NACA 0012 (konica krila) |never exceed speed more= |max speed more=112 vozlov MSL poln plin |endurance=7.5 h pri 55% oz. 9 h pri 45% moči |glide ratio=1:9.7 pri 60 KIAS (111 km/h) - 3 km iz 1000 ft |avionics=tovarniška prvo vgradnja: *NAV/COM BendixKing KX155 *ADF BendixKing Honeywell KR 87, *Audio Panel BendixKing KMA 24, * DME BendixKing DME KN62A<br><br>starejši retrofit STC: *GNSS Garmin GNS430W, *EDM Electronics International ali EDM J.P. Instruments <br><br> novejši retrofit STC: *GNSS/GPS/NAV/COMM/MFD Garmin GTN650 ADS-B, *PFD/HSI/STBY 3x Garmin G5, *Autopilot Garmin GFC 500, *Second COM/NAV Garmin GNC 255, *Transponder Garmin GTX 345|useful load main=|useful load alt=|payload more=<br>'''⦁ Max teža v prtljažniku:''' 120 lb (54 kg)|payload main=<br>'''⦁ Max uporabna teža:''' 575 lb|payload alt=261 kg}} ==Glej tudi== * [[Pipistrel Virus]] * [[Cessna 140]] * [[Cessna 150]] * [[Cessna 162 Skycatcher|Cessna 162]] * [[Cessna 172]] * [[Beechcraft Skipper]] * [[Diamond DA20]] * [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]] * [[Grumman American AA-1]] * [[Aquila A 210]] * [[Grob G 115]] ==Sklici in reference== {{sklici|1}} ==Bibliografija== * {{navedi knjigo | last= Andrade | first= John | title= US Military Aircraft Designations and Serials since 1909| year = 1979 | publisher =Midland Counties Publications|isbn= 0-904597-22-9}} * {{navedi knjigo | last= Simpson | first = RW | title = Airlife's General Aviation| url= https://archive.org/details/airlifesgenerala0000simp | year= 1991 | publisher = Airlife Publishing | location = England, [[United Kingdm|UK]] |isbn= 1-85310-194-X}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.airliners.net/info/stats.main?id=138 Cessna 150 & 152 page on Airliners.net] * [http://airandspace.si.edu/collections/artifact.cfm?id=A20070077000 "Cessna 152 Aerobat"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130210171048/http://airandspace.si.edu/collections/artifact.cfm?id=A20070077000 |date=2013-02-10 }}, Smithsonian National Air and Space Museum. * [http://www.cessna.org/documents/public_info/samplemodel.pdf Cessna 150/152 Model History] * [http://www.cessnaowner.org/150.html Cessna 150: The Generic Trainer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927094646/http://www.cessnaowner.org/150.html |date=2013-09-27 }} {{Športna letala}} {{Cessna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letala Cessna]] [[Kategorija:Športna letala]] [[Kategorija:Propelerska letala]] ehi84q1slzau24m5g39jz10evvfpavs 0 375062 6655913 6569843 2026-04-05T05:30:00Z ~2026-20886-75 257688 6655913 wikitext text/x-wiki [[Slika:Batillus tanker in Saint-Nazaire.jpg|sličica|Tanker razreda Batillus]] '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. ==Ladje razred Batillus== * ''[[Batillus]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1985.<ref>{{navedi splet| url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| title=Batillus| author=Auke Visser| work=International Super Tankers| date=10 June 2010| accessdate=29 June 2010| archiveurl=https://web.archive.org/web/20100713231051/http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| archivedate=2010-07-13| url-status=live}}</ref> * ''[[Bellamya]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1986.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id42.htm |title=Bellamya | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Pierre Guillaumat (supertanker)|Pierre Guillaumat]]'', zgrajen 1977, razgrajen 1983.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id38.htm |title=Pierre Guillaumat | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Prairial (supertanker)|Prairial]]'', zgrajen 1979,preimenovan v ''Sea Brilliance'', potem ''Hellas Fos'', in na koncu ''Sea Giant'', razgrajen 2003<ref name=prairial>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id37.htm |title=Prairial | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> ULCC "HELLAS FOS" ex. "SEA BRILLIANCE", ex "PRAIRIAL" (IMO 7408720); Upload am 30. März 2026 https://www.facebook.com/groups/584677890640126/permalink/940886705019241 = https://www.facebook.com/groups/shipbreaking/permalink/10166496814388943/ (3 Bilder) https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/657161327_881516741591556_1795987424992280126_n.jpg?_nc_cat=110&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=Xkd_8ZOCNy4Q7kNvwGX557l&_nc_oc=AdrlGQ1KnLBQC1_K17Y8KPiP01Y4lZP52854WVPvqndbgikiOJNaJ76CCI9oBCD_zIV0gLjYo4MBBOPPQq2LdKby&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&_nc_gid=1D1VeGpRTM_OF69EJVOwdg&_nc_ss=7a3a8&oh=00_Afz887d2P7ohtajrAsTWbfgPmAC2al_bTMy5ywVrJOYNlQ&oe=69D1A662 = https://scontent-ams2-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/662936711_122180583302597557_968367120754901645_n.jpg?_nc_cat=101&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=1PHvEbiiPJAQ7kNvwEx0by9&_nc_oc=Adr_cf-lotMvmTYBNksc5grNmyjx5hQpvCU3PAcuppnUDAhvUshwKoXex5a45Di2MDQ&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ams2-1.xx&_nc_gid=DDXPJYngG5TUpF13B2IIrw&_nc_ss=7a3a8&oh=00_Af29ZorTOi1lABlwuN88D_dn2ky36h3kXuPEzIlgR0TStQ&oe=69D6EBE8 the windsor castle on right: https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/660306290_881516814924882_763021494432829019_n.jpg?_nc_cat=111&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=aPMmzsAYJVoQ7kNvwFmWVMu&_nc_oc=AdrOs6JBJ__aRL--3kVeF26g5W3nWKD0eCTL3MEzZibnVm3QH_SPe3g3agw4ufXwJhVXyMX7rOsOaMkwJ07VAzRv&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&_nc_gid=1D1VeGpRTM_OF69EJVOwdg&_nc_ss=7a3a8&oh=00_AfzKGUFOcMNqzNVAjAaW1Hx6FHPbJE-ViFJWvF8-A6DDtg&oe=69D1CF23 = https://scontent-ams2-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/666599473_122180583296597557_9170815117314427800_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=OhWLVCTT8BoQ7kNvwE3u31e&_nc_oc=Ado1dto9YmuUD2_NP0BJx5Y0sQ1Jyf12_84BUKXW4jGEEuxLNGH4OQmSR-GgUAGd9JQ&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ams2-1.xx&_nc_gid=PT2cApn42zgOE3PJAzuOqQ&_nc_ss=7a3a8&oh=00_Af3SdxpXgtnowstNV6DTc-Ch0TcFlDYZhfkONbci0YoAQQ&oe=69D6F9B2 https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/658147291_881516791591551_531987290636563113_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=bkrInjsUcE8Q7kNvwFEwDab&_nc_oc=AdpGlJ8jINlhHRhkFtkcRTGuNWBKrTPwTYUOtHPJelEzDc1j4oVLRIt5eUnaBA3O5NXulzha9-nmdcVmkhvMJVD-&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&_nc_gid=1D1VeGpRTM_OF69EJVOwdg&_nc_ss=7a3a8&oh=00_AfzPwkbPR1PvBFlxXyedqrYsKEXI4PDSBKyjK9KhikkaFg&oe=69D1B110 = https://scontent-ams2-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/662719843_122180583242597557_6050229558830539382_n.jpg?_nc_cat=106&ccb=1-7&_nc_sid=e06c5d&_nc_ohc=sMi2bfDXqfQQ7kNvwHMO1Q6&_nc_oc=Adq0StmlRClDYhudiUGTdcZyzgYGeWhvCqFObLqH-_n9lG2lBkWyqQo7_6slIRq8-uY&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-ams2-1.xx&_nc_gid=an3LTlRSEe_y2updePjtEw&_nc_ss=7a3a8&oh=00_Af0Y-oY6gqCdyRd0pn0B2KCxExcjHvgFX87o8KpdlUDi1Q&oe=69D6F99D ==Specifikacije== *'''Tip:''' [[Supertanker]] (ULCC) *'''Tonaža:''' 275 268 GT; 225,473 NT *'''Nosilnost:''' 555 000 ton *'''Izpodriv:''' 74 140 [[dolga tona|dolgih ton]] (lahek) in 629 191 dolgih ton (polno naložen) *'''Dolžina:''' 414,22 m (1 359,0 ft) *'''Širina:''' 63,01 m (206,7 ft) *'''[[Ugrez]]:''' 28,5 m (94 ft) *'''Moč motorjev:''' 64 800 KM (48,3 MW) *'''Pogon:''' 4 × Stal-Laval [[parna turbina|parne turbine]] 2 propelerja *'''Hitrost:''' 16 vozlov (30 km/h; 18 mph) ==Glej tudi== *[[Seznam najdaljših ladij na svetu]] *[[Knock Nevis]] *[[TI razred (supertankerji)]] *[[Prelude]] ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.aukevisser.nl/supertankers/id316.htm Building the Batillus] *[http://www.facebook.com/photo.php?pid=3191496&op=1&o=all&view=all&subj=6884293942&aid=-1&oid=6884293942&id=746795035 ''Sea Giant'', ex ''Prairial'', at breakers] https://www.helderline.com/tanker/batillus https://u-boot.fandom.com/de/wiki/Batillus-Klasse?file=SeaGiant-ex-Prairial1-1-.jpg https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453873574_7776008102524683_7418471165434897665_n.jpg?_nc_cat=102&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=Q11Vqmxldn4Q7kNvgF-9lKC&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYAcEfRp7jkGkFQJC-A9bz-4aPizypnECmyWSak2al46aw&oe=66B5229C https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453865569_7776002222525271_2265504850417057928_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=xh6bbj3HDakQ7kNvgEEafs4&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYBvaR1K4LAi1pr1O-YPKHA1KHYdP59bb_KXEKbIDoO5mw&oe=66B53E0E [[Kategorija:Tankerji]] bhga91u7cpo0pt9t7biayws8t7yoult 6655914 6655913 2026-04-05T05:30:11Z ~2026-20886-75 257688 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6655913|6655913]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-20886-75|~2026-20886-75]] ([[User talk:~2026-20886-75|pogovor]]) 6655914 wikitext text/x-wiki [[Slika:Batillus tanker in Saint-Nazaire.jpg|sličica|Tanker razreda Batillus]] '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. ==Ladje razred Batillus== * ''[[Batillus]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1985.<ref>{{navedi splet| url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| title=Batillus| author=Auke Visser| work=International Super Tankers| date=10 June 2010| accessdate=29 June 2010| archiveurl=https://web.archive.org/web/20100713231051/http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| archivedate=2010-07-13| url-status=live}}</ref> * ''[[Bellamya]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1986.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id42.htm |title=Bellamya | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Pierre Guillaumat (supertanker)|Pierre Guillaumat]]'', zgrajen 1977, razgrajen 1983.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id38.htm |title=Pierre Guillaumat | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Prairial (supertanker)|Prairial]]'', zgrajen 1979,preimenovan v ''Sea Brilliance'', potem ''Hellas Fos'', in na koncu ''Sea Giant'', razgrajen 2003<ref name=prairial>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id37.htm |title=Prairial | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> ==Specifikacije== *'''Tip:''' [[Supertanker]] (ULCC) *'''Tonaža:''' 275 268 GT; 225,473 NT *'''Nosilnost:''' 555 000 ton *'''Izpodriv:''' 74 140 [[dolga tona|dolgih ton]] (lahek) in 629 191 dolgih ton (polno naložen) *'''Dolžina:''' 414,22 m (1 359,0 ft) *'''Širina:''' 63,01 m (206,7 ft) *'''[[Ugrez]]:''' 28,5 m (94 ft) *'''Moč motorjev:''' 64 800 KM (48,3 MW) *'''Pogon:''' 4 × Stal-Laval [[parna turbina|parne turbine]] 2 propelerja *'''Hitrost:''' 16 vozlov (30 km/h; 18 mph) ==Glej tudi== *[[Seznam najdaljših ladij na svetu]] *[[Knock Nevis]] *[[TI razred (supertankerji)]] *[[Prelude]] ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.aukevisser.nl/supertankers/id316.htm Building the Batillus] *[http://www.facebook.com/photo.php?pid=3191496&op=1&o=all&view=all&subj=6884293942&aid=-1&oid=6884293942&id=746795035 ''Sea Giant'', ex ''Prairial'', at breakers] https://www.helderline.com/tanker/batillus https://u-boot.fandom.com/de/wiki/Batillus-Klasse?file=SeaGiant-ex-Prairial1-1-.jpg https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453873574_7776008102524683_7418471165434897665_n.jpg?_nc_cat=102&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=Q11Vqmxldn4Q7kNvgF-9lKC&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYAcEfRp7jkGkFQJC-A9bz-4aPizypnECmyWSak2al46aw&oe=66B5229C https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453865569_7776002222525271_2265504850417057928_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=xh6bbj3HDakQ7kNvgEEafs4&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYBvaR1K4LAi1pr1O-YPKHA1KHYdP59bb_KXEKbIDoO5mw&oe=66B53E0E [[Kategorija:Tankerji]] lc3izhu91zwmr2dt3la6b48lkrycsdl 0 377016 6655912 6602011 2026-04-05T05:22:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} Harry Charalampos Mitsidis (rojen 14. februarja 1972) je popotnik in avanturist grško-britanskih korenin, ki je prepotoval že vse države sveta. Srbski časopis 'Naš brend' ga je proglasil za drugega največjega svetovnega popotnika. == Življenje == Harry se je rodil v Londonu očetu Grku in materi iz Južnoafriške republike<ref>http://www.blogseitb.com/rogeblasco/2012/12/03/charalampos-%E2%80%9Charry%E2%80%9D-mitsidis-en-los-194-paises-del-planeta/</ref>. Do leta 2001 je prepotoval vse evropske države (zadnja je bila [[Belorusija]]) in se takrat odločil, da bo "osvojil" vse države sveta. Podvig mu je uspel pri 36. letih, ko le leta 2008 kot zadnjo obiskal [[Ekvatorialna Gvineja|Ekvatorialno Gvinejo]] (natančneje pa leta 2011, če upoštevamo še nedavni referendum za neodvisnost [[Južni Sudan|Južnega Sudana]])<ref>{{Navedi splet |url=http://thebesttravelled.com/en/travellersSingle/mitsidis72/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2014-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140718012123/http://thebesttravelled.com/en/travellersSingle/mitsidis72 |url-status=dead }}</ref>. Harry in njegova dela so podrobneje opisana v knjigi švicarsko-nemškega avtorja Kolje Sporija [http://luxuryrogue.travellerspoint.com/ "Bil sem povsod"] (Ich war überall) ter v delu "Srečanja z uglednimi popotniki" (Encuentros con Viajeros Notables) španskega popotnika in pisatelja Jorgeja Sancheza<ref>{{Navedi splet |url=http://jorgesanchez.es/libros-publicados/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2014-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140727023650/http://jorgesanchez.es/libros-publicados/ |url-status=dead }}</ref>, pa tudi sam je o svojih potovanjih že večkrat predaval v različnih jezikih<ref>{{Navedi splet |url=http://www.heraldo.es/noticias/sociedad/2012/11/11/que_pequeno_mundo_211239_310.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2014-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140716134756/http://www.heraldo.es/noticias/sociedad/2012/11/11/que_pequeno_mundo_211239_310.html |url-status=dead }}</ref>. O Harryju je bilo napisanih že več člankov, sam pa od leta 2008 mesečno prispeva potopise o nepoznanih in težko dostopnih destinacijah za srbsko izdajo revije Duke&Peterson Travel Magazine<ref>http://www.travelmagazine.rs/broj-99/{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Priznani srbski mediji, kot so [[B92]]<ref>http://blog.b92.net/text/20532/Covek-koji-je-obisao-ceo-svet/{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in Politika, so že večkrat objavili intervjuje s Harryjem, predvsem zaradi dejstev, da je eden redkih vélikih popotnikov ter da tekoče govori srbsko in je leta 2008 živel v srbskem glavnem mestu [[Beograd|Beogradu]]. == The Best Travelled (TBT)== Harry je ustanovil spletno stran aprila 2012 www.thebesttravelled.com (to je bila začetna faza), uradno pa jo je predstavil 13. oktobra istega leta<ref>http://us7.campaign-archive1.com/?u=3da643a7e8758b5b69369ed0e&id=6d52d7ca62&e=b9e5a04919</ref>. TBT predstavlja novo delitev sveta, saj Zemljo razdeli na 1281 regij (za razliko od razdelitve [[Seznam suverenih držav|Združenih narodov na 193 držav]], razdelitev [[Seznam držav|Wikipedije na 242]] ali razdelitve [http://travelerscenturyclub.org/countries-and-territories/alphabetical-list Travel Century Cluba na 324 držav in teritorijev]). Razdelitev TBT vključuje večino TCC-jevih držav, vendar so te še nadalje razdeljene na pokrajine na podlagi velikosti in/ali števila prebivalcev<ref>{{Navedi splet |url=http://www.charalampos.cc/apps/documents/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714143910/http://www.charalampos.cc/apps/documents/ |url-status=dead }}</ref>. TBT želi postati glavni na področju tekmovalnega potovanja. Njegov glavni konkurent je spletna stran MTP (Most Traveled People<ref>http://mosttraveledpeople.com/</ref>), ki jo je zasnoval Charles Veley. == Reference == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mitsidis, Mitsidis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 3yyuu94i21komephdokeh1lyvtnj0y8 0 377051 6655947 6622042 2026-04-05T07:55:07Z Pinky sl 2932 /* Rastlinstvo in živalstvo */ np 6655947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Karpati | native_name = {{plainlist| *{{lang-cs|Karpaty}} *{{lang-de|Karpaten}} *{{lang-hu|Kárpátok}} *{{lang-pl|Karpaty}} *{{lang-ro|Carpați}} *{{lang-sr|Карпати / Karpati}} *{{lang-sk|Karpaty}} *{{lang-uk|Карпати / Karpaty}} }} | photo = Zdiar1.jpg | photo_size = 325px | photo_caption = Zahodni Karpati – [[Visoke Tatre]], [[Slovaška]] | country = [[Češka]] | country1 = [[Poljska]] | country2 = [[Slovaška]] | country3 = [[Madžarska]] | country4 = [[Ukrajina]] | country5 = [[Romunija]] | country6 = [[Srbija]] | country7 = [[Avstrija]] | state_type = Regija | region = | border = | border1 = Alpe | geology = | period = | orogeny = | area_km2 = | length_km = 1500 | length_orientation = | width_km = | width_orientation = | highest = [[Gerlachovský štít]] | elevation_m = 2655 | coordinates = | range_coordinates = {{koord novi|47|N|25.5|E|region:PL|format=dms|display=inline,title}} | map_image = Carpathians-satellite.jpg | map_caption = Satelitski posnetek Karpatov }} '''Karpati''' so gorovje v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], ki se v loku razteza od [[Češka|Češke]] na severozahodu preko [[Slovaška|Slovaške]], [[Poljska|Poljske]], [[Madžarska|Madžarske]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] do [[Romunija|Romunije]] in [[Srbija|Srbije]] na jugu. Dolgi so približno 1500 km, kar jih za Skandinavskim gorovjem (1700 km) uvršča na drugo mesto v Evropi. Najvišji del Karpatov so [[Visoke Tatre]] na meji med Slovaško in Poljsko, kjer višine vrhov presegajo 2600 m: najvišji vrh je [[Gerlachovský štít]] (2654,4 m) na Slovaškem. Drugi najvišji del Karpatov so [[Južni Karpati]] (tudi Transilvanske Alpe) v Romuniji, kjer vrhovi segajo nad 2500 m (najvišji [[Moldoveanu]], 2544 m). Od [[Alpe|Alp]] jih ločuje reka [[Donava]]. Karpati in Alpe se pogosto obravnavajo kot eno gorovje, vendar so [[Orogeneza|orogenetsko]] povsem različni gorovji. Gorovje s svojimi obširnimi [[Iglasti gozd|iglastimi gozdovi]], v katerih v višjih predelih prevladuje [[Smreka|navadna smreka]], v nižjih predelih pa [[Bukev|bukev]], je habitat najštevilčnejše evropske populacije velikih [[Sesalci|sesalcev]] in vseh treh velikih [[Zveri|plenilcev]]: [[Rjavi medved|rjavega medveda]], [[volk]]a in [[ris]]a. So tudi eno zadnjih območij v Evropi, kjer avtohtono uspevata [[Divja mačka|divja mačka]] in [[Zober|zober]]. Največja populacija zveri je v Romuniji.<ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Baer.JPG ''Braunbären (Ursus arctos) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020531/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Baer.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.^{[mrtva povezava]}</ref><ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Wolf.JPG ''Wolf (Canis lupus) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020550/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Wolf.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.^{[mrtva povezava]}</ref><ref>Peter Christoph Sürth. [http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Luchs.JPG ''Eurasischer Luchs (Lynx lynx) in Europa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071008020605/http://www.human-wildlife.info/images/Europa+Luchs.JPG |date=2007-10-08 }}. Pridobljeno 10. marca 2011.^{[mrtva povezava]}</ref> V Karpatih raste več kot tretjina vseh evropskih rastlinskih vrst.<ref>[http://editors.eol.org/eoearth_redirect_sys//article/Carpathian_montane_conifer_forests ''Carpathian montane conifer forests'']. Encyclopedia of Earth. Pridobljeno 4. avgusta 2010.</ref> V gorovju in njegovem vznožju so številni izviri termalnih in mineralnih vod. Tretjina evropskih termalnih in mineralnih vrelcev je v Romuniji.<ref> [http://www.capital.ro/bucuresti-statiune-balneara-o-gluma-buna-115796.html ''Bucureşti, staţiune balneară – o glumă bună?'']. Capital, 19. januar 2009. Pridobljeno 26. aprila 2011.</ref><ref> [http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/reportajul-saptamanii-ruinele-de-la-baile-herculane-si-borsec-nu-mai-au-nimic-de-oferit-6092451 ''Ruinele de la Baile Herculane si Borsec nu mai au nimic de oferit'']. Ziarul Financiar, 5. maj 2010. Pridobljeno 26. aprila 2011.</ref> V Romuniji, večinoma v Karpatih, rastejo tudi drugi največji neokrnjeni gozdovi v Evropi.<ref>[http://jurnalul.ro/stiri/observator/salvati-padurile-virgine-594667.html ''Salvaţi pădurile virgine!'']. Jurnalul Național, 26. oktober 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.</ref> Večji so samo gozdovi v Rusiji, ki merijo 250.000 ha. V južnih Karpatih raste največji strnjen gozd v Evropi.<ref>[http://www.globalissues.org/news/2011/05/30/9865 ''Europe: New Move to Protect Virgin Forests'']. Global Issues, 30. maj 2011. Pridobljeno 31. oktobra 2011.</ref> Karpati se običajno delijo na tri glavne dele:<ref> [http://www.carpathians.pl/ ''About the Carpathians'']. Carpathian Heritage Society. Pridobljeno 12. januarja 2017.</ref> * Zahodne Karpate (Češka, Poljska, Slovaška) * Vzhodne Karpate (Poljska, vzhodna Slovaška, Ukrajina, Romunija) * Južne Karpate (Romunija, Srbija)<ref>[https://books.google.rs/books?id=6HYogayZpdUC&pg=PA7&lpg=PA7&dq=homolje+carpathian+serbia&source=bl&ots=rxwfZJq3aP&sig=fWJIiHRvFlywDMOlYAghK-755Qs&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiVh5Oil7PQAhUGjywKHTcxDDo4ChDoAQg1MAU#v=onepage&q=homolje%20carpathian%20serbia&f=false ''Sacred Language of the Vlach Bread'']. Paun es Durlic, Balkankult (2011). Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref><ref name=ref1> [http://www.visiteurope.com/en/region/carpathians ''The Carpathians'']. European Travel Commission, The Official Travel Portal of Europe. Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref><ref name=ref2>[http://www.carpathianconvention.org/tl_files/carpathiancon/Downloads/03%20Meetings%20and%20Events/Working%20Groups/Spatial%20Planning/200805_Strategic%20Workshop%20on%20Spatial%20Planning/15BS.pdf ''The Carpathian Project: Carpathian Mountains in Serbia'']. Institute for Spatial Planning, Faculty of Geography, University of Belgrade (2008). Pridobljeno 15. novembra 2016.</ref> Za severni rob Zahodnih in Vzhodnih Karpatov se pogosto uporablja naziv Zunanji Karpati. Najpomembnejša mesta na območju Karpatov in njihovi neposredni bližini so [[Bratislava]] in [[Košice]] na Slovaškem, [[Krakov]] in [[Zakopane]] na Poljskem, [[Cluj-Napoca]], [[Sibiu]] in [[Brașov]] v Romuniji, [[Miskolc]] na Madžarskem in [[Užgorod]] v Ukrajini. Najpomembnejše gospodarske panoge na področju Karpatov sta razmeroma nerazvito [[Kmetijstvo|kmetijstvo]] in [[Gozdarstvo|gozdarstvo]] in izkoriščanje zalog [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. ==Ime== Ime gorovja se vseh jezikih piše in zveni podobno: češko, slovaško, poljsko, ukrajinsko, srbsko in slovensko Karpaty ali Karpati, romunsko Carpați [karˈpat͡sʲ], madžarsko Kárpátok in nemško Karpaten.<ref name=ref14>Moldovanu 2010, str. 18.</ref><ref name=ref15>Blazovich 1994, str. 332.</ref> Srednjeveško madžarsko ime za Karpate je Havasok (Snežne gore). V starih ruskih in romunskih kronikah jih omenjajo kot Madžarske gore.<ref name=ref14/><ref name=ref15/> V kasnejših virih jih Dimitrie Cantemir in italijanski letopisec Giovanandrea Gromo imenujeta Transilvanske gore, medtem ko je zgodovinar Constantin Cantacuzino v italijansko-romunskem slovarju ime Transilvanske gore spremenil v Romunske gore.<ref name=ref15/> Ime Karpati bi lahko izhajalo iz praindoevropskega korena ''*sker-/*ker-'', iz katerega izhajata [[Albanščina|albanska]] beseda ''karpë'' (skala). V poznorimskih dokumentih se vzhodni Karpati imenujejo Montes Sarmatici – Sarmatske gore.<ref>Mathias de Miechow. ''Tractatus de duabus Sarmatiis, Asiana et Europiana, et de contentis in eis''. Prva izdaja (1517), 2. knjiga, 1. poglavje.</ref> Zahodni Karpati so se imenovali Carpates, kot jih je v 2. stoletju imenoval [[Ptolemaj |Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji''.<ref>Buza 2011, str. 24.</ref> V skandinavski ''Sagi o Hervararju'', ki je povezana s starimi germanskimi legendami o bitkah med [[Goti]] in [[Huni]], se Karpati imenujejo ''Harvaðafjöll''. Gervas Tilburski v svojem delu ''Otia Imperialia'' (''Razvedrilo za cesarja'') iz leta 1211 omenja, da je ''»med Hunskimi Alpami in oceanom (Baltik) Poljska«'' (''Inter Alpes Huniae et Oceanum est Polonia'').<ref name=ref19>Gervase of Tilbury. ''Dictionary of National Biography''. London: Smith, Elder & Co. 1885–1900.</ref> V madžarskih dokumentih iz 13.-14. stoletja se gore imenujejo Thorchal, Tarczal ali (manj pogosto) Montes Nivium.<ref name=ref19/> ==Geografija== [[Slika:Carpathians dem.jpg|thumb|300px|levo|Topografski zemljevid Karpatov z vrisanimi rekami (modro) in državnimi mejami (vijolično)]] Severozahodni Karpati se začnejo z Visokimi Tatrami na meji med Slovaško in Poljsko, se obrnejo proti jugovzhodu in v velikem loku obkrožijo Transkarpatijo in [[Transilvanija|Transilvanijo]], nato pa se obrnejo na zahod in se pri Orșovi v Romuniji končajo na Donavi. Celotna dolžina grebena je več kot 1.500 km, širina pa se giblje od 12 do 500 km. Največje višine dosežejo na skrajnem severu in skrajnem jugu. Najvišji vrh je [[Gerlachovský štít]] (2.655 m) v Visokih Tatrah. Karpati pokrivajo površino 190.000 km² (skoraj deset Slovenij) in so za Alpami drugo najbolj obširno gorovje v Evropi. Čeprav se Karpati obravnavajo kot gorska veriga, niso povsem neprekinjeni. Sestavljeni so iz več [[orografija|orografsko]] in [[Geologija|geološko]] različnih skupin, podobno kot Alpe. Višine preko 2.500 m dosežejo samo na nekaj mestih. Mogočnih vrhov, obsežnih snežišč, velikih ledenikov, visokih slapov in velikih jezer, značilnih za Alpe, v Karpatih ni. Prepričanje, da v Karpatih ni nobenega mesta, kjer bi se sneg obdržal celo leto, in nobenega ledenika, so poljski znanstveniki nedavno ovrgli z odkritjem [[Permafrost|permafrost]]a v Medeni kotlini v slovaških Visokih Tatrah.<ref>Gądek, Gradiecz, Bogdan, Mariusz. [http://www.igipz.pan.pl/tl_files/igipz/ZGiHGiW/sgcb/sgcb_42/sgcb_42_01.pdf ''Glacial Ice and Permafrost Distribution in the Medena Kotlina (Slovak Tatras): Mapped with Application of GPR and GST Measurements'']. (PDF). Landform Evolution in Mountain Areas. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica. Pridobljeno 3. februarja 2013.</ref> [[Podnebje]] v Karpatih je podobno podnebju v Alpah na približno enakih nadmorskih višinah. Podobno je tudi rastlinstvo. Obe gorovji ločuje Donava. Edina stična točka med njima je hribovje Leitha v [[Bratislava|Bratislavi]]. Reka Donava pri Orșovi v Romuniji ločuje Karpate tudi od [[Stara planina|Stare planine]] (Balkan). Dolini Morave in [[Odra|Odre]] jih ločujeta od šlezijskih in moravskih gorskih verig, ki pripadajo srednjemu krilu obsežnega srednjeevropskega gorskega sistema. Karpati, ki tvorijo razvodnico med [[Črno morje|Črnim morjem]] in severnimi morji, so za razliko od drugih gorovij povsod obdani z ravninami: na severu z nemško-poljskim nižavjem, na vzhodu z gališkim nižavjem in ravnino ob spodnji Donavi in na jugozahodu s [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. <center><gallery mode="packed-hover"> Slika: Marmarosch.jpg | Gorovje Maramureș, severna Romunija Slika: Tatry widok z Tarasowek.jpg | Pogled na Tatre iz poljske Bukowine Tatrzańske Slika: Kežmarok z Kamennej bane.jpg | Kežmarok, Slovaška Slika: Zakopane at night.jpg |Zakopane, Poljska </gallery> </center> ===Najvišji vrhovi === V preglednici so prikazani najvišji vrhovi v posameznih državah, njihove nadmorske višine in lega. {| class="wikitable sortable" ! Vrh ! Geološka delitev ! Država ! Pokrajina ! Nadmorska višina (m) |- | [[Gerlachovský štít]] | [[Visoke Tatre]] | [[Slovaška]] | Prešovski okraj | 2.655 |- | [[Moldoveanu]] | Gorovje Făgăraș | [[Romunija]] | Okraj Argeș | 2.544 |- | [[Rysy]] | [[Visoke Tatre]] | [[Poljska]] | Narodni park Tatra | 2.499 |- | [[Goverla]] | [[Beskidi]] (Čornogora) | [[Ukrajina]] | Nadvirnski rajon, Rahivski rajon | 2.061 |- | Beljanica | Homolje | [[Srbija]] | [[Braničevo]] | 1.344 |- |Lysá hora | Moravsko-šlezijski [[Beskidi]] |[[Češka republika]] | Moravsko-šlezijska regija |1.323 |- | Kékes | Severne madžarske gore | [[Madžarska]] | [[Heves]] | 1.014 |} ===Gorski prelazi=== Najpomembnejši gorski prelazi so v romunskem delu Karpatov (od ukrajinske meje proti jugu): Prislop, Rodna, Tihuța, znan tudi kot Borgo, Tulgheș, soteska Bicaz, Ghimeș Uz, Oituz, Buzău, Predeal, čez katerega pelje železniška proga iz Brașova v [[Bukarešta|Bukarešto]], Turnu Roșu, ki gre po ozki dolini reke [[Olt]] in po njem poteka železniška proga iz [[Transilvanija|Transilvanije]] v Bukarešto, Vulkan, Teregova in Porțile de Fier, po katerem pelje železniška proga iz Temișoare do Craiove. Eden najpomembnejših prelazov Notranjih vzhodnih Karpatov, ki leži Ukrajini, je [[Verecki prelaz]]. ==Geologija== [[Slika:Alpiner Gebirgsgürtel.png|thumb|300px|Karta alpidskih gorskih verig]] Na ozemlju Karpatov so bili nekoč manjši oceanski bazeni. Gorovje je nastalo med [[Alpidska orogeneza|alpidsko orogenezo]] v [[mezozoik]]u<ref>Plašienka, D. (2002). ''Origin and growth of the Western Carpathian orogenetic wedge during the mesozoic''. (PDF) in Geologica Carpathica Special Issues '''53''' Proceedings of XVII. Congress of Carpathian-Balkan Geological Association Bratislava, 1–4 September 2002.^[nedostopno]</ref> in [[terciar]]ju s pomikom tektonskih plošč Alcapa, Tisa in Dakija na ponirajočo oceansko skorjo.<ref>Mantovani, E., Viti, M., Babbucci, D., Tamburelli, C., Albarello, D. (2006). ''Geodynamic connection between the indentation of Arabia and the Neogene tectonics of the central–eastern Mediterranean region''. GSA Special Papers '''409''': 15-41.</ref> Gore so nastale z gubanjem in potiskanjem, v zahodnem delu proti severu, v vzhodnem delu proti severovzhodu in južnem delu gorovja proti jugovzhodu. V zahodnih Karpatih so odkrili velike količine [[Železo|železa]], [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]]. Rimski cesar [[Trajan]] je po [[Trajanovi dačanski vojni|osvojitvi Dakije]] leta 106 v Rim odpeljal več kot 165 ton zlata in 330 ton srebra.<ref>''Dacia-Province of the Roman Empire''. United Nations of Roma Victor. Pridobljeno 14. novembra 2010.^{[mrtva povezava]}</ref> ==Delitev== [[Slika:mapcarpat2.png|right|thumb|300px|Glavni deli Karpatov<br /> 1. zunanji Zahodni Karpati <br /> 2. notranji Zahodni Karpati <br /> 3. zunanji Vzhodni Karpati <br /> 4. notranji Vzhodni Karpati <br /> 5. Južni Karpati <br /> 6. zahodnoromunski Karpati (gorovje Apuseni)<br /> 7. transilvanska planota <br /> 8. srbski Karpati ]] Največja gorska veriga v Karpatih so Tatre na Slovaškem in Poljskem. Večji del zunanjih Zahodnih Karpatov na Poljskem, Ukrajini in Slovaški se običajno imenuje [[Beskidi |Beskidi]]. Geološka meja med Zahodnimi in Vzhodnimi Karpati poteka približno vzdolž črte (jug-sever), ki povezuje mesta Michalovce, Bardejov, Nowy Sącz in Tarnów na Slovaškom oziroma Poljskem. Starejši sistemi so mejo začrtali bolj proti vzhodu po (sever-jug) dolinah rek San in Osława (Poljska) do mesta Snina na Slovaškem. Biologi pomikajo mejo še bolj proti vzhodu. Mejo med Vzhodnimi in Južnimi Karpati tvorita prelaz Predeal južno od Brașova in dolina Prahova. Ukrajinci k vzhodnim Karpatom včasih prištevajo samo ukrajinski del Karpatov ali Gozdnate Karpate severno od prelaza Prislop, medtem ko Romuni k vzhodnim Karpatom včasih prištevajo samo tisti del Karpatov, ki leži na njihovem ozemlju, se pravi od ukrajinske meje oziroma prelaza Proslop proti jugu. Svoj del Karpatov delijo na severne, srednje in južne Karpate in ne na zunanje in notranje Vzhodne Karpate. K slednjim spadajo * Maramureški in Bukovinski Karpati (romunsko Carpații Maramureșului și ai Bucovinei) * Moldavsko-transilvanski Karpati (Romanian: Carpații Moldo-Transilvani) * Krivi Karpati (romunsko Carpații Curburii, Carpații de Curbură) == Rastlinstvo in živalstvo == Nižja pobočja Karpatov so gozdnata. [[Gozdna meja]] se giblje med 1150 m in 1900 m. Rastlinstvo in prosto živeče živali so deloma podobne tistim v Alpah. Romunski Karpati pokrivajo največje obstoječe, zaprto gozdno območje v Evropi. Več kot tretjina vseh v Evropi še živečih divjih velikih zveri – [[rjavi medved]], [[volk]] in [[ris]] - živijo tukaj. V zgornjem toku reke [[Argeș (reka)| Argeș]] in njenih pritokih je (oziroma so) endemična skrajno redka vrsta rečnega ostriža ''[[Romanichthys valsanicola]]''. V zahodni in vzhodni delih Karpatov že od zadnje ledene dobe ni več permafrosta, zato so se danes na 300 do 600 metrih uspele ohraniti mnoge avtohtone rastlinske in živalske vrste <ref>Józef Mitka, Wojciech Bąba, Kazimierz Szczepanek: ''[http://phytomorphology.org/PDF/MP5/05085092.pdf Putative forest glacial refugia in the Western and Eastern Carpathians.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180411184815/https://phytomorphology.org/PDF/MP5/05085092.pdf |date=2018-04-11 }}'' In: ''Modern Phytomorphology'', Band 5, 2014, S. 85–92.</ref>. Ohranjanje več podvrst igra v Evropi, poleg dveh drugih večjih zatočišč na Iberskem polotoku in v Italiji, za doseljevanje na začetku [[holocen]]a, pomembno vlogo za njeno biotsko raznovrstnost. ==Pomembne osebe== * Ludwig Greiner, vpliven lesni industrijalec iz 19. stoletja, ki je ugotovil, da je Gerlachovský štít najvišji vrh v Karpatih. * Klemens Klimek Bachleda, legendarni tatranski prvopristopnik in gorski vodnik, ki je tragično preminil leta 1910 na Malem Javorovem štitu pri reševenju svojega prijatelja. ==Galerija== <center><gallery mode="packed-hover"> Slika: Gerlach1.JPG| Gerlachovský štít z Východné Vysoké, Visoke Tatre, Slovaška Slika: Rysy, wierzcholek slowacki.jpg| Rysy, Visoke Tatre, Slovaška in Poljska Slika: Говерла взимку.JPG |Goverla, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: Retezat View over Bucura lake.jpg|Jezero Bucura, Južni Karpati, Romunija Slika: High tatras slovakia.jpg |Visoke Tatre, Slovaška Slika: Bucegi - Sphinx (9372151222).jpg |Sfinga v pogorju Bucegi, Romunija Slika: Nesamovyte Chornohora.jpg |Jezero Nesamovite, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: Veliki buk01.JPG|Slap Beljanica, Srbija Slika: Nizni Dwoisniak.jpg | Gąsienicowa dolina, Tatre, Poljska Slika: Branyiszkó 0205 B.JPG|Pogled na Spiški grad s prelaza Branisko Slika: Веселка в НПП "Синевир".jpg |Sinevir, Vzhodni Karpati, Ukrajina Slika: October Snow.jpg |Križ herojev na vrhu Caraimana, Romunija </gallery> </center> ==Glej tudi== * [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji‎]] * [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] ‎ ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.eoearth.org/view/article/150938/ |title=Carpathian montane conifer forests |last=Hogan |first=C. Michael |date=16.5.2014 |work=The Encyclopedia of Earth |accessdate=2.8.2014}} * {{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/96681/Carpathian-Mountains |title=Carpathian Mountains |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2.8.2014}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Carpathian Mountains}} * [http://www.carpathianconvention.org/ Karpatska konvencija] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Gore na Češkem]] [[Kategorija:Gore na Poljskem]] [[Kategorija:Gore v Romuniji]] [[Kategorija:Gore na Slovaškem]] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore v Ukrajini]] [[Kategorija:Karpati| ]] {{normativna kontrola}} 8nk89mpsumnfww8nojlr0z2ddhr80m6 0 377952 6656085 5811992 2026-04-05T10:45:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656085 wikitext text/x-wiki [[Slika:San Domenico56.jpg|thumb|Geometrične figure (1537), intarzija delo fra Damiano da Bergamo; Muzej bazilike Saint Dominic, Bologna, Italija]] '''Intarzija''' je okrasni vložek v [[les]]u, zlasti iz drugobarvnega lesa <ref>SSKJ [http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=intarzija&hs=1]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Podobna tehnika je [[inkrustacija]] - okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti. Termin se uporablja za podobne tehnike, kjer se uporablja majhne, visoko polirane kamne v podobi [[marmor]]ja. == Zgodovina == Tehniko intarzije se je uporabljala za vstavke iz lesa (včasih s kontrastno slonovo kostjo ali biserovino) v trdni kamniti matrici tal, sten ali mize in drugega pohištva; nasprotno od intarzije je vzorec iz furnirja prilepljena na osnovo. Beseda ''intarzija'' izhaja iz latinske besede ''interserere'', kar pomeni ''vstaviti''. Ko je v sedmem stoletju prišel [[Egipt]] pod arabsko oblast, so se avtohtone umetnosti intarzije in vstavki iz lesa, ter sposojeni ne-reprezentačni dekorji in vzorci in polaganje ploščic, razširili po [[Magreb]]u. <ref>MS Dimand, "An Egypto-Arabic Panel with Mosaic Decoration" ''The Metropolitan Museum of Art Bulletin'', '''33'''.3 (March 1938:78-79)</ref> Tehnika intarzije je že bila izpopolnjena v islamski Severni Afriki, preden je bila uvedena v krščanski Evropi na [[Sicilija|Siciliji]] in [[Andaluzija|Andaluziji]]. Umetnost je bila nadalje razvita v [[Siena|Sieni]] in tedanji mojstri so jo uporabili v katedrali v [[Orvieto|Orvietu]], kjer je bila figurativna intarzija prvič izdelana okoli leta 1330 in se je nadaljevala v 15. stoletju <ref>Antoine Wilmering, "Domenico di Niccolò, Mattia di Nanni and the Development of Sienese Intarsia Techniques Domenico di Niccolò, Mattia di Nanni and the Development of Sienese Intarsia Techniques", ''The Burlington Magazine'' '''139''' No. 1131 (June 1997:376-97).</ref> ter v severni Italiji v petnajstem in šestnajstem stoletju. Širila se je v nemške centre, flamski mojstri so jo uvedli v [[London]] v kasnejšem šestnajstem stoletju. Najboljše primere intarzije lahko najdemo na omarah iz tega obdobja, ki so predstavljale veliko razkošje in prestiž. <ref>Ángeles Jordano, "The Plus Oultra Writing Cabinet of Charles V: Expression of the Sacred Imperialism of the Austrias", ''Journal of Conservation and Museum Studies'' '''9''' (2011:14-26), {{doi|10.5334/jcms.91105}}.</ref> Po približno letu 1620 se je intarzija pojavila tudi v urbanem pohištvu. == Izdelava == Intarzija je tehnika obdelave lesa, ki uporablja različne oblike, velikosti in vrste lesa, da bi skupaj ustvarila mozaično sliko z iluzijo globine. Intarzija je ustvarjena z izbiro različnih vrst lesa, ki upošteva njihove naravne vzorce zrn in barvo (lahko vključuje uporabo madežev in barvil), za ustvarjanje razlik v vzorcu. Po izbiri posebnih vrst lesa, ki se bodo uporabljali v vzorcu, se vsak kos posebej nareže v ustrezne oblike in vstavi. Včasih vzorci ustvarjajo večjo ali manjšo globino. Ko so posamezni kosi popolni, se zložijo skupaj kot sestavljanka in prilepijo na leseno podlago, ki se včasih odreže v obliki bodoče slike. Marmorna intarzija (''opere di commessi''), imenovana tudi ''[[pietre dura]]'' in velja za poldrago kamenje kombinirane z barvnimi marmorji, je intarzija barvnih kamnov vstavljenih v beli ali črni marmor. Zgodnji primeri so iz [[Firence|Firenc]] iz sredine petnajstega stoletja in so dosegli vrhunec prefinjenosti in zapletenosti z nasipom v Medičejski kapeli, izdelane pod pokroviteljstvom Medičejcev v ''Opificio delle Pietre Dure'', ki jo je ustanovil [[Ferdinando I. de' Medici]]. Kasnejši kompleksni modeli in izpopolnitev tehnike se je razvila v [[Neapelj|Neaplju]] ob začetku 17. stoletja. Tla [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra]] v [[Rim]]u so še posebej opazen primer marmorne intarzije. Kasneje je ta oblika dekoracije postala značilnost baročne notranje opreme, še posebej v sicilijanskem baroku po [[potres]]u leta 1693. == Pojmi == * [[Marketerija]] je intarziranje pohištva ali lesenih delov z lesom, biserno matico, slonovino, želvovino ali kovino. * [[Tavširanje]] je vlaganje kovine v kovino. * [[Damasciranje]] (po Damasku) je tavširanje orožja; vzorec se imenuje ''damast''. * [[Niello]] je kovinska gravura izpolnjena s stopljenim žveplovim srebrom, bakrom ali svincem. Vir: Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5 == Viri == {{sklici}} * Opificio delle Pietre Dure, Florence, an institute of the Ministry for Cultural Heritage * Jackson, F. Hamilton, Intarsia and Marquetry, (London: Sands & Co.) 1903 excerpt == Zunanje povezave == {{commons category|Intarsia}} * [http://www.saw-online.com Scrollsaw Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211216200951/http://www.saw-online.com/ |date=2021-12-16 }} *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/search/collection/p15324coll10/searchterm/Gubbio%20Studiolo%20and%20its%20conservation/field/title/mode/all/conn/and/order/nosort ''The Gubbio Studiolo and its conservation, volumes 1 & 2], from The Metropolitan Museum of Art Libraries (fully available online as PDF), which contains material on intarsia (see index) [[Kategorija:Umetniške smeri]] [[Kategorija:Umetniške tehnike]] {{normativna kontrola}} e9213vji1z25geauz7cipqfpz7f7luq 0 386024 6656094 6570782 2026-04-05T11:21:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656094 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Isuzu Motors Ltd.<br> Isuzu Jidoša Kabušiki-Kaiša | logo = [[Image:Isuzu.svg|200px|Isuzu Logo]] | image = Isuzu motors head office oomori bell port.JPG | image_caption = Glavna upravna stavba v Tokiu | type = [[Delniška družba]] (Kabušiki kaiša) | company_slogan = | traded_as = TYO:7202 | foundation = 1916 | key_people = [[Susumu Hosoi]] (Predsednik)<br>Ryozo Tsukioka ([[Podpredsednik]]) | location = [[Tokio]], Japonska |revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | num_employees = 7769 (29430 skupno) | industry = [[Avtomobilska industrija]] | products = Motorna vozila, dizelski motorji | subsid = {{Collapsible list|title=List| *[[Isuzu (Anadolu)|Anadolu Isuzu]] *[[Sollers-Isuzu]] *[[SML Isuzu]] *[[Isuzu Astra Motor Indonesia|IAMI]] *[[Isuzu HICOM Malaysia]] *[[Isuzu Malaysia]] *[[Isuzu Philippines]] *[[Isuzu Truck (UK)|Isuzu UK]] *[[Isuzu Truck South Africa|Isuzu South Africa]] *[[Taiwan Isuzu Motors]] *[[Isuzu Vietnam]] }} | homepage = [http://www.isuzu.co.jp/world/index.html Isuzu Worldwide site]| }} '''Isuzu ''' ([[japonščina|jap]]. いすゞ自動車株式会社 - Isuzu Jidoša Kabušiki-Kaiša) je japonski [[mednarodno podjetje|mednarodni]] proizvajalec [[motorno vozilo|motornih vozil]] in [[dizelski motor|dizelskih motorjev]]. Sedež podjetja je v [[Tokio|Tokiu]], [[Japonska]]. Isuzu ima pa svetu številne podružnice in skupna partnerstva. Podjetje je leta 1916 ustanovilo naftno/plinsko podjetje [[Tokyo Gas Company]], leta 1934 so se preimenovali v '''Isuzu''' - po reki "Isuzu". Do leta 2009 je podjetje proizvedlo čez 21 milijonov dizelskih motorjev, ki se se uporabljajo na vozilih po vsem svetu. Isuzujeve dizelske motorje uporabljajo tudi [[General Motors]] in [[Renault]]-[[Nissan]]. ==Podružnice in skupna partnerstva== * [[DMAX]] - sodelovanje z [[General Motors]] * [[Ghandhara Industries]] - Pakistan - tovornjaki in avtobusi * [[Guangzhou Automobile Group Bus]] - Kitajska - avtobusi * [[HICOM Automotive Manufacturers]] - Malezija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Industries Mécaniques Maghrébines]] - Tunizija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Isuzu (Anadolu)]] - Turčija - tovornjaki, avtobusi * [[Isuzu Astra Motor Indonesia]] - Indonezija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Isuzu HICOM Malaysia]] - Malezija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Isuzu Commercial Truck of America, Inc.]] * [[Isuzu Malaysia]] - Malezija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Isuzu Motors Polska]] - Polsjka - dizelski motorji, kasneje prevzel [[General Motors]] * [[Isuzu Philippines]] - Filipini] - tovornjaki, [[SUV]]ji * General Motors De Portugal-FMAT S.A. * [[Isuzu Truck (UK)]] - Anglija - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Isuzu Truck South Africa]] - Južna Afrika - tovornjaki * [[Isuzu Vietnam]] -[[Vietnam]] - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Jiangling Motors]] - Kitajska - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[Qingling Motors]] - Kitajska - tovornjaki, [[SUV]]ji * [[SML Isuzu]] - Indija, v pretklosti [[Swaraj Mazda]] * [[Sollers-Isuzu]] - Rusija - tovornjaki * [[Subaru of Indiana Automotive, Inc.]] - ZDA, avtomobili, [[SUV]]ji * [[Taiwan Isuzu Motors]] - Tajvan - tovornjaki * [[Thai Rung Union Car]] - Tajska - [[SUV]] * [[Zexel]] - Japonska - komponjente, zdaj del [[Robert Bosch GmbH|Bosch]] ==Motorna vozila== [[File:Isuzu CXZ 24t.jpg|thumb|Isuzu CXZ (Giga) težki tovornjakovk]] [[File:minicoach536.jpg|thumb|Isuzu Journey ]] [[File:Isuzu D-max spacecab hi-lander april 2006.jpg|thumb|2005 Isuzu D-max Spacecab Hi-lander na Tajskem]] [[File:Isuzu 134.jpg|thumb|Isuzu CQA650A/T]] [[File:Euro 129.jpg|thumb|Isuzu LV223S]] [[File:No.66.jpg|thumb|Isuzu LV423R]] [[File:Bmta_Bus_Line_18.jpg|thumb|Isuzu MT111QB]] ===Avtomobili=== * 1953–1962, [[Hillman Minx|Minx]], licenčna verzija Hillman Minx-a * 1961–1966, [[Isuzu Bellel|Bellel]] sedan * 1963–1973, [[Isuzu Bellett|Bellett]] sedan (PR10/20) * 1967–1983, [[Isuzu Florian]] * 1968–1981, [[Isuzu 117 Coupe|117 Coupe]] * 1974–2000, [[Isuzu Gemini|Gemini]]/[[Isuzu I-Mark|I-Mark]]/[[Isuzu Stylus|Stylus]] [[sedan]] * 1983–1992, [[Isuzu Piazza|Piazza]]/[[Isuzu Impulse|Impulse]]/[[Geo Storm|Storm]] * 1983–2002, [[Isuzu Aska|Aska]] sedan * 1983–2002, [[Isuzu Trooper|Trooper]] SUV * 1983–1995, [[Isuzu P'up]] in [[TF model]] * 1989–1994, [[Isuzu Amigo|Amigo]] SUV * 1991–2004, [[Isuzu Rodeo|Rodeo]] SUV * 1991–do danes, [[Isuzu Panther|Panther]] * 1996–1999, [[Isuzu Oasis]] [[minivan]] * 1996–2000, [[Isuzu Hombre]] [[pickup]] * 1996–2001, [[Isuzu Vertex]] sedan * 1998–2003, [[Isuzu Amigo|Amigo/Rodeo Sport]] SUV * 1999–2001, [[Isuzu VehiCROSS|VehiCROSS]] * 2001–2004, [[Isuzu Axiom|Axiom]] SUV * 2002–2008, [[Isuzu Ascender|Ascender]] SUV * 2002–do danes, [[Isuzu D-Max|D-Max]] pickup * 2004-do danes [[Isuzu MU-7]] SUV * 2006–2008, [[Isuzu i-Series|i-280/i-350]] pickup * 2011-do danes [[Isuzu D-Max]] * 2013-do danes [[Isuzu D-Max|Isuzu Mu-X]] ===Avtobusi in tovornjaki=== *[[Isuzu Elf|Elf]] *[[Isuzu Forward|Forward]] *[[Isuzu Giga|Giga]] *[[Isuzu Gala|Gala]] *[[Isuzu Gala Mio|Gala Mio]] *[[Isuzu Erga|Erga]] *[[Isuzu Erga-J|Erga-J]] *[[Isuzu Erga Mio|Erga Mio]] *[[Isuzu Journey|Journey]] *[[Isuzu Journey-J|Journey-J]] *[[Isuzu H-Series|H-Series]] *[[Isuzu Reach|Reach]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.insideindianabusiness.com/newsitem.asp?id=46554 |title=Indiana Facility to Produce Isuzu Commercial Vehicles |publisher=Insideindianabusiness.com |date= |accessdate=2012-02-05 |archive-date=2015-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150222162902/http://www.insideindianabusiness.com/newsitem.asp?id=46554 |url-status=dead }}</ref> ===Dirkalni avtomobili=== *1969 [[Isuzu R7]] *1970 [[Isuzu Bellett R6]] ===Konceptni avtomobili=== *1970 [[Isuzu Bellett MX1600|Bellett MX1600]] *1983 [[Isuzu COA|COA]] *1985 [[Isuzu COA|COA-II]] *1987 [[Isuzu COA|COA III]], *1989 [[Isuzu Costa|Costa]] *1989 [[Isuzu MultiCROSS|MultiCROSS]] *1989 [[Isuzu 4200R|4200R]] *1991 Como<ref>{{navedi splet |url=http://www.carstyling.ru/en/cars.1991_Isuzu_Como.html |title=1991 Isuzu Como |publisher=www.carstyling.ru |date=2007-07-02 |accessdate=2010-11-29 |archive-date=2011-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110611145902/http://www.carstyling.ru/en/cars.1991_Isuzu_Como.html |url-status=dead }}</ref> *1991 [[Isuzu Nagisa|Nagisa]] *1991 [[Isuzu Terraza|Terraza]] *1993 [[Isuzu XU-1|XU-1]] *1993 [[Isuzu VehiCROSS|VehiCROSS]] *1995 [[Isuzu Deseo|Deseo]] *1995 [[Isuzu Aisance|Aisance]] *1997 [[Isuzu VX-2|VX-2]] *1997 [[Isuzu Zaccar]] *1999 [[Isuzu VehiCROSS|Isuzu VX-O₂]] *1999 [[Isuzu KAI]] *1999 [[Isuzu Axiom|ZXC]] *2000 [[Isuzu VehiCROSS|Isuzu VX-4]] *2001 [[Isuzu Zen|Zen]] *2001 [[Isuzu GBX|GBX]] ===Avtobusi (Filipini)=== *LV314K *LV314L *CJM470 *CJM500 *LT132 *LV423 *LV123 *PABFTR33PLB *FTR33P *FTR45 *PABFVR33P ===Avtobusi (Tajska)=== *CQA650A/T *JCR600YZNN *LT112P *LV223S *LV423R *LV486R *LV771 *MT111QB ==Glej tudi== *[[General Motors Company]] *[[Ghandhara Industries]] *[[Zexel]] ==Reference== {{sklici|33em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Isuzu vehicles}} * [http://www.isuzu.co.jp/world/index.html Isuzu Worldwide] * [http://www.isuzu.co.jp/ Isuzu corporate website (Japanese)] * [https://www.isuzu.co.za/ Official Isuzu South Africa] {{Proizvajalci tovornjakov}} {{Avtomobilske znamke}} [[Kategorija:Proizvajalci avtobusov]] [[Kategorija:Proizvajalci avtomobilov]] [[Kategorija:Avtomobilska podjetja Japonske]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1916]] [[Kategorija:Proizvajalci tovornjakov]] {{Proizvajalci avtobusov}} {{normativna kontrola}} 8ga0d65qgoiqzev33zh4j9tp7voddp1 0 386258 6655813 6570815 2026-04-04T18:14:23Z Yerpo 8417 /* Patruljna in izvidniška letala */ pp 6655813 wikitext text/x-wiki {{Infobox company |name = Lockheed Corporation |logo = |fate = Združitev z [[Martin Marietta]] |industry = Vesoljskoletalska |foundation = 1912 |defunct = 1995 |products = Letala, oborožitveni sistemu |location = [[Burbank]], [[Kalifornija]] |successor = [[Lockheed Martin]] }} '''Lockheed Corporation''' (sprva '''Loughead Aircraft Manufacturing Company''') je ameriški proizvajalec letal in tudi oborožitvene, vesoljske in informacijske tehnike. Podjetje sta leta 1912 ustanovila brata [[Allan Loughead|Allan]] in [[Malcolm Loughead]], leta 1995 se je združil z [[Martin Marietta]] v [[Lockheed Martin]]. ==Proizvodi== [[File:Lockheed L-1011 Tristar.jpg|thumb|L-1011 Tristar]] [[File:Trident II missile image.jpg|thumb|upright|Lockheed Trident II ICBM]] [[File:Profile of Agena Docking Target - GPN-2000-001345.jpg|thumb|[[RM-81 Agena|Agena]]]] ===Potniška letala=== * [[Lockheed Vega]] * [[Lockheed Model 10 Electra]] * [[Lockheed Model 12 Electra Junior]] * [[Lockheed Model 14 Super Electra]] * [[Lockheed Model 18 Lodestar]] * [[Lockheed Constellation]] * [[Lockheed L-1049 Super Constellation]], * [[Lockheed L-1649 Starliner]] * [[Lockheed Saturn]] * [[Lockheed L-188 Electra]] * [[Lockheed JetStar]], poslovno letalo * [[Lockheed L-1011|L-1011 TriStar]], širokotrpno potniško letalo ===Vojaška transportna letala=== * [[Lockheed C-69 Constellation|Lockheed C-69]]/[[Lockheed C-121 Constellation]] vojaška verzija letala Constellation **[[Lockheed L-1249 Super Constellation|YC-121F Constellation]], eksperimentala turbopropelerska verzija * [[Lockheed R6V|Lockheed R6V Constitution]], veliko transportno letao * [[Lockheed C-130 Hercules]], * [[Lockheed C-141 Starlifter]], reaktivno transportno letalo * [[Lockheed C-5 Galaxy]], veliko transportno letalo * [[Lockheed Flatbed|Flatbed]], transportno letalo, preklicano ===Lovci=== * [[Lockheed P-38 Lightning]], dvomotorni propelerski lovec iz 2. svetovne vojne * [[Lockheed P-80 Shooting Star]], prvi ameriški operativni reaktivni lovec * [[Lockheed T-33 Shooting Star]], reaktivni trenažer * [[Lockheed F-94 Starfire]], vsevremenski lovec * [[Lockheed F-104 Starfighter]], reaktivni lovec * [[Lockheed F-117 Nighthawk]], [[stealth]] bombnik * [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]], večnamenski lovec ([[General Dynamics]]) * [[Lockheed F-22 Raptor]], stealth lovec ===Patruljna in izvidniška letala=== * [[Lockheed Hudson]], patruljno letalo/bombnik * [[Lockheed Ventura|PV-1 Ventura in PV-2 Harpoon]], mornariško patruljno letalo/bombnik * [[Lockheed EC-121 Warning Star|PO-1W/WV-1 Constellation]], [[AWACS]] * [[Lockheed EC-121 Warning Star|EC-121/WV-2 Warning Star]], AWACS * [[Lockheed P-2 Neptune]], patruljno letalo * [[Lockheed P-3 Orion]], [[patruljno letalo]]/protipodmorniško letalo * [[Lockheed U-2]]/TR-1, [[vohunsko letalo]] * [[Lockheed SR-71 Blackbird]], izvidniško letalo ([[Lockheed A-12 Oxcart|A-12]]) ([[Lockheed SR-71 Blackbird#Variants|M-21]]) ([[Lockheed YF-12|YF-12]]) *[[Lockheed S-3 Viking]], patruljni jurišnik * [[Army-Lockheed YO-3A|YO-3A Quiet Star]] ===Helikopterji=== *[[Lockheed CL-475]] *[[Lockheed XH-51|XH-51A/B]] *[[Lockheed AH-56 Cheyenne]] ===Balistične rakete=== *[[UGM-27 Polaris]] *[[UGM-73 Poseidon]] *[[UGM-89 Perseus]] *[[Trident]] **[[UGM-96 Trident I]] **[[UGM-133 Trident II]] *[[High Virgo]] ===Vesoljska tehnologija=== *[[Lockheed X-7]] *[[Lockheed X-17]] *[[Lockheed X-24C|Lockheed X-24C and L-301]] *[[Lockheed Star Clipper]] *[[Corona (satelit)|Corona]] *[[RM-81 Agena]] **[[Agena target vehicle]] *[[Apollo|Rešilni sistem na Apollu]] *[[Hubblov vesoljski daljnogled]] ===Plovila=== *''[[Sea Shadow]]'' ==Glej tudi== *[[Skunk Works]] *[[Vega Aircraft Corporation]] *[[Lockheed Matin]] *[[Martin Marietta]] ==Sklici== {{sklici|30em}} == Bibliografija == * Allen, Richard Sanders. ''Revolution In The Sky''. Brattleboro, Vermont: The Stephen Greene Press, 1964. LOC 63-20452. * Baker, Nicholson. ''Human Smoke: The Beginnings of World War II, the End of Civilization''. New York: Simon & Schuster, 2008. ISBN 978-1-41657-246-6. * [[Walter J. Boyne|Boyne, Walter J.]] ''Beyond the Horizons: The Lockheed Story''. New York: St. Martin's Press, 1998. ISBN 0-312-19237-1. * Francillon, René J. ''Lockheed Aircraft since 1913''. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 1987. ISBN 978-0-87021-897-2. * Herman, Arthur. ''Freedom's Forge: How American Business Produced Victory in World War II''. New York: Random House, 2012. ISBN 978-1-4000-6964-4. * {{navedi knjigo |author=Miller, Jay |year=1995 |title=Lockheed Martin's Skunk Works: The Official History, Updated Edition. |publisher=Arlington, TX : Aerofax, Inc. |isbn=1-85780-037-0 |cobiss= |pages=}} * Parker, Dana T. ''Building Victory: Aircraft Manufacturing in the Los Angeles Area in World War II''. Cypress, California: Dana T. Parker Books, 2013. ISBN 978-0-9897906-0-4. * Peck, Merton J. and Frederic M. Scherer. ''The Weapons Acquisition Process: An Economic Analysis''. Boston: Harvard Business School, 1962. ==Zunanje povezave== {{commons category|Lockheed}} *[http://www.wmsb.net/loughead-lockheed.html Allan and Malcolm Loughead (Lockheed) Their Early Lives in the Santa Cruz Mountains] *[http://www.pbs.org/kcet/chasingthesun/innovators/lockheed.html Lockheed Brothers] from [[Public Broadcasting Service|PBS]] *[http://www.generalatomic.com/jetmakers/index.html The Jetmakers] *Kakuei Tanaka. [http://www.rcrinc.com/tanaka/ch4-3.html "Chapter 4 The Lockheed Scandal"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927042639/http://www.rcrinc.com/tanaka/ch4-3.html |date=2011-09-27 }} A political biography of modern Japan. (The Kodama organization, a Yakuza gang, got mixed up in this scandal.) *[http://www.lockheedmartin.com/us/100years.html Lockheed history on lockheedmartin.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130126193954/http://www.lockheedmartin.com/us/100years.html |date=2013-01-26 }} *[http://flightproficiency.com/resources/lockheed.PDF Camouflaged plant during WW II] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120301111739/http://flightproficiency.com/resources/lockheed.PDF |date=2012-03-01 }} *[http://www.monorails.org/tmspages/Lockheed01.html Lockheed Monorail by Kim Pedersen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111013120301/http://monorails.org/tMspages/Lockheed01.html |date=2011-10-13 }} {{Lockheed}} {{Proizvajalci letal}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Proizvajalci letal]] [[Kategorija:Letalska podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1912]] [[Kategorija:Orožarska podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Proizvajalci helikopterjev]] 8kw4xg7olcm3zdot92vkxxotp4x3ip0 0 405126 6655817 6610587 2026-04-04T18:27:50Z Pinky sl 2932 np 6655817 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''1986 K2 nesreča''' se nanaša na časovno obdobje med 6. in 10. avgustom leta 1986, ko je na gori [[K2]] v Karakorumu med hudo nevihto umrlo 5 alpinistov. V tednih pred katastrofo je umrlo še 8 alpinistov, torej je skupno število žrtev tega leta bilo 13. == 21. junij – 4. avgust 1986 == Do prvih žrtev tega poletja je prišlo med člani Ameriške odprave na goro. Tako kot še veliko drugih odprav, so hoteli vrh doseči po do takrat še ne preplezani in tehnično zelo zahtevni smeri v južnem stebru gore, imenovani tudi ˝Magic line˝. Vodja ekipe John Smolich in Alan Pennington sta umrla pod plazom 21. junija. Truplo Penningtona so izkopali plezalci ki so bili priča nesreči, medtem ko Smolich-a še niso našli. Ostali del ekipe je zapustil goro kmalu po nesreči<ref name="outside">{{navedi splet |url=http://outside.away.com/news/specialreport/alison/K2omag.html |title=The Dangerous Summer: On K2 last year, 27 climbers made it to the top--and 13 died. At the edge of Himalayan mountaineering, is there any room left to fail? |work=Outside Online: The News |author=Greg Child and Jon Krakauer |date=March 1987 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20030824070929/http://web.outsideonline.com/news/specialreport/alison/K2omag.html |archivedate=2003-08-24 |accessdate=2012-03-15 |url-status=dead }}</ref>. 23. junija sta [[Francozi|francoska]] alpinista Liliane and Maurice Barrard dosegla vrh gore, le 30 minut za njuno kolegico in članico odprave [[Wanda Rutkiewicz|Wando Rutkiewicz]], ki je tako postala prva ženska ki je dosegla vrh K2<ref>{{navedi splet |title=ExWeb Tribute to the Women of K2: The Eve's of the Killer Mountain |url=http://www.k2climb.net/story/stories/ExWebTributetotheWomenofK2TheEvesoftheKillerMountainJun282004.shtml |work=K2climb.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051023063926/http://www.k2climb.net/story/stories/ExWebTributetotheWomenofK2TheEvesoftheKillerMountainJun282004.shtml |archivedate=2005-10-23 |url-status=live |date=Jun 28, 2004 |accessdate=2012-03-15 }}</ref> . Obe ženski, Wanda in Liliane sta plezali brez dodatnega kisika<ref name="k2c">http://www.k2cl/RememberingLilianeBarrardDec92003.shtml{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.madteam.net/libros/file.php/88.html Ficha Libro: En la cima del K - 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100402082911/http://www.madteam.net/libros/file.php/88.html |date=2010-04-02 }}(Madteam.net -in Spanish-). Accessed 2009-09-30. 2009-10-02.</ref>. Ko se je zvečerilo, so bili vsi trije, skupaj s članom odprave Michelom Parmentierom in še dvema španskima alpinistoma, Mari Abrego<ref>[http://www.euskomedia.org/aunamendi/2086 ABREGO SANTESTEBAN, Mari](Auñamendi Encyclopedia -in Spanish-). Accessed 2009-09-30. 2009-10-02.</ref> in Josema Casimiro, primorani izdelati zasilni [[bivak]] malo pod vrhom gore. Vseh šest je preživelo noč, med sestopom pa so izgubili stik z zakoncema Barrard. Lilianino truplo so odkrili 3 tedne kasneje, truplo Maurica pa niso našli vse do leta 1988. [[Poljaki|Poljski]] alpinist Tadeusz Piotrowski je omahnil v smrt po uspešno osvojenem vrhu preko centralnega rebra v južni steni 10. julija. Šest dni kasneje je [[Italijani|italijanski]] solo plezalec Renato Casarotto padel v razpoko po neuspešnem poskusu v južno zahodnem stebru. Iz razpoke so ga rešili, vendar je kmalu zatem podlegel poškodbam. 3. avgusta je Wojciech Wroz, član kombinirane Č[[Čehi|eško]] - [[Poljaki|Poljske]] ekipe, uspešno dosegel vrh preko južno zahodnega stebra brez uporabe dodatnega [[kisik]]a. Med sestopom je zdrsnil na fiksni vrvi in omahnil v smrt<ref name="outside"/>. 4. avgusta je Mohammed Ali, član [[Južna Koreja|južnokorejske]] odprave umrl zaradi padajočega [[kamen]]ja na Abruzzi grebenu. Zaradi zahtevnih vremenskih razmer je bilo tekom poletja še veliko primerov poškodb in skorajšnjih smrti. ==6. avgust – 10. avgust 1986== Alan Rouse je bil vodja [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] odprave. Pridobil je dovoljenje za plezanje na zahtevnem severno-zahodnem grebenu namesto običajne smeri čez Abruzzi greben. Po več neuspešnih poskusih postavitve baznega tabora na gori, se je ekipa razpustila, na gori sta ostala le Rouse in Jim Curran. Curran se je vrnil v bazni tabor, Rouse pa se je odločil ostati in poskušati še naprej. Rouse-ova ekipa ni bila edina ki se je soočala s težavnostjo osvojitve vrha K2. Ko so Rouse in njegova ekipa poskušali na severno zahodnem grebenu, so tudi druge odprave poskušale v različnih smereh, z dodatnim kisikom ali pa brez. Ko je Rouse-ova ekipa zapustila goro, je združil moči s šestimi alpinisti, to so bili: Avstrijci Alfred Imitzer, Hannes Wieser, Willi Bauer in Kurt Diemberger, Poljakinja Dobroslava Miodowicz-Wolf in Anglež Julie Tullis. Želeli so doseči vrh po normalki, in to brez dovoljenja. Na novo oblikovana ekipa je dosegla bazni tabor številka 4, zadnji pred vrhom. Zaradi še zdaj ne čisto jasnih razlogov, so se odločili da počakajo en dan preden napadejo vrh. Kljub vse slabšim vremenskim razmeram, sta se Rouse in Wolfova 4. avgusta odločila poskusiti osvojiti vrh. Wolfova se je hitro iztrošila in obrnila proti baznemu taboru, zato je Rouse nadaljeval sam. Dva avstrijska alpinista, Wili Bauer in Alfred Imitzer sta ga ujela kakšnih 100 višinskih metrov pod vrhom. Skupaj so okrog 4. ure popoldan 4. avgusta dosegli vrh. Rouse je bil prvi anglež na vrhu K2. Med sestopom kakšnih 500 m pod vrhom so našli Wolf-ovo spečo v snegu ter jo prepričali da sestopi v bazni tabor. Srečali so tudi Kurta Diembergerja in Julie Tullis, ki sta se še vzpenjala, neuspešno so ju prepričevali naj sestopita. Vrh sta dosegla okrog 7. ure popoldan. Na sestopu je Tullisova padla, in kljub temu, da je preživela, sta bila z Diembergerjom prisiljena prebivakirati na gori. Na koncu so se vsi alpinisti vrnili v bazni tabor 4, kjer jih je pričakal Hannes Wieser, ki ni poskušal na vrh. Sedmerica je čakala da se neurje umiri a se je vreme le še slabšalo. Močno je padal sneg, veter je dosegal hitrost do 160&nbsp;km/h, temperature so bile globoko pod ničlo. Brez hrane in plina za taljenje snega se jim je slabo pisalo. Človeško telo potrebuje na višini 8000 m okrog 6 litrov tekočine na dan, da se prepreči nevarno zgoščevanje krvi. Glede na to, da je nasičenost zraka s kisikom na tej višini le še 30% običajne, je riziko smrti zaradi hipoksije zelo velik. Tullisova je umrla v noči iz 6. na 7. avgust, najverjetneje zaradi višinske bolezni, kar je posledica pomanjkanja kisika med velikimi fizičnimi napori. Ostalih 6 članov ekipe je ostalo v baznem taboru še naslednje 3 dni, vendar so bili komaj še pri zavesti. 10. avgusta so padavine ponehale, temperature so padle, še naprej je pihal močan veter. Zelo izmučeni in dehidrirani alpinisti so se odločili, da poskusijo sestopiti, saj jim drugega ni preostalo. Rouse je bil sicer pri zavesti, vendar nespopoben za spust, tako da so ga morali ostali alpinisti pustiti v šotoru, da so lahko poskusili rešiti vsaj svoja življenja. To je bila težka odločitev in še posebej najizkušenejši, Diemberger je bil zato večkrat hudo kritiziran. Imitzer in Wieser, ki sta zbolela še za [[snežna slepota|snežno slepoto]], sta obnemogla le nekaj 100 metrov od baznega tabora ter umrla. Tudi Wolfovi, ki je sestopala zadnja, ni uspelo do naslednjega baznega tabora. Leto kasneje so jo našli ob fiksni vrv in tam so jo k zadnjemu počitku položili člani japonske odprave<ref name="Diemberger">Kurt Diemberger, ''K2, Traum und Schicksal, 1989, (German edition), page 308.</ref>. Bauer in Diemberger, dva preostala alpinista sta ugotovila da je bazni tabor 3 uničen, zato sta nadaljevala proti baznemu taboru 2, katerega sta dosegla zvečer 10. avgusta. Bauer je uspel do baznega tabora sam, medtem ko sta Diembergerju morala pomagati Jim Curran inčlani poljske odprave. Oba dva so s helikopterjem prepeljali na varno 16. avgusta. Oba sta utrpela izgube prstov zaradi ozeblin. ==Glej tudi== *[[Plezanje]] *[[Gorništvo]] ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:1986 v športu]] [[Kategorija:Alpinizem]] 79346xhiecvyzqoolccnjjtqugfacgz 2 417611 6655760 6165599 2026-04-04T15:24:23Z Anzet 118843 6655760 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} ==Podatki po kategorijah== ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & Bruno Mars |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || David Guetta, Alphaville & Ava Max |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || Miley Cyrus |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || Lady Gaga |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || Coldplay |- | 13. || Why Why Why || Shawn Mendes |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & Sia |- | 23. || Birds of a Feather || Billie Eilish |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || Iz čiste trme || Nina Pušlar |- | 3. || Skrito v raju || Luka Basi |- | 4. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 5. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 6. || Carpe Diem || Joker Out |- | 7. || Tu || Luka Basi & Maraaya |- | 8. || Tvoja || Alya |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || Nika Zorjan |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || Magnifico |- | 13. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || Ines Erbus |- | 16. || Bicikl || Leteči potepuhi |- | 17. || Nika || Rock'n'band |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || Nina Pušlar |- | 2. || Žan Serčič |- | 3. || Jan Plestenjak |- | 4. || Kingston |- | 5. || Tabu |- | 6. || Alya |- | 7. || Čuki |- | 8. || Rock'n'band |- | 9. || Magnifico |- | 10. || Vlado Kreslin |- | 11. || Siddharta |- | 12. || Maraaya |- | 13. || Ansambel Lojzeta Slaka |- | 14. || Nika Zorjan |- | 15. || Neisha |- | 16. || Pop Design |- | 17. || Flirrt |- | 18. || Victory |- | 19. || Ansambel bratov Avsenik |- | 20. || Tanja Žagar |} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || Žan Serčič |- | 2. || 200 let || Tokac x Maja Keuc |- | 3. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 4. || Tvoja || Alya |- | 5. || Zate zvezda gori || Vili Resnik |- | 6. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || Nika Zorjan feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || Kvatropirci in Marko Škugor |- | 11. || Sekunde || Ines Erbus |- | 12. || Vse je v redu || Flirrt |- | 13. || Mora se || Saša Lendero & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & Monika Avsenik |- | 17. || Ostani || Eva Boto |- | 18. || How Much Time Do We Have Left || Klemen Slakonja |- | 19. || Tišlarski pozdrav || Čuki in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || Miran Rudan |} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || Mrfy |- | 2. || Adijo metulji || Big Foot Mama |- | 3. || Mir || Siddharta |- | 4. || Gola || Joker Out |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || Hamo in Tribute 2 Love |- | 6. || Za naju || Flirrt |- | 7. || 4 od 10 || Jet Black Diamonds |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || Tinkara Kovač |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || Tina Marinšek |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || Maraaya |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || Jan Plestenjak |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || Carpe Diem || Joker Out |- | 20. || Hedonista || Raiven |} * https://img.rtvslo.si/_files/2023/10/17/19_483209165318127634_vabilo-za-sodelovanje.pdf * https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/skrivnostna-mednarodna-zirija-ni-vec-skrivnost/ ==ZOISG== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! {{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}} !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || || »« || || || || || || || || || || |- | 2. || Mario Pešić || || »« || || || || || || || || || || |- | 3. || Martina Majerle† || || »« || || || || || || || || || || |- | 4. || Nastja Gabor || || »« || || || || || || || || || || |- | 5. || Matevž Derenda || || »« || || || || || || || || || || |- | 6. || BQL || || »« || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || || »« || || || || || || || || || || |} ==Popevka tedna== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | rowspan=6 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega, Flow |- | [[Žan Hauptman|Hauptman]] || Send Me Flying, Sometimes, Waste Time, Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx) <small>[Sladica ft.]</small>, Pleše po svoje <small>(Leopold I. ft.)</small>, Sledim, Če bi vedel, Bliže <small>(ft. Iza)</small> |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[Joker Out]] || Omamljeno telo, Gola, Vem, da greš, Umazane misli, A sem ti povedal, Barve oceana, Katrina |- | rowspan="8" style="text-align:center"|6 || [[Eskobars]] || Potnik, Vidim ti v očeh, Ni dovolj, Hodim naprej, Bele zastave, Brave Men <small>(Gramatik ft.)</small> |- | [[Avtomobili]] || Poslušaj, Bar pozabe, Palme gorijo, Stopinje v snegu, Reka, Daleč <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | [[Zlatko (raper)|Zlatko]]|| Več od lajfa, Ti to lahko <small>(ft. Nina Pušlar)</small>, Učer, dons, jutr <small>(ft. T.M.S Crew)</small>, Čaka vas uspeh, Žive naj vsi narodi, Karavana gre naprej <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | {{Nowrap|[[Društvo mrtvih pesnikov]]}} || Nebo nad Berlinom, Bojna črta, Čip (za moj utrip), Tinta in pero (Hip hop), Padalo za strah, Formula časa |- | [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Superfajn, Granata, Konec tedna, Reci mi da, Za božič bom doma, Dejva |- | [[2b|2B]] || Daj srce, Midva sva, Najini koraki, Kot morje, Kje so rože, Čez telo |- | Lamai || Bela luna, Proti vetru, Spet te slišim, Vdihni me, Kot čutim te jaz, Stopinje |} ==Melodije morja in sonca 2021== * 10. julija 2021 v Amfiteatru Avditorija Portorož – Portorose * Zbiranje pesmi od 10. marca do 9. aprila 2021. * 12 skladb (in ne več 14): 3 avtorji ali izvajalci povabljeni (izbere oz. povabi Organizacijski odbor festivala), ostalih 9 izbranih na razpisu * Avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (skladba, besedilo). * največ 3 minute in pol, slovenski ali italijanski jezik * na odru največ 5 ljudi * izvirna, še ni bila javno predvajana ali kako drugače objavljena * spremljava MMS benda (spremljevalna skupina) * Vsi izvajalci morajo do 10. julija dopolniti najmanj 17 let. * Strokovna komisija za izbor izmed prijavljenih skladb izbere: najmanj 9 + 2 rezervi * glasovanje za veliko nagrado: (1) strokovna žirija, (2) izbrane radijske postaje, (3) javnost s telefonskim glasovanjem (televoting) * nagrade: (1) Velika nagrada MMS 2021, (2) nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja, nagrade strokovne žirije za (3) najboljše besedilo, (4) najboljšo glasbo in (5) izvedbo (interpretacija vokalnega solista) * izborna strokovna komisija (7 članov) : strokovna žirija (5 članov) * Organizacijski odbor povabi k sodelovanju največ 3 avtorje ali izvajalce, strokovna komisija pa izmed prijavljenih na javnem razpisu MMS 2021 izbere najmanj 9 skladb. * Veliko nagrado MMS 2021 prejme izvajalec skladbe. * Če imata dve skladbi (ali več) enako število točk v seštevku točk telefonskega glasovanja, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije, ima prednost tista, ki se je v glasovanju strokovne žirije uvrstila višje. * več kot 70 prijav * izbrane skladbe znane do 7. maja * https://avditorij.si/si/mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-melodije-morja-in-sonca-2021 * https://avditorij.si/files/static/185 * https://avditorij.si/files/static/182 * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-prestavljenih-melodijah-morja-in-sonca-spremenjena-razpisna-pravila/572580 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=Iz%C5%A1tekani+na+Radiu+%C5%A0tudent+1+in+2 =EMA Freš= {{col-begin}} {{col-2}} ;Prvi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|4. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Stella}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Pia Nina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|8. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Stella}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|5. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Soulution}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Younite}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Younite}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Martina}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|6. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Astrid in Avantagarden}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Martina}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Drugi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|11. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Klarity}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|15. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Klarity}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|12. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Petra Ceglar}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Parvani Violet}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|13. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Parvani Violet}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Tretji teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|18. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Saška}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|22. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Saška}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|19. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Alfirev}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Marmoris}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|20. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Marmoris}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Četrti teden – poraženci I {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|25. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Pia Nina}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|29. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Pia Nina}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|26. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Alfirev}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|27. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Alfirev}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Soulution}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} ;Peti teden – poraženci II {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|2. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Martina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|6. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Lana Hrvatin}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|3. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Astrid in Avantgarden}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Astrid in Avantgarden}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Tilen Lotrič}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|4. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} =Inmate= {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Inmate | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Velenje]], [[Slovenija]] | genre = Metal | years_active = 2005–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = Marko Duplišak <small>(2016–)</small><br>Andrej Bezjak <small>(2005–)</small><br>David Vodopivec <small>(2016–)</small><br>Miha Oblišar <small>(2006, 2016–)</small><br>Jure Grudnik <small>(2005–)</small> | past_members = Sašo Bandalo <small>(2005–13)</small><br>Rok Miklavžina - Mike <small>(2009–14)</small><br>Aleš Kroflič <small>(2006–15)</small><br>Miro Gavrič <small>(2005–6)</small><br>Matjaž Parfant <small>(2007–8)</small><br>Žiga Rezar <small>(2013–14)</small><br>Primož Benko<br>Dragan Bagarić <small>(2014–16)</small><br>David Valh <small>(2014–15)</small><br>Aleksander Kolar <small>(2016–??)</small> | module = | module2 = | module3 = }} '''Inmate''' (pisano tudi '''INMATE''') je slovenska metalska skupina iz Velenja. Njeni trenutni člani so: * Marko Duplišak − vokali * Andrej Bezjak − kitara * David Vodopivec − kitara (session) * Miha Oblišar − bas * Jure Grudnik − bobni Začetki skupine segajo v leto 2005. Svoj prvi koncert so imeli avgusta tistega leta pod kozolcem Mladinskega centra Šmartno ob Paki, v katerem so imeli vaje do leta 2009. Takrat so bili še zgolj instrumentalni bend. Prihodnje leto se jim je pridružil njihov prvi vokalist Miha Oblišar. Leta 2006 so veliko koncertirali, med drugim so (prvič) nastopili na Metalcampu. Udeležili so se 6. državnega tekmovanja za zlato činelo v Lendavi, kjer so zasedli 2. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate|title=Inmate |accessdate=26. 12. 2019 |date=4. 9. 2006 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta v kratkem razmaku skupino zapustila kitarist Miro Gavrič in Oblišar, konec leta pa se jim je pridružil kitarist Aleš Kroflič. V letih 2007–2009 so aktivno iskali novega resnega vokalista. Preizkusili so več različnih vokalistov, med njimi tudi Matjaža Parfanta. Leta 2007 so začeli snemati material za album pod taktirko producenta Tata Purusha. Vokale je posnel Parfant, a njegovo sodelovanje z bendom je bilo kratkotrajno, saj se je leta 2008 od njih poslovil, tako da tega materiala niso nikoli uporabili. Leta 2009 se jim je pridružil pevec Rok Miklavžina - Mike, s katerim so prvič uradno nastopili na Metalcampu 2009. Leta 2012 je pri založbi Graviton Music Services izšel njihov albumski prvenec ''Free At Last'' (za produkcijo je poskrbel že omenjeni Tat Purush). Pri snemanju albuma so k sodelovanju povabili Marka Duplišaka iz zasedbe LastDayHere, ki je odpel čiste vokale, Miklavžina pa kruleče (growli). Takrat so posneli tudi svoj prvi videospot za singel »Without Warning«. Leta 2013 so začeli pripravljati material za drugo ploščo. V začetnem obdobju tega (začetek 2013) je skupino zapustil basist Sašo Bandalo, ki ga je zamenjal Žiga Rezar. Ta je med drugim prispeval aranžma za skladbo »Home«, ki je izšla na kompilaciji Lignit 3, ki jo je 2014 izdal Šaleški študentski klub. Kmalu po izidu kompilacije je Rezar odšel iz skupine, novi basist pa je postal Dragan Bagarić. Izid druge plošče ''Tree of Life'' je bil prvotno predviden za jesen 2014, ko naj bi Inmate tudi bili na turneji s švedsko zasedbo Sonic Syndicate. A poleti je bend zapustil Miklavžina, zato so morali turnejo odpovedati, izid plošče pa prestaviti. Po odhodu Miklavžine se je skupini jeseni 2014 kot vokalist pridružil David Valh. Plošča ''Tree of Life'' je izšla leta 2015 (člani zasedbe so takrat bili: Andrej Bezjak, Aleš Kroflič, Dragan Bagarić, David Valh in Jure Grudnik). Uradno so jo prvič predstavili na festivalu mladih kultur Kunigunda 2015. Po nastopu na Kunigundi so se v bendu zopet pojavile težave: do konca leta sta skupino zapustila Aleš Kroflič in David Valh, v začetku leta 2016 pa še Dragan Bagarić. Tako sta na začetku leta 2016 ostala samo še Andrej Bezjak in Jure Grudnik, konec leta pa je skupina štela 6 članov − v skupino se je vrnil prvi pevec Miha Oblišar, tokrat kot basist, poleg njega pa so se pridružili še David Vodopivec (season kitarist), Aleksander Kolar (vokalist – growli) in Marko Duplišak, ki je gostoval na prvih dveh albumih, pri njem so tudi snemali videospote, sedaj pa je postal "polnopravni" član benda. Leta 2017 je ob 12-letnici delovanja izšel DVD ''XII'', šlo je za posnetek koncerta na Kunigundi 2015 in dokumentarec o skupini. Januarja 2019 so izdali tretji album ''Anarthas'', mesec zatem pa nastopili na Emi. ==Diskografija== <small>Albumi</small> * 2012: ''Free At Last'' * 2015: ''Tree of Life'' * 2019: ''Anarthas'' +Atma-singel ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * https://www.youtube.com/watch?v=ujNCMa6JaCs * https://www.youtube.com/watch?v=gVPPX21IrHw * https://www.youtube.com/watch?v=BRlArY-yNJw * https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/139224754 =Špil liga= Špil liga {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Komisija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] || rowspan=2|Izak Košir<br>Melanija Fabčič - Melée<br>Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut |- | III. || 2015/16 || Infected || Klavdija Kopina<br>Tomaž Pezdirc<br>Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || Joker Out || rowspan=2|Toni Cahunek<br>Klara Zupančič<br>Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || In the Attic |- | VI. || 2018/19 || Kiwi Flash || Klara Zupančič<br>Ana Medved<br>Andi Koglot |} ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Koala Voice * Sober Assault * Lynch * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Bendi so se pomerili na 5 ligaških večerih (predtekmovanje). 10 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Ligaški večeri in polfinalna večera so potekali na malem odru Kina Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2013/14 so postali Koala Voice. ;Ligaški večeri – špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 10. 2013<br>4. žirant: Miha Guštin</small> !! 2. špil<br><small>22. 11. 2013<br>4. žirant: Tomaž Štular</small> !! 3. špil<br><small>6. 12. 2013<br>4. žirant: Ivo Rimc</small> !! 4. špil<br><small>17. 1. 2014<br>4. žirant: Mate Brodar</small> !! 5. špil<br><small>14. 2. 2014<br>4. žirant: Črt Batagel</small> |- | '''Koala Voice <small>(45,57 %)</small>'''<br>'''Sober Assault <small>(9,34)'''</small><br>Lynch <small>(45,09)</small> || The Perception <small>(11,76)</small><br>'''High 5 <small>(24,29)</small>'''<br>'''Ice on Fire <small>(63,96)</small>''' || '''Vogi <small>(68,88)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(14,69)</small>'''<br>Netherworld <small>(16,43)</small> || Vertigo <small>(17,94)</small><br>'''Below Zero <small>(19,68)</small>'''<br>'''The Broken Input <small>(62,39)</small>''' || Night Flight<br>'''Dehrotom'''<br>'''Fonem''' |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar (slednjega je na 4. špilu nadomeščal Tomaž Pezdirc), vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>14. 3. 2014</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>18. 4. 2014</small> |- | <s>Fonem</s><br>'''The Broken Input <small>(47,28 %)'''</small><br>Vogi <small>(23,83)</small><br>Below Zero <small>(14,87)</small><br>'''Koala Voice <small>(14,02)</small>''' || Kung Fu Vegan <small>(4,31)</small><br>High 5 <small>(11,47)</small><br>'''Ice on Fire <small>(63,78)</small>'''<br><s>Dehrotom</s><br>'''Sober Assault <small>(20,44)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru je nastopilo 5 bendov, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Gostujoči žirant v prvem polfinalu je bil Alen Steržaj. Fonem so nastop zaradi bolezni v zadnjem trenutku odpovedali. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>13. 6. 2014</small> |- | Ice on Fire<br>Sober Assault<br>The Broken Input<br>'''Koala Voice''' |} ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * StillOut * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Bendi so se pomerili na 3 tekmovalnih špilih. 6 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2014/15 so postali StillOut. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>16. 12. 2014<br>4. žirant: Tadej Košir</small> !! 2. špil<br><small>23. 1. 2015<br>4. žirant: Robert Šercer</small> !! 3. špil<br><small>13. 2. 2015<br>4. žirant: Klavdija Kopina</small> |- | z3ro z3ro <small>(17,52 %)</small><br>'''Apokalipsa <small>(74,62)</small>'''<br>'''No Agenda <small>(7,85)</small>''' || '''Night Flight <small>(55,59)</small>'''<br>'''StillOut <small>(31,38)</small>'''<br>The Pyramids <small>(13,03)</small> || '''Furu Efu <small>(87,34)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(10,57)</small>'''<br>The Lyrium <small>(2,09)</small> |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so zopet sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar, vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>6. 3. 2015</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>10. 4. 2015</small> |- | '''StillOut'''<br>Kung Fu Vegan<br>'''No Agenda''' || Apokalipsa <small>(28,01 %)</small><br>'''Furu Efu <small>(36,88)</small>'''<br>'''Night Flight <small>(35,11)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Obakrat je bil gostujoči žirant Robi Bulešič. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>21. 6. 2015</small> |- | Furu Efu<br>No Agenda<br>'''StillOut'''<br>Night Flight |} ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * Infected * Lumberjack * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * In the Attic }} Bendi so se pomerili na 4 tekmovalnih špilih. 8 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Komisijo so sestavljali Klavdija Kopina, Tomaž Pezdirc in Toni Cahunek ter gostujoči žirant. Prvaki sezone 2015/16 so postali Infected. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015<br>4. žirant: Miha Prašnikar</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015<br>4. žirant: Jaka Golob</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016<br>4. žirant: Hamo</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016<br>4. žirant: Peter Baroš</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |} ;Polfinala in finale {| class="wikitable" |- ! 1. polfinale<br><small>18. 3. 2016<br>4. žirant: Antonio Križnič</small> !! 2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- | '''Teenagers'''<br>Blank Page<br>'''Infected'''<br>VestriPullum || '''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- ! colspan=2|Finale<br><small>17. 6. 2016</small> |- | colspan=2 style="text-align:center"|Teenagers<br>In the Attic<br>'''Infected'''<br>Attic Mist |} ==2016/17== ==2017/18== ==2018/19== Bajta 23 Bizarregood Blerim Rexhepi Drone Society Garlik Kiwi Flash Macbeth - band MATES Tooth In The Sky ;Finale {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |- | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) ==Tanja Žagar== * https://infogram.com/10-let-tanje-zagar-1gx3pw4j85krmgr * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/prvenec-tanje-zagar/193329 * https://sites.google.com/site/aljosavasja/ * https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vsak-drugi-slovenec-si-zeli-mini-tanjo-zagar.html * https://www.si21.com/Glasba/Dee_Jay_Time-Predstavlja_DJ_SVIZEC_TURBO_MIX_st._2/ * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-slavko-bobovnik-in-tanja-zagar-postala-rekorderja-gongov/425521 * http://tanjazagar.com/Video * https://www.dnevnik.si/319345 * https://siol.net/trendi/svet-znanih/kritikam-se-nasmejis-in-gres-naprej-4247 * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/kdor-poslusa-moje-pesmi-me-lahko-dobro-spozna/195439 * http://tanjazagar.com/O-meni * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-zmagoslavje-rtv-slovenija-in-nic-novega-v-dezeli-viktorjev-ali-pac/304635 * http://zoso.si/product/search&keyword=tanja%20%C5%BEagar&category_id=0 * https://www.delo.si/druzba/panorama/tanja-zagar-gongi-so-nerazdruzljivi.html * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/druzabno/tanja-zagar-podiram-zapovedano-distanco-med-izvajalcem-in-poslusalci/297298 * https://www.lokalno.si/2009/11/23/58747/zgodba/fotovideo_koncert_tanje_zagar/ * http://lifestyle.enaa.com/Scena/Glasba/tanja-zagar-z-novo-uspesnico-hvala-ker-si-ob-meni-ti.html * https://www.pomurec.com/vsebina/8546/Tanja_Zagar__Graditi_kariero_v_tujini__ziveti_pa_v_Sloveniji__je_nemogoce * https://veseljak.si/novice/5550bd22a73c4/avdio-tanja-zagar-vse-bolj-nevarna * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/tanja-zagar-se-z-lepo-besedo-spopada-z-najvztrajnejsimi-vsiljivci/273347 ==Datumi rojstva== * Martin Štibernik 1976-02-20 * Nikola Sekulovič 1966-12-25 * Mitja Bobič 1983-11-19 * https://service.accredion.com/file/b1c27e16-2af7-4a93-89dc-7eb736a988f5.pdf * Saša Lešnjek: Rojena leta 1999 v Ljubljani. * Robert Korošec: Rojen leta 1990 v Mariboru * Matevž Derenda: Rojen leta 1996 v Brežicah. * Nuška Drašček Rojko: Rojena leta 1980 v Radečah. * Alenka Kozolc Gregurič: Rojena leta 1970 v Novem mestu * Konrad Pižorn Kondi: Rojen leta 1959 v Kranju * https://www.vesna-muzikal.si/igralci * Alya: 36 let * Denis Toplak: 32 * Kaja Vidmar: 24 * Jani Jugovic: 37 * Mojca Funkl: 43 * Luka Žvižej: 38 * Kataya: 33 * Miki Vlahovič: 51 * Teja Jugovic: 37 * Tomaž Mihelič: 40 ==Popevka 2018== * izvajalci morajo biti na dan 1. 9. 2018 stari najmanj 16 let * prijavljena skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3 minute in 30 sekund) * besedilo mora biti v slovenskem jeziku * skladba mora biti izvirna (v celoti in v posameznih delih skladbe) in še ne priobčena javnosti na dan prijave na razpis * izbrani izvajalci bodo skupaj s spremljevalnimi vokalisti skladbo izvedli v živo z revijskim orkestrom Radiotelevizije Slovenija ali z ansamblom/bendom Radiotelevizije Slovenija * zbiranje prijav poteka do 8. aprila 2018 * poleg prijavljenih skladb si Radiotelevizija Slovenija pridrži pravico neposredno povabiti k sodelovanju poljubno število avtorjev ali/in izvajalcev * 30. 3. 2018: Pravila izbiranja skladb za sodelovanje in načina glasovanja na izboru Popevke 2018 * 18. 4. 2018: seznam izbranih skladb * dokončna odločitev o izvedbi prijavljene skladbe (orkester ali bend) v pristojnosti Radiotelevizije Slovenija (želena izvedba prijavljene skladbe) * o avtorju (avtorjih) priredbe za orkester dokončno odloči Radiotelevizija Slovenija * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-besedilo_razpisa_popevka_2018.pdf Javni razpis za sodelovanje na festivalu »Popevka 2018«] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-prijavni_obrazec_popevka2018.pdf Prijavni obrazec »Popevka 2018«] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-objavlja-javni-razpis-za-sodelovanje-na-festivalu-popevka-2018/445863 |title=RTV Slovenija objavlja javni razpis za sodelovanje na festivalu »POPEVKA 2018« |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/nuska-drascek-caka-svojo-popevkarsko-naslednico-prijavite-se/446097 |title=Nuška Drašček čaka svojo popevkarsko naslednico - prijavite se! |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} ==Luka Sešek== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Luka Sešek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Luka Sešek | alias = | birth_date = 1997 | birth_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = Pevec | instrument = | years_active = 2015–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Luka Sešek''' (rojen 1997)<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/talenti-druzine-sesek|title=Talenti družine Sešek |accessdate=8. 12. 2017 |date=5. 1. 2017 |format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/pa-je-tu-nova-sezona-oddaje-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=FOTO in VIDEO: To so zmagovalni nastopi prve oddaje Znan obraz ima svoj glas! |accessdate=8. 12. 2017 |date=25. 9. 2017 |format= |work=24ur.com }}</ref> je slovenski pevec iz Ljubljane. Mamma Mia!: Eddie SIT 2016 When We Were Young Ko dvigneš me Moja DSZG 2017: Luka Sešek Maska * Luka Sešek & PROPER - Ne pozabi, da si lepa - 21. 12. 2016 * Luka Sešek & PROPER - 2U (David Guetta ft Justin Bieber) - 24. 9. 2017 * Luka Sešek & PROPER - Rad bi jo videl - 25. 5. 2017 http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/talent-luka-sesek-blesti-v-muzikalu-mamma-mia.html ==Znan obraz ima svoj glas== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Clemens || || || || || || || || || || || || |- | 2. || Anina Trobec || || || || || || || || || || || || |- | 3. || Luka Sešek || || || || || || || || || || || || |- | 4. || Nika Zorjan† || || || || || || || || || || || || |- | 5. || Ljubica Špurej Jazbinšek || || || || || || || || || || || || |- | 6. || Lea Sirk || || || || || || || || || || || || |- | 7. || Mitja Šinkovec || || || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 8. || Marijan Novina || || || || || || || || || || || || |} ==FSF 2012== 15. [[Festival slovenskega filma]] (FSF 2012) je potekal med 27. in 30. septembrom 2012 v Portorožu. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni in srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni igrani filmi'''</small> |- | Generacija 71, režija Boštjan Slatenšek, 82 min |- | Hvala za Sunderland, režija Slobodan Maksimović, 92 min |- | Nahrani me z besedami, režija Martin Turk, 88 min |- | Pisma iz Egipta, režija Polona Sepe, 80 min |- | Srečen za umret, režija Matevž Luzar, 100 min |- | Šanghaj, režija Marko Naberšnik, 124 min |- | Vaje v objemu, režija Metod Pevec, 89 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Dolge počitnice, režija Damjan Kozole, 80 min |- | Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, režija Dušan Moravec, 50 min |- | Jaz sem Janez Janša, režija Janez Janša, 68 min |- | Oči in ušesa boga, režija Maja Weiss in Tomo Križnar, 95 min |- | Otroci socializma - zamenite mi glavo, režija Brane Bitenc, 45 min |- | Pedro Opeka, dober prijatelj, režija Jože Možina, 102 min |- | V deželi medvedov, režija Nika Autor, 72 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni film'''</small> |- | Deklica in drevo, režija Vlado Škafar, 61 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Mlada noč, režija Olmo Omerzu, 62 min |- | Nočne ladje, režija Igor Mirković, 101 min |- | Parada, režija Srdjan Dragojević, 116 min |- | Ženska, ki si je otrla solze, režija Teona Strugar Mitevska, 103 min |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani kratki filmi'''</small> |- | Jutro, režija Sonja Prosenc, 10 min |- | Kdo se boji črnega moža?, režija Janez Lapajne, 25 min |- | Missing the moment, režija Mitja Mlakar, 10 min |- | Paket, režija Dražen Štader, 4 min |- | Sto psov, režija Jan Cvitkovič, 24 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki film'''</small> |- | Jaz sem dober delavec, režija Diego Menendes, 3 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Animirani kratki filmi'''</small> |- | Egon klobuk, režija Igor Šinkovec, 2 min. |- | Gledam oči, režija Amir Muratović, 5 min |- | Komunikacija, obsedenost in recesija, režija Jaka Kramberger in Leon Vidmar, 3 min |- | Koyaa - lajf je čist odbit, režija Kolja Saksida, 3 min |- | Pikapolonica hoče odrasti, režija Miha Knific, 12 min |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" |- ! Besedilo glave |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani celovečerni, srednjemetražni in kratki filmi'''</small> |- | Fuck Machine, AVA - akademija za vizualne umetnosti, režija Živa Petrič, 9 min, kratki |- | Kekec, tri dni pred poroko, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 46 min, srednjemetražni |- | Kje si stari?, AGRFT, režija Tosja Flaker Berce, 21 min, kratki |- | Limonada, AGRFT, režija Maja Prettner, 25 min, kratki |- | Mladost, AGRFT, režija Sara Kern, 19 min, kratki |- | Nad mestom se dani, AGRFT, režija Blaž Završnik, 24 min, kratki |- | Nikamor 13:22, AGRFT, režija Maja Prelog, 13 min, kratki |- | Razbiti spomini, I. Gimnazija Celje, režija Tomaž Krajnc, 15min, kratki |- | Simpatija, Srednja šola za medije, mentor za režijo Boštjan Miha Jambrek, 99 min, celovečerni |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki filmi'''</small> |- | Benjamin, AGRFT, režija Katarina Morano, 29 min |- | Božji otroci, AGRFT, režija Domen Martinčič, 14 min |- | Ljubezenska pesem: Viharni vrh, Visoka šola za umetnost, Jurij Meden, 3 min |- | Od 1912, Visoka šola za umetnost, režija Gaja Kutnjak, 6 min |} SPREMLJEVALNI PROGRAM Igrani in dokumentarni filmi in koprodukcije CELOVEČERNI FILMI 1. Kolesarji v temi, režija Vasja Rovšnik, 77 min 2. Neslišne vojne, režija Rodolfo Bisatti, 86 min 3. Nekoč je bila dežela pridnih, režija Urša Menart, 78 min 4. Divji, režija Jure Breceljnik, 88 min 5. Nebeška vas, režija Rudi Uran, 87 min 6. Duhec, režija Jurij Pervanje, 110 min 7. Prelomnica, Mišo Šušak, 110 min SREDNJEMETRAŽNI FILMI 8. Božična večerja, režija Boštjan Vrhovec, 58 min 9. Stari pisker, režija Darko Nikolovski, 60 min 10. Hoja po vodi, režija Marko Bratuš, 52 min 11. Gradimo novi svet, režija Marko Kobe, 53 min 12. Fant, pobratim smrti II, režija Maja Weiss, 51 min 13. Moj prijatelj Mujo, režija Miran Zupanič, 61 min KRATKI FILMI 14. Fužine nejberhud: športni upi, režija Diego Menendes, 20 min 15. Nekje v septembru, režija Rok Štupar, 30 min 16. Vivir: Finale, režija Rok Kajzer Nagode, 14 min 17. Ponesrečen biznis, režija Vito Pešič, 35 min ŠTUDIJSKI FILMI 1. Franček in Otilija, AGRFT, režija Vid Hajnšek, 14 min 2. Kdo in kaj, AGRFT, režija Peter Hvalica, 23 min 3. Maks, AGRFT, režija Sara Kern, 16 min 4. Messi se je poškodoval, AGRFT, režija Nikolaj Vodošek, 21 min 5. Zmaj, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 17 min 6. Pobeg, AGRFT, režija Milan Urbajs, 30 min ==Zvezde plešejo== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2"|Plesni par !! rowspan="2"|Ples !! rowspan="2"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! <small>Andrej</small> !! <small>Katarina</small> !! <small>Nika</small> !! <small>Lado</small> !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 2. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 3. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 4. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 5. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 6. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |-style="background:#ffdead" | 7. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 8. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 9. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 10. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2" class="unsortable"|Plesni par !! rowspan="2" class="unsortable"|Ples !! rowspan="2" class="unsortable"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! {{abbr|L|Lado}} !! {{abbr|N|Nika}} !! {{abbr|K|Katarina}} !! {{abbr|A|Andrej}} !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |-style="background:#ffdead" | 2. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Izločena |- | 3. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 4. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 5. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Ogrožena |- | 6. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 7. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 8. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |} ==4play== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 4play | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = All4Play<br>All 4 Play | origin = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | genre = | years_active = {{start date|2005}}–{{end date|2014}} | label = Menart Records<br>Reflektor | associated_acts = | website = [https://www.facebook.com/All-4-Play-131761430213779 Facebook stran] | current_members = | past_members = [[Matjaž Kumelj]]<br>Grega Kralj<br>Tina Horvat<br>Sanja Cerjak | module = | module2 = | module3 = }} * http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-so-postali-all4play/243917 * http://siol.net/trendi/glasba/all4play-4play-357266 * http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=146793 * https://www.dnevnik.si/1042319568 * http://primorske.si/Priloge/TV-Okno/Nevarna-igra-s-skupino-all4play.aspx Lendero & Co Miha Hercog, besedilo pa Igor Mazul – Amon All 4 Play = zaradi tujine - 4play že bilo vzeto In memoriam Toše Proeski - Separate ways in Ledena<ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/4play-skupaj-s-tonijem-cetinskim-zapeli-v-spomin-toseta-proeskega/ |title=4Play skupaj s Tonijem Cetinskim zapeli v spomin Tošeta Proeskega |accessdate=2. 4. 2017 |date=17. 6. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> Sodelujejo s Steffaniom in Dennisom ;Festivali * MMS 2006: Tarča − 5. mesto * Pesem poletja 2006: Tarča − zmagali * Euro Pop 2006 (Zenica, BiH): Tarča – 1. mesto občinstva/posebno nagrado občinstva + nagrada za najboljši scenski nastop<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-iz-zenice-z-dvema-nagradama/176982 |title=4play iz Zenice z dvema nagradama |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 9. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * Pesem poletja 2007: Sladki greh – 1. mesto po mnenju občinstva (pesem Konga) * mednarodni festival Euro Pop 2007 (Zenica, BiH): Sladki greh – prvo mesto za nastop po mnenju strokovne žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-povsod-zmagujejo/186909 |title=4play povsod zmagujejo |accessdate=1. 4. 2017 |date=18. 9. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * EMA 2008: DJ – 4. mesto * Pesem poletja 2008: DJ * 2009: nagrada diamant za najboljšo skupino v Sloveniji<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/podeliteve-nagrad-diamanti/ |title=Podelitev nagrad diamanti |accessdate=2. 4. 2017 |date=15. 2. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref> * Pesem poletja 2009: Ko usoda se igra -- 3. nagrada občinstva * Marco Polo festival (festival ''pisme i vina'') 2009: Noro – nagrado za najboljši scenski/odrski nastop; finale<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2009/07/29/53633/aktualno/4play_na_korculi/?utm_source=ref&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink |title=4play na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=29. 7. 2009 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Marco Polo fest 2010 (Korčula): New generation – prvo nagrado publike v polfinalnem večeru; finale = dve nagradi: za najboljši scenski nastop in prvo nagrado publike<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/07/27/56682/aktualno/4play_zmaguje_na_korculi/ |title=4play zmaguje na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=27. 7. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-novo-generacijo-v-dalmacijo.html |title=Z novo generacijo v Dalmacijo |accessdate=1. 4. 2017 |date=28. 7. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> / zmagali na prvem polfinalnem večeru, v samem finalu pa smo osvojili nagrado občinstva in nagrado za najboljši scenski nastop * Ohrid 2010: Ti i jas (mak.) − zmagovalci žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/09/08/56966/aktualno/4play_prispeli_iz_ohrida/ |title=4Play prispeli iz Ohrida |accessdate=1. 4. 2017 |date=8. 9. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Split 2011: Anđeli bez krila * Ohrid fest 2011: Ljubi me polako – nagrado za najboljšo interpretacijo po mnenju žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2011/09/03/66845/zgodba/VIDEO_All4play_v_Ohridu/ |title=VIDEO: All4play v Ohridu |accessdate=1. 4. 2017 |date=3. 9. 2011 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Zlati glas Konga 2008 * Zlati glas Konga 2009 ;Diskografija * 2009: DJ<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/4play-se-igrajo-zares/ |title=4PLAY se igrajo zares |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/4play-na-cvicku-in-torti.html |title=4Play na cvičku in torti |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Nevarna igra / Opasna igra / Skin Game (1. 12., pri založbi Reflektor) -- Vse skladbe so posnete v vseh treh jezikih – slovenščini, hrvaščini in angleščini<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-razpadli-a-se-vedno-skupaj.html |title=4play razpadli, a še vedno skupaj |accessdate=2. 4. 2017 |date=2. 12. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2005: Zadnja priložnost<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-s-prvim-singlom-in-spotom/141654 |title=4play s prvim singlom in spotom |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 1. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Upanje<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/mlada-skupina-4play-se-vraca/172498 |title=Mlada skupina 4play se vrača |accessdate=2. 4. 2017 |date=1. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-bodo-zapolnili-vrzel/142897 |title=4play bodo zapolnili vrzel |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Tarča * Ledena noč * 2007: Sladki greh * 2007: Živi pesek<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2007/11/06/41914/aktualno/4play_predstavlja_zivi_pesek/ |title=4Play predstavlja Živi pesek |accessdate=2. 4. 2017 |date=6. 11. 2007 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * 2008: DJ * 2008: Ko usoda se igra<ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/4play-zivijo-za-glasbo-in-ples-clanek-37096 |title=4play živijo za glasbo in ples |accessdate=2. 4. 2017 |date=28. 11. 2008 |format= |work=Žurnal24 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/usoda-se-igra-s-skupino-4play.html |title=Usoda se igra s skupino 4play |accessdate=2. 4. 2017 |date=24. 12. 2008 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2009: Noro * 2009: Akcija<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-znova-v-akciji.html |title=4play znova v akciji |accessdate=2. 4. 2017 |date=11. 11. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Najino slovo<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-ko-smo-zaslisali-to-pesem-so-se-nam-ulile-solze.html |title=4play: Ko smo zaslišali to pesem, so se nam ulile solze |accessdate=2. 4. 2017 |date=8. 5. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/ali-se-skupina-4play-poslavlja/ |title=Ali se skupina 4Play poslavlja? |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 5. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> – kot all4play * 2010: Skupaj / Ono / Playstation * 2011: Halo (Boštjan Grabnar) -- Menart ;Zunanje povezave * [https://www.youtube.com/user/hiphopcar all4play] na Youtubu {{sklici|2}} ==Žarometi== {| class="wikitable" |- ! Pesem leta !! Glas leta |- | * Ob kavi (Anabel) * Hočem le tebe (Modrijani & Isaac Palma) * Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan) * Vsi smo na istem (Nipke & Trkaj ft. Artifex) * Lagano (Challe Salle) * Jaz že vem, zakaj (Jan Plestenjak) | * Nina Pušlar * Jan Plestenjak * Lea Sirk * Helena Blagne * Modrijani * Magnifico |- ! Zabavna TV-oddaja leta !! Tekmovalna TV-oddaja leta |- | * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Slovenski pozdrav <small>(TVS)</small> * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * Dan najlepših sanj <small>(POP TV)</small> * Ta teden z Juretom Godlerjem <small>(Planet TV)</small> * Vikend paket <small>(TVS)</small> | * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * The Biggest Loser Slovenija <small>(Planet TV)</small> * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Masterchef Slovenija <small>(POP TV)</small> * Kdo bi vedel <small>(TVS)</small> * Male sive celice <small>(TVS)</small> |- ! Voditelj/ica informativne TV-oddaje leta !! Gostitelj/ica razvedrilne TV-oddaje leta |- | * Darja Zgonc <small>(24 ur)</small> * Jerca Zajc Šušteršič <small>(Planet danes)</small> * Rosvita Pesek <small>(Odmevi)</small> * Edi Pucer <small>(24 ur)</small> * Manica Janežič Ambrožič <small>(Dnevnik)</small> * Jani Muhič <small>(24 ur)</small> | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Lili Žagar <small>(Dan.)</small> * Saša Jerković <small>(Kdo bi vedel, Vem!)</small> * Blaž Švab <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Bernarda Žarn <small>(Vikend paket)</small> * Peter Poles <small>(Zvezde plešejo)</small> |- ! Igralec leta !! Igralka leta |- | * Jernej Šugman * Sebastian Cavazza * Matjaž Javšnik * Tadej Pišek * Primož Forte * Bojan Emeršič | * Lara Komar * Maruša Majer * Tjaša Železnik * Nina Ivanič * Mojca Funkl * Katarina Čas |- ! Nabrušen TV-jezik leta !! Spletna zvezda leta |- | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Urška Vučak Markež <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Slavko Bobovnik <small>(Odmevi)</small> * Nika Ambrožič Urbas <small>(Zvezde plešejo)</small> * Jasna Kuljaj <small>(Od junaka do težaka)</small> * Jure Godler <small>(Ta teden z Juretom Godlerjem)</small> | * Mami blogerke * Denise Dame * Komotar minuta * Cool Fotr * Lepa afna * Metina lista |- ! Filmska zgodba leta | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |- | * Košarkar naj bo * Stekle lisice * Milice 2 * Prebujanja * Rudar * Ivan | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |} * Žarometi 2017 * nominiranci po izboru bralcev in uredništva Vklopa * o zmagovalcih odloča zvezdniška žirija * 11 kategorij * {{navedi revijo |last1=V. |first1=M. |last2=P. |first2=L. |last3=Z. |first3=G. |year=2018 |title=Žarometi 2017: razkrivamo nominirance! |journal=Vklop |volume=IV |issue=6 |pages=8−13 |publisher= |doi= |url= |accessdate=16. 2. 2018 }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koga-bodo-obsijali-zarometi-med-nominiranci-sugman-bobovnik-denise-dame/445370 |title=Koga bodo obsijali žarometi? Med nominiranci Šugman, Bobovnik, Denise Dame. |accessdate=16. 2. 2018 |date=7. 2. 2018 |format= |work=MMC }} ==Top Slovenija== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! |- | 1. || |- | 2. || |- | 3. || |- | 4. || |- | 5. || |- | 6. || |- | 7. || |- | 8. || |- | 9. || |- | 10. || |- | 11. || |- | 12. || |- | 13. || |- | 14. || |- | 15. || |- | 16. || |- | 17. || |} ===2015=== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! 0901 !! 1601 !! 2301 !! 3001 |- | 1. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || DECEMBER - BOHEM || DECEMBER - BOHEM |- | 2. || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || DECEMBER - BOHEM || RESTART - ŠANK ROCK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 3. || DECEMBER - BOHEM || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 4. || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |- | 6. || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 7. || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE |- | 8. || BE OK (rmx) - NUDE || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA |- | 9. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 10. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN |- | 11. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ČE BI VEDEL - ELEFANT || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 12. || LADJE - DAMIANO ROI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 13. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ČE BI VEDEL - ELEFANT || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 14. || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE |- | 15. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || BE OK (rmx) - NUDE || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || MED S TREBUHA - NULA KELVINA |- | 16. || ZAPRISEŽEN - ZLATKO || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ZA NAJU - ALYA |- | 17. || NIKOLI DOVOLJ - ANU || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || LADJE - DAMIANO ROI |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 90%" |- ! # !! 0602 !! 1302 !! 2002 !! 2702 |- | 1. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 2. || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || TI SI KUL - MARINA & BAND |- | 3. || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || PISANI VRTILJAK - NITROX || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar |- | 4. || DECEMBER - BOHEM || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || STREL V KOLENO - MI2 || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || DECEMBER - BOHEM || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 |- | 6. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK || TI SI KUL - MARINA & BAND || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 7. || PRIVLAČNO - SOPRANOS || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 8. || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || POD SVOBODNIM SONCEM - NESSY & D.PANČUR |- | 9. || STREL V KOLENO - MI2 || TI SI KUL - MARINA & BAND || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA |- | 10. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || RESTART - ŠANK ROCK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK |- | 11. || ČE BI VEDEL - ELEFANT || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || HEJ - ANIKA HORVAT |- | 12. || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || HALO NATAŠA - CLICHE || HALO NATAŠA - CLICHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 13. || HALO NATAŠA - CLICHE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY |- | 14. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || DECEMBER - BOHEM || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 15. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || RESTART - ŠANK ROCK |- | 16. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 17. || LADJE - DAMIANO ROI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 1. !! 8. 1. !! 15. 1. !! 22. 1. !! 29. 1. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Greva dol – Tabu''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Ledena – Siddharta || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu || Čarobna cesta – Nataša |- | 3. || Najina slika in ti – Neisha || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Čarobna cesta – Nataša || Veselega decembra – 30 stopinj v senci |- | 4. || Sem kakor ti − Okttober || Dlani – Okttober || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Dlani – Okttober || Greva dol – Tabu |- | 5. || Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Dlani – Okttober |- | 6. || Do nagega – Alma || Dober dan – Alya || Čarobna cesta – Nataša || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Stopinje v snegu – Avtomobili |- | 7. || Nekaj med nama – Easy || Na polju zlomljenih besed – DMP || Dober dan – Alya || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 2. !! 12. 2. !! 19. 2. !! 26. 2. |- | 1. || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Stopinje v snegu – Avtomobili''' |- | 2. || Čarobna cesta – Nataša || Stopinje v snegu – Avtomobili || Stopinje v snegu – Avtomobili || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Čarobna cesta – Nataša || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 4. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Prave tipke – 6 Pack Čukur |- | 5. || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile |- | 6. || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Greva dol – Tabu || Dlani – Okttober || Čarobna cesta – Nataša || Čarobna cesta – Nataša |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 3. !! 11. 3. !! 18. 3. !! 25. 3. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Kaj je to življenje – Eva Boto''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Črno bel – Raiven''' |- | 2. || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla |- | 4. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Stopinje v snegu – Avtomobili || Črno bel – Raiven || Kaj je to življenje – Eva Boto |- | 5. || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Noro – Panda |- | 6. || Pesem in poljub – Alex Volasko || Blue and Red – ManuElla || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Pesem in poljub – Alex Volasko || Pesem in poljub – Alex Volasko || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 4. !! 15. 4. !! 22. 4. !! 29. 4. |- | 1. || '''Črno bel – Raiven''' || '''Začaraj me – King Foo''' || '''Noro – Panda''' || '''Dotakn se me – Manouche''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Začaraj me – King Foo || Začaraj me – King Foo |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta |- | 4. || Kaj je to življenje – Eva Boto || Noro – Panda || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven |- | 5. || Noro – Panda || Kaj je to življenje – Eva Boto || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan – Gušti |- | 6. || Začaraj me – King Foo || To mi je všeč – Nina Pušlar || Dotakn se me – Manouche || Noro – Panda |- | 7. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Kaj je to življenje – Eva Boto || Blue and Red – ManuElla |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 5. !! 13. 5. !! 20. 5. !! 27. 5. |- | 1. || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Moji dnevi – Vlado Kreslin''' || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Navaden občan − Gušti || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Dotakn se me − Manouche || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 3. || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan − Gušti || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 4. || Noro – Panda || Drugačen svet – Proteus || Navaden občan − Gušti || Dotakn se me − Manouche |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Veliko mesto – Mistermarsh || Navaden občan − Gušti |- | 6. || Črno bel – Raiven || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta |} ;Junij I {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3. 6. |- | 1. || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 3. || Dotakn se me − Manouche |- | 4. || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 5. || Živet − Aleksander Novak |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Navaden občan − Gušti |} ; Junij II in julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 17. 6. !! 1. 7. !! 8. 7. !! 15. 7. !! 22. 7. !! 29. 7. |- | 1. || '''Veliko mesto – Mistermarsh''' || '''Tapete – Carpe Diem''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Sledi mi − Soundfly''' || '''Sledi mi − Soundfly''' |- | 2. || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu |- | 3. || Dotakn se me − Manouche || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Imam pa te rad − Easy || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 4. || Živet − Aleksander Novak || Živet − Aleksander Novak || Drugačen svet – Proteus || Sledi mi − Soundfly || Ni prostora – Tretji kanu || Imam pa te rad − Easy |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Imam pa te rad − Easy || Živet − Aleksander Novak || Ni prostora – Tretji kanu || Tapete – Carpe Diem || Srce za srce – Alya |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Drugačen svet – Proteus || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Tapete – Carpe Diem || Dotakn se me − Manouche || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Živet − Aleksander Novak || Srce za srce – Alya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 8. || Navaden občan − Gušti || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem – Manca Špik & Kvatropirci || Tapete – Carpe Diem |- | 9. || Imam pa te rad − Easy || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ni prostora – Tretji kanu || Zame – Sheby || Zame – Sheby || Zame – Sheby |- | 10. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Veliko mesto – Mistermarsh || Živet − Aleksander Novak || Klic divjine − Alenka Godec |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 8. !! 12. 8. !! 19. 8. !! 26. 8. |- | 1. || '''Srce za srce – Alya''' || '''Srce za srce – Alya''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' |- | 2. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya |- | 3. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Prvi zadnji – Tabu |- | 4. || Imam pa te rad − Easy || Prvi zadnji – Tabu || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 5. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Klic divjine − Alenka Godec || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 6. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Ni prostora – Tretji kanu || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Življenje je prestiž − Rina K || Sledi mi − Soundfly |- | 8. || Klic divjine − Alenka Godec || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 9. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Ni prostora – Tretji kanu || Ni prostora – Tretji kanu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 10. || Tapete – Carpe Diem || Tapete – Carpe Diem || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%" |- ! # !! 2. 9. !! 9. 9. !! 16. 9. !! 23. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin''' |- | 2. || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Muza – BQL |- | 4. || Klic divjine − Alenka Godec || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Srce za srce – Alya || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 5. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu |- | 6. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Klic divjine − Alenka Godec || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K |- | 7. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Muza – BQL || Muza – BQL || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik |- | 8. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 9. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 10. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Srce za srce – Alya || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7. 10. !! 14. 10. !! 21. 10. !! 28. 10. |- | 1. || '''Muza – BQL''' || '''Male ribe − Boštjan Meh''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' |- | 2. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 3. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 4. || Male ribe − Boštjan Meh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh || Muza – BQL |- | 5. || Prvi zadnji – Tabu || Svet − Gušti & Borut Marolt || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh |- | 6. || Življenje je prestiž − Rina K || Prvi zadnji – Tabu || Čigava pojava zabava – Mistermarsh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 7. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 9. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu |- | 10. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Prvi zadnji – Tabu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 11. !! 11. 11. |- | 1. || '''Čigava pojava zabava – Mistermarsh''' || '''Reci mi da – Manouche''' |- | 2. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Noben me ne razume – Nipke |- | 3. || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 4. || Noben me ne razume – Nipke || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 5. || Male ribe − Boštjan Meh || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 6. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Vrhovi − Neisha |- | 7. || Reci mi da – Manouche || Male ribe − Boštjan Meh |- | 8. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 9. || Vrhovi − Neisha || Slovo – Okttober |- | 10. || Muza – BQL || Muza – BQL |} ==Slovenski filmski maraton== FSF je nadaljevanja Slovenskega filmskega maratona. FSF je pregled avdiovizualne produkcije zadnjega leta in naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in preselil v Portorož, kjer je bil lani 10. FSF.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/kaj-so-slovenski-filmarji-posneli-v-zadnjem-letu/156951 |title=Kaj so slovenski filmarji posneli v zadnjem letu? |accessdate=25. 10. 2016 |date=22. 10. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> ===6. slovenski filmski maraton=== Potekal je od 15. do 18. januarja 1997 v Portorožu, in sicer v Avditoriju. Prvič ga je v celoti sam pripravil Filmski sklad Republike Slovenije, katerega direktor je bil Tone Frelih. To je bil zadnji Slovenski filmski maraton, prihodnje leto se je namreč iz maratona, ki je predstavil "celotno bero filmov in videov", šlo je torej za pregled vsega filmskega ustvarjanja v Sloveniji, prelevil v festival s selekcijo.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Letos po novem |journal=Stop |volume=30 |issue=2 |pages=3 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Od Čamčatke do Herzoga |journal=Stop |volume=30 |issue=3 |pages=11}}</ref> ====Filmi==== Na maratonu je bilo predvajanih 6 celovečercev: Ekspres, ekpres, Čamčatka, Outsider, Triptih Agate Schwarzkobler, Felix in Herzog, vsega skupaj pa 34 filmov. ;Sreda, 15. januar * Ekspres, ekspres, režija Igor Šterk ;Četrtek, 16. januar * A. M. Slomšek, režija Jože Pogačnik (50 min) * Ballabende, režija Jasna Hribernik (22 min) * Premor ob glasbi, režija Damjan Kozole (8 min) * Domače obrti na Slovenskem - Puškarji, režija Igor Košir (30 min) * Medved Bojan - Strašilo, režija Dušan Povh (5 min) * One Way, režija Nataša Prosenc (6 min) * Briši piši 4 - Za nova obzorja, režija Koni Steinbacher (8,5 min) * Čamčatka, režija Mitja Novljan (85 min) * Srečni Srečko iz Lovke, režija Amir Muratović (9 min) * Outsider, režija Andrej Košak (100 min) * Triptih Agate Schwarzkobler, režija Matjaž Klopčič (77,49 min) ;Petek, 17. januar * Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki, režija Igor Košir (30 min) * Tajga, režija Ema Kugler (8 min) * Zmagovalci, režija Damjan Popovič (5 min) * Rotas opera tenet arepo sator, režija Srečo Dragan (6 min) * Medved Bojan - Taborjenje, režija Dušan Povh (5 min) * Junaki petega razreda, režija Boris Jurjaševič (97 min) * Fotofilm 2001, režija Maja Weiss (60 min) * Natthalie, režija Andrej Žumbergar (30 min) * Felix, režija Božo Šprajc (87 min) * It's Alive, režija Igor Zupé (60 min) ;Sobota, 18. januar * Domače obrti na Slovenskem - Krovci, režija Igor Košir (30 min) * Lok telesa, režija Jasna Hribernik (19 min) * Hiša, Damjan Kozole (7 min) * Peter in Petra, režija Franc Arko (50 min) * Filmi študentov AGRFT: ** Smehljaj, režija Janez Lapajne (10 min) ** Pepelca, režija Martin Srebotnjak (13 min) ** Pavji krik, režija Petra Hauc (28 min) ** Izgubljene besede, režija Gregor Vesel (10 min) ** Diareja, režija Varja Močnik (13 min) * Vrtoglavi ptič, režija Sašo Podgoršek (33 min) * Herzog, režija Mitja Milavec (90 min) ====Nagrade==== Podelitev nagrad je potekala 18. januarja 1997. Prvič je ni vodila Nataša Benčič. Stopova žirija (nagradi za igralca in igralko): direktorica Film Art Festa Jelka Stergel, režiser Boštjan Haldnik in Miha Brun iz uredništva Stopa. Večino strokovnih nagrad je sicer podelila petčlanska žirija Filmskega sklada. Prvič žirija slovenskih filmskih kritikov in žirija gledalcev. Nagrajenka Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev je bila filmska maskerka Berta Meglič.<ref>{{navedi revijo |last1=Sežun |first1=Jelka |year=1997 |title=Ekspres v nove čase |journal=Stop |volume=30 |issue=4 |pages=8–9}}</ref> * Najboljši film: Vrtoglavi ptič (režija Sašo Podgoršek) * Najboljši artvideo: Tajga (režija Ema Kugler) in Ballabende (režija Jasna Hribernik) * Scenarij: Jože Dolmark, Stojan Pelko, Miha Hočevar, Mitja Milavec za film Herzog * Režija: Igor Šterk za Ekspres, ekspres * Kamera: Valentin Perko za filma Herzog in Ekspres, ekspres * Scenografija: Matjaž Pavlovec (Ekspres, ekspres) * Kostumografija: Irena Felicijan (Felix) * Glasba: Vojko Sfiligoj (Herzog) * Montaža: Olga Toni, Miha Hočevar (Herzog) * Zvok: Hanna Preuss (Ekspres, ekspres, Outsider, Vrtoglavi ptič) * Posebno priznanje za eksperiment: Martin Srebotnjak (za film Pepelca) * Stopova igralka leta: Nataša Barbara Gračner (Triptih Agate Schwarzkobler) * Stopov igralec leta: Gregor Bakovič (Ekspres, ekspres) * Nagrada slovenske sekcije FIPRESCI: Ekspres, ekspres * Nagrada gledalcev: Outsider {{sklici|1}} ==Festival slovenskega šansona== 2005: https://www.dnevnik.si/125462 http://www.rockonnet.com/2005/05/najboljsi-letosnji-slovenski-sansonjerji/ 2007: http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najlepsi-sanson-je-oda-sendvicu/150721 http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070515/C/305159988/festival-slovenskega-sansona 2009: http://www.delo.si/kultura/festival-sansona.html ===2023=== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/01/26/1_444926773524693009_razpis_2023.pdf Javni razpis za nove šansone za »Festival slovenskega šansona 2023«] * trije večeri, dva polfinalna in finalni, na treh različnih lokacijah v Sloveniji z neposrednim prenosom na 1. programu RA Slovenija, finalni večer predvidoma tudi na TV Slovenija − 6. in 13. maj ter 28. oktober * šanson je vokalno-instrumentalna glasbena oblika * skladba lahko dolga do pet minut, besedilo mora biti v slovenščini * glavni (glavni vokalni del skladbe) ter spremljevalni izvajalec (glasbenik – instrumentalist spremljevalnega ansambla ali glasbenik – vokalist spremljevalne vokalne zasedbe) * skladbe in sestavni deli skladb (glasba in besedilo) morajo biti izvirni, še neobjavljeni na javnih nosilcih zvoka ali v/na drugih javnih izdajah * strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala do dvajset skladb (v primeru premajhnega števila ustreznih prijav se lahko neposredno naroči dodatne skladbe) * glavni izvajalci lahko nastopijo samo z eno skladbo, število del, s katerimi posamezni avtorji sodelujejo na festivalu, pa ni omejeno * studijsko snemanje desetih finalnih skladb za digitalno izdajo * 10 + 10, iz vsakega polfinalnega večera se jih bo v finalnega uvrstilo pet po izboru strokovne žirije * na finalni prireditvi bodo podeljene štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter velika nagrada »Slovenski šanson 2023« za najboljši šanson v celoti * prijave do vključno 24. marca, rezultati razpisa predvidoma 12. aprila ==The RADIO Si 2023 STANDOUTS== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407699473_natecaj-radio-si-standouts-2023.pdf Javni natečaj RADIA Si za glasbene skupine/izvajalce] * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407633937_natecaj-radio-si-2023-standouts-izjava-in-soglasje.pdf IZJAVA IN SOGLASJE O PRAVICAH PRIREDITELJA JAVNEGA RAZPISA »RADIO Si 2023 STANDOUTS MUSIC CONTEST«] * Radio Si * javni natečaj za koncertni nastop in produkcijo novih skladb * s tem projektom želi Radio Si vzpodbujati slovensko glasbeno produkcijo * komisija bo med prispelimi prijavami izbrala največ tri izvajalce, ki si bodo s tem pridobili priložnost nastopa na »RADIO Si MAIN STAGE« (pravico do nastopa na enem izmed koncertov v sklopu projekta »RADIO Si MAIN STAGE«) in možnost IZDELAVE STUDIJSKEGA POSNETKA ene izbrane skladbe (do največ deset ur) v snemalnem Studiu 22, RTV centra Maribor * na razpis se lahko prijavi glasbena skupina/izvajalec z demo posnetkoma še neobjavljene skladbe v slovenskem ali tujem jeziku (ali obeh) * glasbena skupina/izvajalec mora imeti vsaj 30-minutni koncertni repertoar (od tega vsaj 4 avtorske skladbe), * izvajalec mora delovati znotraj glasbenih zvrsti: pop, rock, dance, hip-hop, funk, rap, kantavtorstvo oz. njihovih podzvrsti * prijave: 3. 4. 2023, rezultati: najkasneje 21. 4. * V kolikor bo komisija menila, da je ustreznih izvajalcev premalo, si RTV Slovenija pridržuje pravico, da za projekt »2023 STANDOUTS« zmanjša število izbranih izvajalcev oz. objavi dodatni razpis. * razpis objavljen 13. februarja * S svojim podpisom na tej izjavi kot avtor ali izvajalec zagotavljam, da je skladba, s katero se prijavljam na razpis, moje izvirno delo + zagotavljam, da skladba v preteklosti ni bila izbrana na sorodnem razpisu ter da v času tega razpisa ni prijavljena na noben drug soroden razpis ==Severa Gjurin== http://siol.net/trendi/glasba/severa-gjurin-ljubezen-do-umetnosti-5997 http://www.delo.si/kultura/do-nazga-s-severo-gjurin.html ==Olivija== * Severa Gjurin - vokal * Gal Gjurin - bas, vokal, klavir, elektronika, glasbeno vodstvo * Boštjan Gombač - Gombi - klarinet, piščali, pojoča žaga, vokal * Rihard Zadravec - Riki - harmonika * Dejan Lapanja - akustična in električna kitara, vokal * Andraž Mazi - Andro - električna kitara * Gašper Peršl - Gapi - bobni * Jure Lopatič - basist -- pridružil 2005 Diskografija: * 2004: Med moškim in žensko (NIKA Records) -- izšla novembra * 2005: Brez sramu in brez strahu (NIKA Records) - mala plošča -- izšla konec leta * 2009: Kjer je toplo (Sedvex) Brez sramu in brez strahu na Festivalu slovenskega šansona 2005 (19. 5.) prejela nagrado za glasbo. Na Izštekanih gostovali 18. februarja 2005. Gombač zapustil marca 2005, a še vedno na drugi plošči, Severa pa konec poletja 2005. jazz, šanson ; od akustičnega etna in popa prek rocka, funka in jazza do samosvoje vizije slovenske popevke ?Žiga Golob ? Gal sodeloval pri žanrsko raznorodnem in urbano-poganskem kolektivu BAST (skupaj z Aldom Ivančičem) Viri: * http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/spremembe-v-zasedbi-olivije/166902 * http://sigic.nuk.uni-lj.si/olivija/2 * http://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-za-dobro-jutro-olivija-kjer-je-toplo.html ==Orion== * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEEF40KS/?&language=eng ==Popevka 2011== * http://www.leonoblak.com/Arhiv%20novice%202011.htm ==Slovenija ima talent 2016== http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 Spet je prišla tvoja priložnost, da stopiš pod žaromete in zasiješ. Tokrat pa te poleg bogate denarne nagrade čakajo tudi nagrade za posebne dosežke v različnih kategorijah. Originalna in specialna, duhovita in odštekana ali pogumna in predrzna točka ti tokrat lahko prinese kar 3.000 EUR. Zato je zdaj že skrajni čas, da zbereš pogum in se pridružiš zabavi na enem izmed predizborov, kadarkoli med 10. in 18. uro: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 To je tvoj trenutek, izkoristi ga! UNOVČI SVOJ TALENT IN OSVOJI 50.000 EVROV! PRIJAVI SEBE ALI DRUGEGA! ===Pogosta vprašanja=== Ali bodo posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih uporabljeni v oddaji Slovenija ima talent? Ne. Posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih so namenjeni zgolj interni uporabi produkcijske ekipe in v oddaji SIT ne bodo uporabljeni. Za moj nastop bi potreboval pomoč pri opremi, na koga se lahko obrnem? Opremo si morate priskrbeti sami. Prav tako ste sami odgovorni za varnost opreme ter lastno varnost med nastopom. Ali se lahko še enkrat prijavim na predizbore Slovenija ima talent, četudi sem se jih udeležil že lani? Da. V 6. sezoni šova Slovenija ima talent lahko sodelujejo tudi vsi tekmovalci, ki so do sedaj že kadarkoli sodelovali v šovu Slovenija ima talent. Znova se lahko prijavijo in sodelujejo vsi tekmovalci, ki so nastopili že v preteklih letih – bodisi na predizborih, avdicijah, polfinalu ali finalu. Ali se lahko predstavim z isto točko kot v 1., 2., 3., 4., ali 5. sezoni Slovenija ima talent? Da. Kdaj izvem, če sem iz predizborov napredoval v naslednji krog, torej na avdicije? O tem, ali ste se uspeli uvrstiti v naslednji krog tekmovanja (avdicije) ali ne, vas bomo obvestili. Nekatere kandidate bomo obvestili že v juniju, druge kasneje, a najkasneje en teden pred snemanjem prvega kroga (avdicije). Tisti, ki se boste uspešno uvrstili v naslednji krog, boste prejeli telefonski klic ter obvestilo po elektronski pošti (ali navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Zavrnjeni kandidati bodo obvestilo o neuvrstitvi v naslednji krog prejeli samo po elektronski pošti (oziroma navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Pozabil sem se prijaviti na internetu. Lahko pridem direktno na predizbore? Da. Vnaprej izpolnjena prijavnica ni pogoj za udeležbo na predizborih. Z vnaprejšnjo prijavo nam boste samo omogočili, da vas bomo na predizboru bolje spoznali, hkrati pa se lahko zgodi, da boste pred komisijo poklicani pred tistimi, ki se bodo prijavili šele na lokaciji predizbora. Predizborov se lahko udeležite kadarkoli med 10. in 18. uro na naslednjih lokacijah: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska ulica 18 Ali se lahko prijavim, če sem mlajši od 18 let? Da. Na predizbor lahko mladoletne osebe, na dan predizbora starejše od 14 let, pridejo same, medtem ko morajo osebe, stare od 4 do 14 let, na predizboru spremljati starši ali zakoniti zastopniki. Osebe, mlajše od 4 let, v oddaji na žalost ne morejo sodelovati. Na predizborih bodo vse mladoletne osebe prejele obrazec z izjavo staršev ali zakonitih zastopnikov, s podpisom katere se ti strinjajo z nastopom mladoletnika v oddaji. Moj talent vključuje nastop mojega kužka, ali je to dovoljeno? V primeru nastopa z živaljo/živalmi morate biti primerno zaščiteni, producentu pa pred nastopom predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva bodisi Zakon o zaščiti živali bodisi producent sam. Prav tako morate v celoti upoštevati 14. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Producent si pridržuje pravico do dodatnih zahtev po veterinarskih pregledih ter pravico, da zaradi strokovne ocene veterinarja ali nevarnosti v primeru, če bi žival sodelovala v oddaji, prepove nastop. Moj nastop vključuje akrobatske elemente in zahtevno opremo. Ali moram o tem pred nastopom koga obvestiti? Da. Če nameravate izvajati nastope, ki vključujejo nevarne akrobatske elemente, ob morebitnih varnostnih zahtevah pri izvedbi nastopa ali ob uporabi opreme večjih dimenzij (npr. več kot 2m x 2m x 2m), morate pred nastopom nujno obvestiti producenta oddaje. Klice sprejemamo od 12. 5. 2016 do 21. 8. 2016, vsak delovnik med 10. in 16. uro po telefonu številka 01 58 93 567. Koliko časa lahko traja moj nastop na avdiciji? Nastop lahko traja največ 2 minuti. Pripravljamo skupinski nastop, v katerem bi nastopili goli, brez obleke. Je to dovoljeno? Da, lahko nastopite goli, vendar morate poskrbeti, da med vašim nastopom občinstvo ne bo videlo vaših genitalij. Svetujemo, da se pred nastopom o tem posvetujete še s producentom. Sem na invalidskem vozičku. Ali se lahko prijavim? Seveda se lahko prijavite. V šovu SLOVENIJA IMA TALENT želimo dati priložnost prav vsem talentom, tudi osebam s posebnimi potrebami in invalidom. Vendar to napišite v prijavi, da bomo za vas lahko pripravili poseben dostop na oder. Za svojo varnost med nastopom pa boste morali, tako kot vsi ostali, poskrbeti sami. Svojo točko izvajam v bazenu z delfinom. Se lahko prijavim na tekmovanje? Da, lahko se prijavite. V prijavi natančno opišite svoj nastop ali pokličite 01 58 93 567, da se o tem pogovorite s producentom. Potrudili se bomo najti rešitev za vaš nastop. Če rešitve ne bomo našli, žal ne boste mogli nastopiti. Lahko prijavim za nastop svojega dedka, ki prelepo igra na glavnik? Star je 90 let, živi v domu za ostarele in že bolj težko hodi. Da, vendar bo moral dedek sam priti k nam na predizbor in se strinjati s splošnimi pogoji. Vse osebe, ki jih prijavijo drugi bodo morale same priti na predizbor, se strinjati s splošnimi pogoji in predstaviti komisiji. Kaj se zgodi, če se predizborov ne morem udeležiti na lokaciji, kjer sem se prijavil? Ni nas treba posebej obvestiti o tem. V tem primeru preprosto pridete na drugo lokacijo predizborov in se za nastop prijavite kar tam. Lahko se zgodi, da boste morali za nastop zato, ker niste bili prijavljeni, počakati nekoliko dlje. ===Navodila za predizbor=== Kaj so predizbori za šov Slovenija ima talent? Predizbor je tvoja edina priložnost, da prepričaš komisijo producentov POP TV, da te izbere za avdicijo, kjer boš nastopil pred žirijo šova Slovenija ima talent. Preden greš na predizbor, si natančno preberi celotna navodila za udeležbo na predizboru. Navodila za udeležbo na predizboru šova Slovenija ima talent PEVCI Za nastop pripravi kitico pesmi in refren; poješ lahko brez glasbene podlage ali na matrico (glasbeno podlago brez vokala). Če boš pel na matrico, moraš priskrbeti CD ali drug spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) z matrico, naslov pesmi in avtorja. Pozor - na enem CD-ju naj se nahaja samo matrica, ki jo boš uporabil za nastop. Bodi pozoren na kvaliteto zapisa na matrici. Če je le mogoče, se izogni YouTube posnetkom in mp3 zapisom najnižje kvalitete. Pripravljeno imej pesem, s katero meniš, da boš očaral komisijo ter rezervno pesem. GLASBENE SKUPINE/GLASBENIKI Inštrumente in z njimi povezano tehnologijo si morate priskrbeti sami. Predviden čas obravnave kandidata pred komisijo je cca. 5 min. Za nastop lahko priklopite le eno električno napravo (220 V). V primeru, da za svoj nastop in priprave potrebujete več časa oziroma več elektrike, upoštevajte nadaljnja navodila. Če vaš nastop vključuje večje število električnih inštrumentov in z njimi povezano tehnologijo ali velike inštrumente (npr. klavir/pianino, orgle, set bobnov …), svojega nastopa na predizboru zaradi produkcijskih razlogov ne boste mogli izvesti. V tem primeru pustite inštrumente doma, na predizbor pa prinesite videoposnetek svojega nastopa. Če ste skupina, naj na predizbor pride celotna skupina. Pridite oblečeni v oblačila, v katerih bi sicer nastopili pred komisijo. Če presodite, da lahko nastop izvedete z delno matrico (električni inštrumenti) ter akustičnimi inštrumenti, prinesite pripravljeno matrico in inštrumente s seboj na predizbor. PLESALCI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali veliko večji prostor ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. ARTISTI = KOMEDIJANTI/CIRKUSANTI/ČAROVNIKI/ŽONGLERJI/IMITATORJI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. NASTOPI Z ŽIVALMI Če nameravate nastopiti z živalmi, nas morate VNAPREJ OBVESTITI. OSTALI TALENTI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. VNAPREJ nas morate OBVESTITI o posebnih zahtevah glede vašega nastopa (koliko prostora potrebujete, kako visok mora biti prostor itd.). Prav tako nas morate VNAPREJ OBVESTITI, če nameravate uporabiti kakršno koli nevarno opremo. ==Klemen Orter== KLEMEN ORTER Mlad, 16-letni glasbenik iz Velenja se z glasbo ukvarja že od malih nog, bolj odločno pa je v svet glasbe vstopil pred dvema letoma. Pred časom je posnel skladbi Prisluhni mi, zapri oči in Pusti skrbi, sedaj pa predstavlja nov, tretji singl Tista si (avtor Dean Delucca). Naslednji projekt, ki ga načrtuje, je priredba skladbe Ne kliči zvezde z neba, ki ga je v originalu prepeval duo Moulin Rouge v osemdesetih letih. Grimm McClee: http://www.radio1.si/27866 http://www.avditorij.si/si/prireditev/36-festival-melodije-morja-in-sonca http://www.finance.si/111814 http://www.evrovizija.com/na-slovenski-popevki-2006-ljudstvo-ni-imelo-pravico-glasovati-614 https://www.google.si/search?q=ema+2005+gledanost&oq=ema+2005+gledanost&aqs=chrome..69i57.8446j0j4&sourceid=chrome&ie=UTF-8#q=ema+2005+gledanost&start=0 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=gledanost%20eme http://www.24ur.com/konec-zapletov-sestre-v-tallin.html http://www.finance.si/41117 https://www.sta.si/711790/molkova-se-je-opravicila-zaradi-napake-pri-branju-telefonske-stevilke-na-sobotni-emi ==Točka== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 23.–26. 2. |- | 1. || Besedilo celice |- | 2. || Besedilo celice |- | 3. || Besedilo celice |- | 4. || Besedilo celice |- | 5. || Besedilo celice |- | 6. || Besedilo celice |- | 7. || Besedilo celice |- | 8. || Besedilo celice |- | 9. || Besedilo celice |- | 10. || Besedilo celice |- | 11. || Besedilo celice |- | 12. || Besedilo celice |} ===2014=== ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 3.–4. 4. !! 7.–11. 4. !! 14.–21. 4. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Domotožja – Papir''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Domotožja – Papir || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach |- | 4. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hči vaškega učitelja – Mi2 |- | 5. || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Domotožja – Papir |- | 6. || Zvezdni prah – Neisha || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 7. || Žamet – Omar Naber || Hot – King Foo || Naumi – T.M.S. Crew |- | 8. || Vzem' si čas – Anu || Žamet – Omar Naber || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva |- | 9. || Hot – King Foo || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Žamet – Omar Naber |- | 10. || Nimaš kej – Anja Baš || Zvezdni prah – Neisha || Hot – King Foo |- | 11. || Kozmočud – Hulahoop || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 12. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Naumi – T.M.S. Crew || Na Golici – Nula Kelvina |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 4.–7. 5. !! 19.–24. 5. !! 26.–30. 5. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Kozmočud – Hulahoop''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Moj svet – Joko Ono || Moj svet – Joko Ono |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson || I Believe in ... – Elvis Jackson || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 5. || Domotožja – Papir || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Don't Look Back – Tide |- | 6. || Na Golici – Nula Kelvina || Na Golici – Nula Kelvina || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 7. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Don't Look Back – Tide || Na Golici – Nula Kelvina |- | 8. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hot – King Foo |- | 9. || Hot – King Foo || Hot – King Foo || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 10. || Naumi – T.M.S. Crew || Domotožja – Papir || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 11. || Don't Look Back – Tide || Round and Round – Tinkara Kovač || To ni blues – Bilbi |- | 12. || Moj svet – Joko Ono || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas || Dej povej – Eskobars |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–10. 6. |- | 1. || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Dej povej – Eskobars |- | 3. || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 5. || Kozmočud – Hulahoop |- | 6. || Moj svet – Joko Ono |- | 7. || Don't Look Back – Tide |- | 8. || Na Golici – Nula Kelvina |- | 9. || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 11. || 1000-e luči – Bo! |- | 12. || Eurovision – Laibach |} ;Julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 15.–18. 7. !! 21.–25. 7. !! 28. 7.–1. 8. |- | 1. || '''Dej povej – Eskobars''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Eurovision – Laibach''' |- | 2. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || 1000-e luči – Bo! || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 3. || 1000-e luči – Bo! || Eurovision – Laibach || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay |- | 4. || Na Golici – Nula Kelvina || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D |- | 5. || Eurovision – Laibach || To ni blues – Bilbi || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 6. || I Believe in ... – Elvis Jackson || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Dej povej – Eskobars |- | 7. || Moj svet – Joko Ono || Dej povej – Eskobars || 1000-e luči – Bo! |- | 8. || To ni blues – Bilbi || Don't Look Back – Tide || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 9. || Don't Look Back – Tide || Moj svet – Joko Ono || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc |- | 11. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 12. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Sladek strup – Omar Naber |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 8. !! 11.–15. 8. !! 19.–23. 8. !! 25.–29. 8. |- | 1. || '''Kamn – Dan D''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Comes Love – Katja Šulc''' |- | 2. || Eurovision – Laibach || Kamn – Dan D || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Hard Times – Umek |- | 3. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Sladek strup – Omar Naber || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru |- | 4. || Sladek strup – Omar Naber || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 5. || 1000-e luči – Bo! || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Kamn – Dan D || Kamn – Dan D |- | 6. || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Eurovision – Laibach || Sladek strup – Omar Naber || Benjamin in jaz – Kino za dva |- | 7. || Comes Love – Katja Šulc || 1000-e luči – Bo! || Benjamin in jaz – Kino za dva || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 8. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Comes Love – Katja Šulc || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Men vse – Toni |- | 9. || To ni blues – Bilbi || Roll the Dice – The Tide || Roll the Dice – The Tide || Sladek strup – Omar Naber |- | 10. || Dej povej – Eskobars || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Eurovision – Laibach || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 11. || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Benjamin in jaz – Kino za dva || Se vozim – Tekochee Kru || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 12. || Roll the Dice – The Tide || Men vse – Toni || Hard Times – Umek || Hot Air – Alice Blue |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–12. 9. !! 15.–19. 9. !! 23.–26. 9. !! 29. 9.–3. 10. |- | 1. || '''Se vozim – Tekochee Kru''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Hard Times – Umek''' || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek || Gota – Perpetuum Jazzile || Men vse – Toni |- | 3. || Men vse – Toni || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek |- | 4. || Comes Love – Katja Šulc || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 5. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Se vozim – Tekochee Kru || Hot Air – Alice Blue || Prerojena – Hellcats |- | 6. || Hard Times – Umek || So Close – Christine Zadnikar || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages |- | 7. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || To je plan – Flora & Paris || So Close – Christine Zadnikar || So Close – Christine Zadnikar |- | 8. || Hot Air – Alice Blue || Hot Air – Alice Blue || To je plan – Flora & Paris || Se vozim – Tekochee Kru |- | 9. || Sladek strup – Omar Naber || Sladek strup – Omar Naber || Men vse – Toni || To je plan – Flora & Paris |- | 10. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || To je plan – Flora & Paris || Gota – Perpetuum Jazzile || Prerojena – Hellcats || Still Dreaming – Sixtynine |- | 12. || So Close – Christine Zadnikar || Dej pel – Sausages || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–17. 10. !! 20. 10.–1. 11. |- | 1. || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' || '''Dej pel – Sausages''' || '''Prerojena – Hellcats''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Gota – Perpetuum Jazzile || Dej pel – Sausages |- | 3. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Gloria – Neisha |- | 4. || Hard Times – Umek || Prerojena – Hellcats || So Close – Christine Zadnikar |- | 5. || So Close – Christine Zadnikar || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya |- | 6. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi |- | 7. || Still Dreaming – Sixtynine || So Close – Christine Zadnikar || Gota – Perpetuum Jazzile |- | 8. || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Still Dreaming – Sixtynine |- | 9. || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Nova generacija – Jan Plestenjak || Samo morje ve – Sara Kobold |- | 10. || Se vozim – Tekochee Kru || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Terminator – The Stroj & Ladybird |- | 12. || Gloria – Neisha || Tiste snovi – Bilbi || Čista jeba – Mi2 |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Prerojena – Hellcats || Rekli so – Dan D || Čista jeba – Mi2 |- | 3. || Gota – Perpetuum Jazzile || Tiste snovi – Bilbi || Tako je – Lea Sirk || Bossanova – Laibach |- | 4. || Tiste snovi – Bilbi || All – Torul || All – Torul || Čista jeba – Mi2 |- | 5. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Terminator – The Stroj & Ladybird || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff |- | 6. || Still Dreaming – Sixtynine || Kje si – Samo Budna || Gloria – Neisha || All – Torul |- | 7. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk |- | 8. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Samo morje ve – Sara Kobold || Kje si – Samo Budna |- | 9. || Gloria – Neisha || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi || Gloria – Neisha |- | 10. || Samo morje ve – Sara Kobold || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya || Tiste snovi – Bilbi |- | 11. || All – Torul || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Dober dan, življenje – Ditka |- | 12. || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–6. 12. !! 8.–13. 12. !! 15.–20. 12. !! 22.–31. 12. |- | 1. || '''Rekli so – Dan D''' || '''Uspavanka – Muff''' || '''Bossanova – Laibach''' || '''Me ljubiš kej? – Manouche''' |- | 2. || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche || Me ljubiš kej? – Manouche || Tišina – Čedahuči |- | 3. || Me ljubiš kej? – Manouche || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff || Rekli so – Dan D |- | 4. || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Tišina – Čedahuči || Uspavanka – Muff |- | 5. || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Sončen dan – Darja Švajger || Bossanova – Laibach |- | 6. || Dober dan, življenje – Ditka || All – Torul || Rekli so – Dan D || Gaga People – Noctiferia |- | 7. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 8. || Kje si – Samo Budna || Terminator – The Stroj & Ladybird || Dober dan, življenje – Ditka || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 9. || All – Torul || Dober dan, življenje – Ditka || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Sončen dan – Darja Švajger |- | 10. || Tiste snovi – Bilbi || Sončen dan – Darja Švajger || All – Torul || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Sončen dan – Darja Švajger || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 12. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Tišina – Čedahuči || Bled spomin – Mladich & Semo || December – Bohem |} ;Točka leta 2014 {{stolpci|3| * Lažji kot misel – Jacuzzy Krall * Don't Look Back – Tide * The Redneck Genius Story – Werefox * Lovin' Me – Maraaya * So Close – Christine Zadnikar * Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank * Rekli so – Dan D * Pisan vrtiljak – Nitrox * Dej pel – Sausages * Naumi – T.M.S. Crew * Kamor greš – Polona Kasal * Men vse – Toni * Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin * Tišina – Čedahuči * Domotožja – Papir * Terminator – The Stroj & Ladybird * Se vozim – Tekochee Kru * Roll the Dice – The Tide * Se še spomniš – Indigo * Benjamin in jaz – Kino za dva * Pretežko srce – Blu.Sine * I Believe in ... – Elvis Jackson * Kratek stik – Big Foot Mama * The Whistleblowers – Laibach * Čista jeba – Mi2 * Uspavanka – Muff * Brave Men – Gramatik * Gota – Perpetuum Jazzile * All – Torul * Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen * Burnfire – Umek * Comes Love – Katja Šulc * Prerojena – Hellcats * Silent Scream – Hex & The Glitch * 1000-e luči – Bo! * Moj svet – Joko Ono * Eurovision – Laibach * Dej povej – Eskobars * Burning – Thomas March * Kozmočud – Hulahoop }} ===2015=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27.–31. 1. |- | 1. || '''Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin''' |- | 2. || Uspavanka – Muff |- | 3. || Tišina – Čedahuči |- | 4. || Sončen dan – Darja Švajger |- | 5. || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 6. || Me ljubiš kej? – Manouche |- | 7. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 8. || Gaga People – Noctiferia |- | 9. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 10. || December – Bohem |- | 11. || Dobro jutro – Folk idoli |- | 12. || Pisan vrtiljak – Nitrox |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–7. 2. !! 9.–13. 2. !! 16.–27. 2. |- | 1. || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Pozitivne misli – Dan D''' |- | 2. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Pozitivne misli – Dan D || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 3. || Sončen dan – Darja Švajger || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Bled spomin – Mladich & Semo || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 5. || Me ljubiš kej? – Manouche || Sončen dan – Darja Švajger || Tišina – Čedahuči |- | 6. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 7. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox |- | 8. || Dobro jutro – Folk idoli || Dobro jutro – Folk idoli || Nehi težit – katarina Mala |- | 9. || Gaga People – Noctiferia || Bled spomin – Mladich & Semo || Gaga People – Noctiferia |- | 10. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Dobro jutro – Folk idoli |- | 11. || Pozitivne misli – Dan D || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 12. || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–6. 3. !! 9.–14. 3. !! 31. 3.–3. 4. |- | 1. || '''Plešem po muziki – Gal Gjurin''' || '''Any Place to Go – Elvis Jackson''' || '''No History – Laibach''' |- | 2. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Pozitivne misli – Dan D || Pozitivne misli – Dan D |- | 3. || Pozitivne misli – Dan D || Hej – Anika Horvat || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Nehi težit – katarina Mala || No History – Laibach || Restart – Šank Rock |- | 5. || Hej – Anika Horvat || Slow Down Remix – LastDayHere || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 6. || Slow Down Remix – LastDayHere || Nehi težit – katarina Mala || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 7. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala |- | 8. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Izola – Rudi Bučar || Izola – Rudi Bučar |- | 9. || Bled spomin – Mladich & Semo || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Hej – Anika Horvat |- | 10. || Gaga People – Noctiferia || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 11. || No History – Laibach || Restart – Šank Rock || Pegasti milijonar – Alma |- | 12. || Izola – Rudi Bučar || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–11. 4. !! 13.–18. 4. !! 21.–24. 4. |- | 1. || '''No History – Laibach''' || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Restart – Šank Rock || No History – Laibach || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 3. || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |- | 4. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || No History – Laibach |- | 5. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 6. || Jadra – Raiven || Restart – Šank Rock || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 7. || Izola – Rudi Bučar || Pegasti milijonar – Alma || Sanjam demone – Hellcats |- | 8. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma |- | 9. || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar || Restart – Šank Rock |- | 10. || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar |- | 11. || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 12. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 5. !! 11.–15. 5. !! 25.–29. 5. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' || '''Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec''' |- | 2. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Jadra – Raiven || Presežna vrednost bivanja – N3L || The Balance – Torul |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin |- | 6. || Restart – Šank Rock || The Balance – Torul || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 7. || Go Disco, Go – Koala Voice || Sanjam demone – Hellcats || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 8. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 9. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 10. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin |- | 11. || The Balance – Torul || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 12. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin || Pozitiv – Jacuzzy Krall |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 6. !! 8.–13. 6. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile |- | 3. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec |- | 6. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 7. || The Balance – Torul || Pozitiv – Jacuzzy Krall |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul |- | 9. || Go Disco, Go – Koala Voice || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 10. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 11. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Matrix World (live) – The Tide |- | 12. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Se ti laže – Sausages |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 8.–5. 9. !! 8.–11. 9. !! 15.–19. 9. !! 21.–25. 9. !! 28. 9.–2. 10. |- | 1. || '''Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' |- | 2. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Cukr pop – I.C.E. || Za naju (live) – Alya || Rider – John F. Doe |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Presežna vrednost bivanja – N3L || Iluzija – Eskobars || Se ti laže – Sausages || Vikend zvezda – DreamOn |- | 4. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Rider – John F. Doe || Za naju (live) – Alya |- | 5. || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Za naju (live) – Alya || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Matrix World (live) – The Tide || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina |- | 7. || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars || Cukr pop – I.C.E. |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Matrix World (live) – The Tide || Se ti laže – Sausages |- | 9. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars |- | 10. || Se ti laže – Sausages || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 11. || Ledena – Siddharta || Za naju (live) – Alya || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina || Všeč tko k je – Nipke |- | 12. || Cukr pop – I.C.E. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Vikend zvezda – DreamOn || Difficult to Kill – Torul |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–16. 10. !! 20.–23. 10. |- | 1. || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ogledalo – Niet''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' |- | 2. || Cukr pop – I.C.E. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 3. || Všeč tko k je – Nipke || Ledena – Siddharta || Ogledalo – Niet |- | 4. || Rider – John F. Doe || Difficult to Kill – Torul || Všeč tko k je – Nipke |- | 5. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Cukr pop – I.C.E. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Vikend zvezda – DreamOn || Všeč tko k je – Nipke || Vikend zvezda – DreamOn |- | 7. || Ljubezen beži – Regina || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Difficult to Kill – Torul |- | 8. || Difficult to Kill – Torul || Vikend zvezda – DreamOn || Iluzija – Eskobars |- | 9. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 10. || Se ti laže – Sausages || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe |- | 11. || Ogledalo – Niet || Footloose – Perpetuum Jazzile || Mending Fences – Alice Blue |- | 12. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Maš me, mam te – Trkaj |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Ogledalo – Niet''' || '''Footloose – Perpetuum Jazzile''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' || '''Ogledalo – Niet''' |- | 2. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Difficult to Kill – Torul || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Ogledalo – Niet || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 4. || Difficult to Kill – Torul || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Ogledalo – Niet || Maš me, mam te – Trkaj |- | 5. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || We Are Millions and Millions Are One – Laibach |- | 6. || Maš me, mam te – Trkaj || Difficult to Kill – Torul || Footloose – Perpetuum Jazzile || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 7. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 8. || Vikend zvezda – DreamOn || Maš me, mam te – Trkaj || Lift Boy – Mistermarsh || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Mending Fences – Alice Blue || Vikend zvezda – DreamOn || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 10. || Všeč tko k je – Nipke || Všeč tko k je – Nipke || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 11. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Lift Boy – Mistermarsh || Wooden Animal – Dandelion Children || Fortuna – Eroika |- | 12. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Nov dan – Leonart |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 12. !! 8.–12. 12. |- | 1. || '''Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar''' || '''Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 3. || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 4. || Wooden Animal – Dandelion Children || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 5. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Maš me, mam te – Trkaj |- | 6. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Fortuna – Eroika |- | 7. || Nov dan – Leonart || Nov dan – Leonart |- | 8. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Lonewolf – Trash Candy |- | 9. || Fortuna – Eroika || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 10. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Core – Jardier |- | 11. || Lonewolf – Trash Candy || Nastalo bo – Siddharta |- | 12. || Core – Jardier || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |} ;Točka leta 2015 {{stolpci|3| * Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad * Meš me, mam te – Trkaj * We Are Millions and Millions Are One – Laibach * Jadra – Raiven * Footloose − Perpetuum Jazzile * Ledena − Siddharta * Pozitiv – Jacuzzy Krall * Rider − John F. Doe * Core – Jardier * Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec * Here for You – Maraaya feat. Perpetuum Jazzile * Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Niet * Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič * Vedno sam – Roots in Session & Aleksandra Ilijevski * Všeč tko k je – Nipke * Bil sem nor (Mel sm dnar) – Sausages feat. Fidži * Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva * Any Place to Go – Elvis Jackson * Go Disco, Go – Koala Voice * Presežna vrednost bivanja − N3L * Cukr pop − I.C.E. * Igra je igra − Gal Gjurin in Temna godba * Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar * Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin * Stisn se k men – Manouche feat. Alenka Godec * Torture – Gramatik feat. Eric Krasno * Matrix World – The Tide * Iluzija – Eskobars * Sanjam demone – Hellcats * Gozdna vila – Hulahoop * Difficult to Kill – Torul * East – džeZZva * Wooden Animal – Dandelion Children * Greva dol – Tabu * Do nagega – Alma * Nov dan – Leonart * Vikend zvezda – DreamOn * Izola – Rudi Bučar * Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin }} ;Predlogi {{stolpci|3| * Down – Fed Horses * Visoko nad oblaki – Neisha * Shoot at the Clock – Borghesia * Pozab na bonton – Clemens * Preslikava – Blu.Sine * Naj sije v očeh – Bassless * Krila – 3SOMS * Maj – Zala Djurić-Ribič * Palma – Napravi mi dete * I (Going Somewhere) – King Foo * En svet – Slove'n'aid * Original – Carpe Diem * Afterlife – Whitestain * Do nagega – Alma * Gozdna vila – Hulahoop * Vse bo kul – Clemens * East – džezzva * Open Sea – Tosca Beat * Gud vajb – Trifekta & Sheby * The Edge of Sanity – Black Diamond * Tatu – Alex Volasko * Do neba – Katrinas * Stara dobra – Jan Plestenjak * Road to Nowhere – LastDayHere * Blues tega mesta – Andrej Ikica * Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran * S tvojimi očmi – Kühlschrank * Maškerada – Nula Kelvina }} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 25.–30. 1. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Core – Jardier |- | 4. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 5. || Fortuna – Eroika |- | 6. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 7. || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 8. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 10. || Lonewolf – Trash Candy |- | 11. || Bil sem nor – Sausages & Fidži |- | 12. || Greva dol – Tabu |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 2. !! 9.–13. 2. !! 17.–20. 2. !! 23.–26. 2. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Core – Jardier || Core – Jardier || Take Your Time – Elvis Jackson |- | 3. || Greva dol – Tabu || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Take Your Time – Elvis Jackson || Core – Jardier |- | 4. || Core – Jardier || Greva dol – Tabu || Fortuna – Eroika || Čarobna cesta – Nataša |- | 5. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Wooden Animal – Dandelion Children || Divja voda – Billysi || Pejt vn – David & Murat |- | 6. || Wooden Animal – Dandelion Children || Pejt vn – David & Murat || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu |- | 7. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Fortuna – Eroika || Pejt vn – David & Murat || Left Behind – Happy Ol' McWeasel |- | 8. || Fortuna – Eroika || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Divja voda – Billysi |- | 9. || Lonewolf – Trash Candy || Stampedo – Mary Rose || Stampedo – Mary Rose || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 10. || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Stampedo – Mary Rose |- | 11. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Stuck – Bassless |- | 12. || Pejt vn – David & Murat || Take Your Time – Elvis Jackson || Čarobna cesta – Nataša || Lahk bi – Mrigo |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 3. !! 22.–25. 3. !! 28. 3.–1. 4. |- | 1. || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' || '''Stuck – Bassless''' || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' |- | 2. || Greva dol – Tabu || Take Your Time – Elvis Jackson || Dober dan – Alya |- | 3. || Stuck – Bassless || Lahk bi – Mrigo || Strele v maju – Siddharta & Urban |- | 4. || Lahk bi – Mrigo || Triads − Werefox || Triads − Werefox |- | 5. || Čarobna cesta – Nataša || Dober dan – Alya || Moje mesto – Leonart |- | 6. || Divja voda – Billysi || Greva dol – Tabu || Stuck – Bassless |- | 7. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Lahk bi – Mrigo |- | 8. || Pejt vn – David & Murat || Čarobna cesta – Nataša || Megalodon – Gora |- | 9. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Čarobna cesta – Nataša |- | 10. || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Moje mesto – Leonart || Divja voda – Billysi |- | 11. || Triads − Werefox || Megalodon – Gora || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 12. || Dober dan – Alya || Strele v maju – Siddharta & Urban || Anticipator – Puppetz |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–8. 4. !! 12.–16. 4. !! 19.–30. 4. |- | 1. || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' |- | 2. || Moje mesto – Leonart || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart |- | 3. || Stuck – Bassless || Moje mesto – Leonart || Stuck – Bassless |- | 4. || Dober dan – Alya || Stuck – Bassless || Matica – Dan D |- | 5. || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz || Lahk bi – Mrigo |- | 6. || Take Your Time – Elvis Jackson || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 7. || Lahk bi – Mrigo || Lahk bi – Mrigo || Navaden občan – Gušti |- | 8. || Megalodon – Gora || Megalodon – Gora || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 9. || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Triads − Werefox |- | 10. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 11. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Matica – Dan D || Pieces – Jardier |- | 12. || Ladja norcev – Lačni Franz || Navaden občan – Gušti || Zlati časi − Balladero |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 9.–13. 5. !! 16.–20. 5. !! 23.–27. 5. !! 30. 5.–3. 6. |- | 1. || '''Moje mesto – Leonart''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Do kosti – Tabu''' || '''Pieces – Jardier''' |- | 2. || Strele v maju – Siddharta & Urban || Pieces – Jardier || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Do kosti – Tabu |- | 3. || Pieces – Jardier || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo |- | 4. || Navaden občan – Gušti || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Navaden občan – Gušti || Navaden občan – Gušti |- | 5. || Matica – Dan D || Nothing Left For Me – Maraaya || Pieces – Jardier || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 6. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart || Začaraj me – King Foo || Matica – Dan D |- | 7. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ne izgubi se – Big Addiction || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 8. || Zlati časi − Balladero || Ladja norcev – Lačni Franz || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 9. || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Poglej v oči – Nitrox |- | 10. || Triads − Werefox || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 11. || Ne izgubi se – Big Addiction || Do kosti – Tabu || Poglej v oči – Nitrox || Prepotentneži − Mladich |- | 12. || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 6. !! 13.–17. 6. |- | 1. || '''Do kosti – Tabu''' || '''Do kosti – Tabu''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Naprej – Hellcats |- | 3. || Pieces – Jardier || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 4. || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |- | 5. || Prepotentneži − Mladich || Prepotentneži − Mladich |- | 6. || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 7. || Ne izgubi se – Big Addiction || Pieces – Jardier |- | 8. || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 9. || Poglej v oči – Nitrox || Začaraj me – King Foo |- | 10. || Nothing Left For Me – Maraaya || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 11. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 12. || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Dvigni krila – Jan Plestenjak |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 9. !! 12.−16. 9. !! 19.–23. 9. !! 26.–30. 9. |- | 1. || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Where You Left Me – Muff''' || '''Where You Left Me – Muff''' |- | 2. || Do kosti – Tabu || Where You Left Me – Muff || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Naprej – Hellcats |- | 3. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 4. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda || Tip Top – Nuša Derenda || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 5. || Začaraj me – King Foo || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Happy Birthday – Soulgreg Artist |- | 6. || Tip Top – Nuša Derenda || Naprej – Hellcats || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 7. || Prepotentneži − Mladich || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Home – Sadni dan |- | 9. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Prepotentneži − Mladich || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Funky – Marko Hatlak Band || Blue and Red – ManuElla || Dvigni krila – Jan Plestenjak |- | 11. || Where You Left Me – Muff || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Noben me ne razume – Nipke || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 12. || Funky – Marko Hatlak Band || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Sabotage − Liamere |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 10. !! 10.–14. 10. !! 17.–21. 10. |- | 1. || '''Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' |- | 2. || Where You Left Me – Muff || Noben me ne razume – Nipke || Prvi zadnji – Tabu |- | 3. || Noben me ne razume – Nipke || Where You Left Me – Muff || Sabotage − Liamere |- | 4. || Tip Top – Nuša Derenda || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Saviour of Love – Torul |- | 5. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Sabotage − Liamere || Noben me ne razume – Nipke |- | 6. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt |- | 7. || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 8. || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Home – Sadni dan || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 9. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan |- | 11. || Prvi zadnji – Tabu || To mi je všeč – Nina Pušlar || Pesem zate – Nino |- | 12. || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7.–12. 11. !! 14.–18. 11. !! 21.–25. 11. !! 28. 11.–2. 12. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Saviour of Love – Torul''' || '''Do konca – Siddharta''' |- | 2. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || To mi je všeč – Nina Pušlar || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Do konca – Siddharta || Srce za srce – Alya |- | 4. || Svet – Gušti & Borut Marolt || Sledi mi – Soundfly || Prvi zadnji – Tabu || Muza – BQL |- | 5. || Saviour of Love – Torul || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec |- | 6. || Pesem zate – Nino || Sabotage − Liamere || Sledi mi – Soundfly || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda |- | 7. || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B |- | 8. || Noben me ne razume – Nipke || Pozitiven song − Anzhe || Muza – BQL || Sledi mi – Soundfly |- | 9. || Sledi mi – Soundfly || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe || Med dvema ognjema – Anika Horvat |- | 10. || Pozitiven song − Anzhe || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe |- | 11. || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Do konca – Siddharta || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec || Čas – Los Ventilos |- | 12. || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B || Player − Ina Shai |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 12. |- | 1. || '''Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda''' |- | 2. || Muza – BQL |- | 3. || Mama Koka − Zmelkoow |- | 4. || One World – Slove'n'aid |- | 5. || Strangers' Tides – Koala Voice |- | 6. || Sama − Nera |- | 7. || Sledi mi – Soundfly |- | 8. || Glasovi – Gora |- | 9. || Zame − Sheby |- | 10. || Blow – Happy Ol'McWeasel |- | 11. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 12. || Vesoljne smeti – Miha Kralj |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Kaj če bi – Sheby * Ne moje ne tvoje – Radio Mondo * Ne vem – Imperij * Galaxije bežijo – King Foo * Čist hudo – 3SOMS * Fešta – Orlek * Prosim, malo tišje – Alex Volasko * Pesem o naju – Samuel Lucas * Find Yourself – LastDayHere * Sanjaj me – Anette * We Are the Prime – Cosmo Daivat * I Hope the Wind Knows – Daniel Vezoja * Running Out – RUN2NONE * V bližini ljudi – Niet * V najlepše dni – Zgrešeni primeri * Kemija – Matjaž Kumelj * Dotik je dovolj – Grizl * Barve – Up'n'downs * Wonder – Spotless Minds * Smrt za smrt − Laibach * Plesišča − #Hešteg * Zar ima neka...? – Bro * Noro – Panda * Ukradli so nam mesto – Mef in NOB * Napoleon – Napravi mi dete * Ruku mi daj – Zoran Čalić Band * Na polju zlomljenih besed – DMP * Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič * Love Refugee – Thomas March & The Lounge Collective * Avešunfiling – Jernej Zoran * Pomladni dan – Imperij * Ni prostora – Tretji kanu * Pojem zate – Leonart * Same Place Same Bar – The Sticky Licks * Mali čovjek – Kill Keny * Cmokfehtar − Lačni Franz * Mr. Blues – Andraž Polič (Du Chanson) * Solze sreče! − Kyru * Jst bi te mel − Clemens * Kuku lele – Magnifico * Ubil bi rad spomine − Samo Sam feat. Davor Božič * Suzanna Smiling – Daniel Vezoja * Endless Desires – Inmate * Narobe svet – Bomb Shell * All Is Gone − Tidal Waves * Should Have Listened – Trash Candy * Mucki, srčki, risanke an sladoled – Smaal Tokk * Resničen svet – Mary Rose * Fusion – Philammon * Fly Fly Fly – Emil & the Detectives * Plague of Immortality – Within Destruction * Čigava pojava zabava – Mistermarsh * Muvam na bit – 3soms * Mass-Produced Unicorns – Broken Lock * Čas – Gašper Rifelj * Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer }} ;Točka leta 2016 – Top 40 {{stolpci|2| # Nipke - Noben me ne razume # Tabu - Nabiralka zvezd # Los Ventilos - Čas # Miha Kralj – Vesoljne smeti # Nemir Tadija feat. Zlatko - Kebab in čevap # Up'n'downs - Barve # Niet - V bližini ljudi # Sausages & Marko Hatlak - Poletna # Within destruction - Plague of immortality # Lačni Franz – Cmokfehtar # BQL- Muza # Big Addiction – Ne izgubi se # Happy Ol'McWeasel – Blow # Zmelkoow – Mama Koka # Gora - Megalodon # 2B – Privid # Torul - Saviour of love # Robert Jukič – Dvigaš se k oblakom # Napravi mi dete - Napoleon # Muff – Where you left me # Janez Dovč – Kvarkova svatba # Zoran Čalić - Ruku mi daj # Emil & the Detectives – Fly Fly Fly # Vlado Kreslin - Stari komadi # Siddharta feat. Urban - Strele v maju # Jardier - Pieces # Bro - Njiva (Žetvena pesem) # Werefox - Triads # Liamere – Sabotage # Zala Smolnikar - Deklica zaljubljena # Anika Horvat - Med dvema ognjema # Soundfly - Sledi mi # Ina Shai - Player # Nina Pušlar - To mi je všeč # Klara Jazbec - Milijon in ena # Neisha – Vrhovi # Koala Voice - Strangers' Tides # Tabu - Do kosti # Sheby - Zame }} {| class="wikitable" |+Točka leta 2016 ! Kategorija !! Zmagovalec |- | po izboru občinstva || Nina Pušlar − To mi je všeč |- | mednarodni trgi || Torul – Saviour of Love |- | preboj leta || Zala Smolnikar – Deklica zaljubljena |- | netočka leta 2016 || Matter – Anakonda (feat. Napravi mi dete) |- | točka leta 2016 || Tabu – Nabiralka zvezd |- | hard & heavy || Within Destruction – Plague of Immortality |- | najlepša balada || Liamere – Sabotage |- | naj duet || Siddharta & Urban – Strele v maju |- | hip hop || Nipke – Noben me ne razume |- | band leta || Jardier – Pieces |} ===2017=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 16.–20. 1. !! 23.–27. 1. !! 30. 1.– 3. 2. |- | 1. || '''One World – Slove'n'aid''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 2. !! 13.–17. 2. !! 20.–24. 2. !! 27. 2.−3. 3. |- | 1. || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' |- | 2. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Milijon in ena – Klara Jazbec || Nabiralka zvezd – Tabu || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM |- | 3. || Čas – Los Ventilos || Vrhovi − Neisha || Stari komadi – Vlado Kreslin || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 4. || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 5. || Vrhovi − Neisha || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 6. || Lebdenje − King Foo || Čas – Los Ventilos || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 7. || Sama − Nera || Ću – Čao Portorož || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Ću – Čao Portorož |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Let the love win! – Soulgreg Artist || Vrhovi − Neisha || Lebdenje − King Foo |- | 9. || One World – Slove'n'aid || Lebdenje − King Foo || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 10. || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Lebdenje − King Foo || Up&Up – Kreativo (vokalni band) |- | 11. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Bit – Muff |- | 12. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Šelestenje – Hulahoop |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 3. !! 27.−31. 3. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' |- | 2. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Bit – Muff |- | 3. || Bit – Muff || Marilyn Monroe – Neisha |- | 4. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 5. || Nabiralka zvezd – Tabu || Milijon in ena – Klara Jazbec |- | 6. || Hladen tuš – Skalp || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 7. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Ruski vohun – Banditi |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 9. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop |- | 10. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 11. || Marilyn Monroe – Neisha || Eyes of a Warrior − Raggalution |- | 12. || Ruski vohun – Banditi || Kuhar − Simpl |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.−7. 4. !! 10.−14. 4. !! 17.–21. 4. !! 24.–28. 4. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Marilyn Monroe – Neisha''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Eyes of a Warrior − Raggalution''' |- | 2. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Kuhar − Simpl || Telo – Hamo & T2L || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Marilyn Monroe – Neisha || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Eyes of a Warrior − Raggalution || Holymen − Noctiferia |- | 4. || Bit – Muff || Telo – Hamo & T2L || Marilyn Monroe – Neisha || Ruski vohun – Banditi |- | 5. || Ruski vohun – Banditi || Eyes of a Warrior − Raggalution || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul |- | 6. || Kuhar − Simpl || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul || Kuhar − Simpl |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Bit – Muff || Bit – Muff || Balada o njej – Bohem |- | 8. || Hladen tuš – Skalp || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Marilyn Monroe – Neisha |- | 9. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego |- | 10. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop || Balada o njej – Bohem || Hešteg – Icotovi zobi |- | 11. || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 12. || Telo – Hamo & T2L || Monday – Torul || Hešteg – Icotovi zobi || V mleku − Tretji kanu |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27. 4.–12. 5. !! 15.−19. 5. !! 22.–26. 5. !! 29. 5.−2. 6. |- | 1. || '''Monday – Torul''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Holymen − Noctiferia''' || '''Za vedno – Nina Pušlar''' |- | 2. || Kuhar − Simpl || Holymen − Noctiferia || Za vedno – Nina Pušlar || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Ob kavi – Anabel |- | 4. || Ruski vohun – Banditi || V mleku − Tretji kanu || Telo – Hamo & T2L || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 5. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Na poti večnosti – Zala Smolnikar |- | 6. || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Za tvoj nasmeh – Nino |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Useless – Trash Candy |- | 8. || V mleku − Tretji kanu || Eyes of a Warrior − Raggalution || Halo – Alya || Holymen − Noctiferia |- | 9. || Marilyn Monroe – Neisha || Halo – Alya || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Monday – Torul |- | 10. || Balada o njej – Bohem || Za vedno – Nina Pušlar || V mleku − Tretji kanu || Halo – Alya |- | 11. || Halo – Alya || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 12. || Za tvoj nasmeh – Nino || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Useless – Trash Candy || Se prepoznaš? – Sheby |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 6. !! 12.−16. 6. !! 19.−23. 6. !! 26.–30. 6. |- | 1. || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' |- | 2. || Za vedno – Nina Pušlar || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Najin sin – Sašo Gačnik || Useless – Trash Candy |- | 3. || Useless – Trash Candy || Useless – Trash Candy || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 4. || Za tvoj nasmeh – Nino || Za vedno – Nina Pušlar || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy |- | 5. || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Always (Če te najdem) – Mrfy || Useless – Trash Candy || Probaj razumet − Emkej |- | 6. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Se prepoznaš? – Sheby || Za vedno – Nina Pušlar || On My Way – Omar Naber |- | 7. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy || Ob kavi – Anabel |- | 8. || Holymen − Noctiferia || Za tvoj nasmeh – Nino || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Za vedno – Nina Pušlar |- | 9. || Se prepoznaš? – Sheby || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Se prepoznaš? – Sheby || Se prepoznaš? – Sheby |- | 10. || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Za tvoj nasmeh – Nino || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Najin sin – Sašo Gačnik || On My Way – Omar Naber || Briga me − Peter Lovšin |- | 12. || Probaj razumet − Emkej || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Hiše − Tretji kanu |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 8. 9. !! 15. 9. !! 22. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''On My Way – Omar Naber''' || '''Briga me − Peter Lovšin''' |- | 2. || On My Way – Omar Naber || Hiše − Tretji kanu || Tididam – Bomb Shell || On My Way – Omar Naber |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell |- | 4. || Probaj razumet − Emkej || On My Way – Omar Naber || Najin sin – Sašo Gačnik || Furanje nikamor – Sheby |- | 5. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Always (Če te najdem) – Mrfy || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 6. || Hiše − Tretji kanu || Probaj razumet − Emkej || Svila – Isobel || V intervalu večnih sanj – Junema |- | 7. || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Modro sonce – Gušti || Hiše − Tretji kanu || Svila – Isobel |- | 8. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Briga me − Peter Lovšin || Modro sonce – Gušti || Modro sonce – Gušti |- | 9. || Modro sonce – Gušti || Lagano – Challe Salle || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Hiše − Tretji kanu |- | 10. || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Lagano – Challe Salle || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Lagano – Challe Salle || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno || Grandioso – The Stroj |- | 12. || Tididam – Bomb Shell || Svila – Isobel || Furanje nikamor – Sheby || Daj srce – 2B |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 10. !! 13. 10. !! 21. 10. |- | 1. || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Kavalir – Manouche''' |- | 2. || Furanje nikamor – Sheby || Tididam – Bomb Shell || Breakout Season – Inmate |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Daj srce – 2B || Daj srce – 2B |- | 4. || Tididam – Bomb Shell || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 5. || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik |- | 6. || Daj srce – 2B || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo |- | 7. || Grandioso – The Stroj || Furanje nikamor – Sheby || Svila – Isobel |- | 8. || V intervalu večnih sanj – Junema || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj |- | 9. || 1000 besed − King Foo || 1000 besed − King Foo || Odhajaš − Kühlschrank |- | 10. || Modro sonce – Gušti || Kavalir – Manouche || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Breakout Season – Inmate || Tesla − Janez Dovč |- | 12. || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo || Vede premikanja – Koala Voice |} ;November–januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! colspan=2|November !! colspan=2|December !! colspan=2|Januar |- | 3. 11. || Breakout Season – Inmate || 1. 12. || Pri nas – Okustični & J. Juras || 5. 1. || rowspan=2|Lepa si – Nina Pušlar |- | 10. 11. || Vede premikanja – Koala Voice || 8. 12. || Vede premikanja – Koala Voice || 12. 1. |- | 17. 11. || Kavalir – Manouche || 15. 12. || Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl || 18. 1. || Miže – Omar Naber |- | 24. 11. || Nihče ne ve – Ditka || 22. 12. || Valovi – Gasper & Zala Kralj || 28. 1. || Valentina − Epp (Erik Platon) |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Fish – Ewok * Rad bi te čakal – Sergej Čas * Feel Valentine – Tina Mauko * Tihožitje – Kronika * Kristina − Flirrt * Kmalu bo konec te zime − Andraž Hribar * Makov med – Kalaia * Kovčki – Brest & Vesna Zornik * Cirkus – Sara * Tvoje misli − Nera * 027 – Kontradikshn * Vedno znova – Taša * Pusti, naj gre – Severa Gjurin & Ksenija Jus * Ona − Imperij * Važno, da nekdo spi – Sergej Čas * Dotik stare Ljubljane – Aleksander Novak * Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen * Ordinary Day − Yan Baray * Osvobojen – Gromofon * Sex You Slow – DaBlaBlues * Nov teden – Yesterday Banda * Gledam tvoje slike – San Di EGO & A. Mežek * ''Odhajaš − Kühlschrank'' * How to Be Cool – Anja Kotar * Poljub rajskih dni − Katrinas ft. Cherie * ''Grandioso – The Stroj'' * ''Daj srce – 2B'' * 1000 besed − King Foo * ''Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik'' * ''Vede premikanja – Koala Voice'' * E plain an kidipe – Katja Šulc * Danes me ni – Leonart * ''Breakout Season – Inmate'' * 0,3 ljubezni – Sweetpeak & Laura * ''Zvezde v mlaju – Bordo'' * Mavrična princeska − Jernej Zoran * ''Tesla − Janez Dovč'' * ''Prosti pad − Nera'' * ''Kavalir – Manouche'' * ''Bežim – Neisha'' * Instabejb – 6pack Čukur * ''Svet na rami – Los Ventilos'' * Odzven – Imperij * Superzvezda – Andrej Ikica * ''Lačni psi – Dežurni krivci'' * ''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'' * ''Sangue nero – Tori Tango'' * ''Pri nas – Okustični & J. Juras'' * Diamond Duck − Maraaya * Okna – Orlek * ''Nihče ne ve – Ditka'' * Iščem te – naio ssaion * You Are My Life – Maja Založnik & Mooonshine * Heart Goes Away – Vagabunda * ''Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl'' * ''Vojak – Mistermarsh'' * ''Valovi – Gasper & Zala Kralj'' * Edina – Samo Sam & Sheby * ''Anakin – Mrfy'' * Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja * Kompromis – Zlatko * ''Brez besed – Kevin Koradin'' * ''Four – Christine Zadnikar'' * ''Miže − Omar Naber'' * Ljubim – Anette * ''Lovim dež − Buh'' * ''Povej – Raiven'' * ''Hip hop junak – Trkaj & Nipke'' * ''Irena, lejko nouč – Ethnotrip'' * ''LV – Muff'' * Ti boš vedno prvi – Helena Blagne * ''Bejrut − Matter'' * Heading for the Sun – Stray Train * V Ljubljani – Bohem * ''Lepa si – Nina Pušlar'' * Zapuščam poletje – Taja Božič * Poln kufer – Challe Salle * ''Frame Bend Over – Generator'' * ''In the Army Now – M. Debevec & D. Kušer'' * ''Dust of Time – Jardier'' * ''Valentina − Epp (Erik Platon)'' * ''Ljubezen je tovarna – G. Zemljič & N. Perunović'' * ''Princ – Sheby'' * Window – Seven Days in May * Univerzum − Hidden View * ''Zimska – BQL'' * ''The End of the World – Metalsteel'' * ''Maska – Bo!'' * ''Back to Being Me – Lea Sirk'' * Šlajn na suhem – Šlajn }} ==Radio 1== 12. 5. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Imset - Feniks # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Samuel Lucas - Pesem o naju # Clemens – Jst bi te mel # DMP - Balet # Jardier – Pieces # Balladero – Zlati časi # Flora & Paris – Naša bajta # I.C.E. – Tja do srca 1. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Nino - Mojito # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Clemens – Jst bi te mel # Imset - Feniks # Jardier - Pieces # Balladero – Zlati časi # DMP - Balet # Alex Volasko - Pesem in poljub # Aleksander Novak - Živet Predlog: Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj 10. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Aleksander novak - Živet # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Nino - Mojito # Imset - Feniks # Balladero – Zlati časi # Alex Volasko – Pesem in poljub # Jardier – Pieces # Clemens – Jst bi te mel Predlog: Muff - Where You Left Me 28. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Carpe Diem - Tapete # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Aleksander Novak - Živet # Jardier - Pieces # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Clemens – Jst bi te mel # Balladero – Zlati časi # Muff - Where you left me # Alex Volasko – Pesem in poljub Predlog: Neža Pančur Nessy – Večerja pod zvezdami isr2329mswwxcrnwz31j18joajc7qju 6655762 6655760 2026-04-04T15:35:56Z Anzet 118843 6655762 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} ==Podatki po kategorijah== ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & [[Bruno Mars]] |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || [[David Guetta]], Alphaville & [[Ava Max]] |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || [[Miley Cyrus]] |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || [[Lady Gaga]] |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || [[Coldplay]] |- | 13. || Why Why Why || [[Shawn Mendes]] |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & [[Sia (pevka)|Sia]] |- | 23. || Birds of a Feather || [[Billie Eilish]] |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 3. || Skrito v raju || [[Luka Basi]] |- | 4. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 5. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 6. || Carpe Diem || [[Joker Out]] |- | 7. || Tu || Luka Basi & [[Maraaya]] |- | 8. || Tvoja || [[Alya]] |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || [[Nika Zorjan]] |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || [[Magnifico]] |- | 13. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]] |- | 16. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]] |- | 17. || Nika || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || [[Nina Pušlar]] |- | 2. || [[Žan Serčič]] |- | 3. || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] |- | 5. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] |- | 6. || [[Alya]] |- | 7. || [[Čuki]] |- | 8. || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 9. || [[Magnifico]] |- | 10. || [[Vlado Kreslin]] |- | 11. || [[Siddharta]] |- | 12. || [[Maraaya]] |- | 13. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]] |- | 14. || [[Nika Zorjan]] |- | 15. || [[Neisha]] |- | 16. || [[Pop Design]] |- | 17. || [[Flirrt]] |- | 18. || [[Victory (glasbena skupina)|Victory]] |- | 19. || [[Ansambel bratov Avsenik]] |- | 20. || [[Tanja Žagar]] |} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 3. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || Tvoja || [[Alya]] |- | 5. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 6. || Nemirna kri || [[Nina Pušlar]] |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || [[Nika Zorjan]] feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || [[Kvatropirci]] in [[Marko Škugor]] |- | 11. || Sekunde || [[Ines Erbus]] |- | 12. || Vse je v redu || [[Flirrt]] |- | 13. || Mora se || [[Saša Lendero]] & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & [[Monika Avsenik]] |- | 17. || Ostani || [[Eva Boto]] |- | 18. || How Much Time Do We Have Left || [[Klemen Slakonja]] |- | 19. || Tišlarski pozdrav || [[Čuki]] in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || [[Miran Rudan]] |} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || [[Mrfy]] |- | 2. || Adijo metulji || [[Big Foot Mama]] |- | 3. || Mir || [[Siddharta]] |- | 4. || Gola || [[Joker Out]] |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || [[Hamo & Tribute 2 Love|Hamo in Tribute 2 Love]] |- | 6. || Za naju || [[Flirrt]] |- | 7. || 4 od 10 || [[Jet Black Diamonds]] |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || [[Tinkara Kovač]] |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || [[Tina Marinšek]] |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || [[Maraaya]] |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || Carpe Diem || Joker Out |- | 20. || Hedonista || [[Raiven]] |} * https://img.rtvslo.si/_files/2023/10/17/19_483209165318127634_vabilo-za-sodelovanje.pdf * https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/skrivnostna-mednarodna-zirija-ni-vec-skrivnost/ ==ZOISG== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! {{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}} !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || || »« || || || || || || || || || || |- | 2. || Mario Pešić || || »« || || || || || || || || || || |- | 3. || Martina Majerle† || || »« || || || || || || || || || || |- | 4. || Nastja Gabor || || »« || || || || || || || || || || |- | 5. || Matevž Derenda || || »« || || || || || || || || || || |- | 6. || BQL || || »« || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || || »« || || || || || || || || || || |} ==Popevka tedna== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | rowspan=6 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega, Flow |- | [[Žan Hauptman|Hauptman]] || Send Me Flying, Sometimes, Waste Time, Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx) <small>[Sladica ft.]</small>, Pleše po svoje <small>(Leopold I. ft.)</small>, Sledim, Če bi vedel, Bliže <small>(ft. Iza)</small> |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[Joker Out]] || Omamljeno telo, Gola, Vem, da greš, Umazane misli, A sem ti povedal, Barve oceana, Katrina |- | rowspan="8" style="text-align:center"|6 || [[Eskobars]] || Potnik, Vidim ti v očeh, Ni dovolj, Hodim naprej, Bele zastave, Brave Men <small>(Gramatik ft.)</small> |- | [[Avtomobili]] || Poslušaj, Bar pozabe, Palme gorijo, Stopinje v snegu, Reka, Daleč <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | [[Zlatko (raper)|Zlatko]]|| Več od lajfa, Ti to lahko <small>(ft. Nina Pušlar)</small>, Učer, dons, jutr <small>(ft. T.M.S Crew)</small>, Čaka vas uspeh, Žive naj vsi narodi, Karavana gre naprej <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | {{Nowrap|[[Društvo mrtvih pesnikov]]}} || Nebo nad Berlinom, Bojna črta, Čip (za moj utrip), Tinta in pero (Hip hop), Padalo za strah, Formula časa |- | [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Superfajn, Granata, Konec tedna, Reci mi da, Za božič bom doma, Dejva |- | [[2b|2B]] || Daj srce, Midva sva, Najini koraki, Kot morje, Kje so rože, Čez telo |- | Lamai || Bela luna, Proti vetru, Spet te slišim, Vdihni me, Kot čutim te jaz, Stopinje |} ==Melodije morja in sonca 2021== * 10. julija 2021 v Amfiteatru Avditorija Portorož – Portorose * Zbiranje pesmi od 10. marca do 9. aprila 2021. * 12 skladb (in ne več 14): 3 avtorji ali izvajalci povabljeni (izbere oz. povabi Organizacijski odbor festivala), ostalih 9 izbranih na razpisu * Avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (skladba, besedilo). * največ 3 minute in pol, slovenski ali italijanski jezik * na odru največ 5 ljudi * izvirna, še ni bila javno predvajana ali kako drugače objavljena * spremljava MMS benda (spremljevalna skupina) * Vsi izvajalci morajo do 10. julija dopolniti najmanj 17 let. * Strokovna komisija za izbor izmed prijavljenih skladb izbere: najmanj 9 + 2 rezervi * glasovanje za veliko nagrado: (1) strokovna žirija, (2) izbrane radijske postaje, (3) javnost s telefonskim glasovanjem (televoting) * nagrade: (1) Velika nagrada MMS 2021, (2) nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja, nagrade strokovne žirije za (3) najboljše besedilo, (4) najboljšo glasbo in (5) izvedbo (interpretacija vokalnega solista) * izborna strokovna komisija (7 članov) : strokovna žirija (5 članov) * Organizacijski odbor povabi k sodelovanju največ 3 avtorje ali izvajalce, strokovna komisija pa izmed prijavljenih na javnem razpisu MMS 2021 izbere najmanj 9 skladb. * Veliko nagrado MMS 2021 prejme izvajalec skladbe. * Če imata dve skladbi (ali več) enako število točk v seštevku točk telefonskega glasovanja, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije, ima prednost tista, ki se je v glasovanju strokovne žirije uvrstila višje. * več kot 70 prijav * izbrane skladbe znane do 7. maja * https://avditorij.si/si/mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-melodije-morja-in-sonca-2021 * https://avditorij.si/files/static/185 * https://avditorij.si/files/static/182 * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-prestavljenih-melodijah-morja-in-sonca-spremenjena-razpisna-pravila/572580 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=Iz%C5%A1tekani+na+Radiu+%C5%A0tudent+1+in+2 =EMA Freš= {{col-begin}} {{col-2}} ;Prvi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|4. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Stella}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Pia Nina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|8. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Stella}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|5. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Soulution}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Younite}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Younite}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Martina}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|6. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Astrid in Avantagarden}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Martina}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Drugi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|11. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Klarity}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|15. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Klarity}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|12. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Petra Ceglar}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Parvani Violet}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|13. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Parvani Violet}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Tretji teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|18. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Saška}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|22. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Saška}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|19. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Alfirev}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Marmoris}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|20. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Marmoris}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Četrti teden – poraženci I {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|25. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Pia Nina}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|29. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Pia Nina}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|26. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Alfirev}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|27. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Alfirev}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Soulution}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} ;Peti teden – poraženci II {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|2. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Martina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|6. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Lana Hrvatin}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|3. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Astrid in Avantgarden}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Astrid in Avantgarden}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Tilen Lotrič}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|4. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} =Inmate= {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Inmate | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Velenje]], [[Slovenija]] | genre = Metal | years_active = 2005–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = Marko Duplišak <small>(2016–)</small><br>Andrej Bezjak <small>(2005–)</small><br>David Vodopivec <small>(2016–)</small><br>Miha Oblišar <small>(2006, 2016–)</small><br>Jure Grudnik <small>(2005–)</small> | past_members = Sašo Bandalo <small>(2005–13)</small><br>Rok Miklavžina - Mike <small>(2009–14)</small><br>Aleš Kroflič <small>(2006–15)</small><br>Miro Gavrič <small>(2005–6)</small><br>Matjaž Parfant <small>(2007–8)</small><br>Žiga Rezar <small>(2013–14)</small><br>Primož Benko<br>Dragan Bagarić <small>(2014–16)</small><br>David Valh <small>(2014–15)</small><br>Aleksander Kolar <small>(2016–??)</small> | module = | module2 = | module3 = }} '''Inmate''' (pisano tudi '''INMATE''') je slovenska metalska skupina iz Velenja. Njeni trenutni člani so: * Marko Duplišak − vokali * Andrej Bezjak − kitara * David Vodopivec − kitara (session) * Miha Oblišar − bas * Jure Grudnik − bobni Začetki skupine segajo v leto 2005. Svoj prvi koncert so imeli avgusta tistega leta pod kozolcem Mladinskega centra Šmartno ob Paki, v katerem so imeli vaje do leta 2009. Takrat so bili še zgolj instrumentalni bend. Prihodnje leto se jim je pridružil njihov prvi vokalist Miha Oblišar. Leta 2006 so veliko koncertirali, med drugim so (prvič) nastopili na Metalcampu. Udeležili so se 6. državnega tekmovanja za zlato činelo v Lendavi, kjer so zasedli 2. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate|title=Inmate |accessdate=26. 12. 2019 |date=4. 9. 2006 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta v kratkem razmaku skupino zapustila kitarist Miro Gavrič in Oblišar, konec leta pa se jim je pridružil kitarist Aleš Kroflič. V letih 2007–2009 so aktivno iskali novega resnega vokalista. Preizkusili so več različnih vokalistov, med njimi tudi Matjaža Parfanta. Leta 2007 so začeli snemati material za album pod taktirko producenta Tata Purusha. Vokale je posnel Parfant, a njegovo sodelovanje z bendom je bilo kratkotrajno, saj se je leta 2008 od njih poslovil, tako da tega materiala niso nikoli uporabili. Leta 2009 se jim je pridružil pevec Rok Miklavžina - Mike, s katerim so prvič uradno nastopili na Metalcampu 2009. Leta 2012 je pri založbi Graviton Music Services izšel njihov albumski prvenec ''Free At Last'' (za produkcijo je poskrbel že omenjeni Tat Purush). Pri snemanju albuma so k sodelovanju povabili Marka Duplišaka iz zasedbe LastDayHere, ki je odpel čiste vokale, Miklavžina pa kruleče (growli). Takrat so posneli tudi svoj prvi videospot za singel »Without Warning«. Leta 2013 so začeli pripravljati material za drugo ploščo. V začetnem obdobju tega (začetek 2013) je skupino zapustil basist Sašo Bandalo, ki ga je zamenjal Žiga Rezar. Ta je med drugim prispeval aranžma za skladbo »Home«, ki je izšla na kompilaciji Lignit 3, ki jo je 2014 izdal Šaleški študentski klub. Kmalu po izidu kompilacije je Rezar odšel iz skupine, novi basist pa je postal Dragan Bagarić. Izid druge plošče ''Tree of Life'' je bil prvotno predviden za jesen 2014, ko naj bi Inmate tudi bili na turneji s švedsko zasedbo Sonic Syndicate. A poleti je bend zapustil Miklavžina, zato so morali turnejo odpovedati, izid plošče pa prestaviti. Po odhodu Miklavžine se je skupini jeseni 2014 kot vokalist pridružil David Valh. Plošča ''Tree of Life'' je izšla leta 2015 (člani zasedbe so takrat bili: Andrej Bezjak, Aleš Kroflič, Dragan Bagarić, David Valh in Jure Grudnik). Uradno so jo prvič predstavili na festivalu mladih kultur Kunigunda 2015. Po nastopu na Kunigundi so se v bendu zopet pojavile težave: do konca leta sta skupino zapustila Aleš Kroflič in David Valh, v začetku leta 2016 pa še Dragan Bagarić. Tako sta na začetku leta 2016 ostala samo še Andrej Bezjak in Jure Grudnik, konec leta pa je skupina štela 6 članov − v skupino se je vrnil prvi pevec Miha Oblišar, tokrat kot basist, poleg njega pa so se pridružili še David Vodopivec (season kitarist), Aleksander Kolar (vokalist – growli) in Marko Duplišak, ki je gostoval na prvih dveh albumih, pri njem so tudi snemali videospote, sedaj pa je postal "polnopravni" član benda. Leta 2017 je ob 12-letnici delovanja izšel DVD ''XII'', šlo je za posnetek koncerta na Kunigundi 2015 in dokumentarec o skupini. Januarja 2019 so izdali tretji album ''Anarthas'', mesec zatem pa nastopili na Emi. ==Diskografija== <small>Albumi</small> * 2012: ''Free At Last'' * 2015: ''Tree of Life'' * 2019: ''Anarthas'' +Atma-singel ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * https://www.youtube.com/watch?v=ujNCMa6JaCs * https://www.youtube.com/watch?v=gVPPX21IrHw * https://www.youtube.com/watch?v=BRlArY-yNJw * https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/139224754 =Špil liga= Špil liga {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Komisija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] || rowspan=2|Izak Košir<br>Melanija Fabčič - Melée<br>Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut |- | III. || 2015/16 || Infected || Klavdija Kopina<br>Tomaž Pezdirc<br>Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || Joker Out || rowspan=2|Toni Cahunek<br>Klara Zupančič<br>Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || In the Attic |- | VI. || 2018/19 || Kiwi Flash || Klara Zupančič<br>Ana Medved<br>Andi Koglot |} ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Koala Voice * Sober Assault * Lynch * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Bendi so se pomerili na 5 ligaških večerih (predtekmovanje). 10 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Ligaški večeri in polfinalna večera so potekali na malem odru Kina Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2013/14 so postali Koala Voice. ;Ligaški večeri – špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 10. 2013<br>4. žirant: Miha Guštin</small> !! 2. špil<br><small>22. 11. 2013<br>4. žirant: Tomaž Štular</small> !! 3. špil<br><small>6. 12. 2013<br>4. žirant: Ivo Rimc</small> !! 4. špil<br><small>17. 1. 2014<br>4. žirant: Mate Brodar</small> !! 5. špil<br><small>14. 2. 2014<br>4. žirant: Črt Batagel</small> |- | '''Koala Voice <small>(45,57 %)</small>'''<br>'''Sober Assault <small>(9,34)'''</small><br>Lynch <small>(45,09)</small> || The Perception <small>(11,76)</small><br>'''High 5 <small>(24,29)</small>'''<br>'''Ice on Fire <small>(63,96)</small>''' || '''Vogi <small>(68,88)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(14,69)</small>'''<br>Netherworld <small>(16,43)</small> || Vertigo <small>(17,94)</small><br>'''Below Zero <small>(19,68)</small>'''<br>'''The Broken Input <small>(62,39)</small>''' || Night Flight<br>'''Dehrotom'''<br>'''Fonem''' |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar (slednjega je na 4. špilu nadomeščal Tomaž Pezdirc), vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>14. 3. 2014</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>18. 4. 2014</small> |- | <s>Fonem</s><br>'''The Broken Input <small>(47,28 %)'''</small><br>Vogi <small>(23,83)</small><br>Below Zero <small>(14,87)</small><br>'''Koala Voice <small>(14,02)</small>''' || Kung Fu Vegan <small>(4,31)</small><br>High 5 <small>(11,47)</small><br>'''Ice on Fire <small>(63,78)</small>'''<br><s>Dehrotom</s><br>'''Sober Assault <small>(20,44)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru je nastopilo 5 bendov, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Gostujoči žirant v prvem polfinalu je bil Alen Steržaj. Fonem so nastop zaradi bolezni v zadnjem trenutku odpovedali. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>13. 6. 2014</small> |- | Ice on Fire<br>Sober Assault<br>The Broken Input<br>'''Koala Voice''' |} ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * StillOut * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Bendi so se pomerili na 3 tekmovalnih špilih. 6 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2014/15 so postali StillOut. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>16. 12. 2014<br>4. žirant: Tadej Košir</small> !! 2. špil<br><small>23. 1. 2015<br>4. žirant: Robert Šercer</small> !! 3. špil<br><small>13. 2. 2015<br>4. žirant: Klavdija Kopina</small> |- | z3ro z3ro <small>(17,52 %)</small><br>'''Apokalipsa <small>(74,62)</small>'''<br>'''No Agenda <small>(7,85)</small>''' || '''Night Flight <small>(55,59)</small>'''<br>'''StillOut <small>(31,38)</small>'''<br>The Pyramids <small>(13,03)</small> || '''Furu Efu <small>(87,34)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(10,57)</small>'''<br>The Lyrium <small>(2,09)</small> |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so zopet sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar, vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>6. 3. 2015</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>10. 4. 2015</small> |- | '''StillOut'''<br>Kung Fu Vegan<br>'''No Agenda''' || Apokalipsa <small>(28,01 %)</small><br>'''Furu Efu <small>(36,88)</small>'''<br>'''Night Flight <small>(35,11)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Obakrat je bil gostujoči žirant Robi Bulešič. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>21. 6. 2015</small> |- | Furu Efu<br>No Agenda<br>'''StillOut'''<br>Night Flight |} ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * Infected * Lumberjack * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * In the Attic }} Bendi so se pomerili na 4 tekmovalnih špilih. 8 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Komisijo so sestavljali Klavdija Kopina, Tomaž Pezdirc in Toni Cahunek ter gostujoči žirant. Prvaki sezone 2015/16 so postali Infected. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015<br>4. žirant: Miha Prašnikar</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015<br>4. žirant: Jaka Golob</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016<br>4. žirant: Hamo</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016<br>4. žirant: Peter Baroš</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |} ;Polfinala in finale {| class="wikitable" |- ! 1. polfinale<br><small>18. 3. 2016<br>4. žirant: Antonio Križnič</small> !! 2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- | '''Teenagers'''<br>Blank Page<br>'''Infected'''<br>VestriPullum || '''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- ! colspan=2|Finale<br><small>17. 6. 2016</small> |- | colspan=2 style="text-align:center"|Teenagers<br>In the Attic<br>'''Infected'''<br>Attic Mist |} ==2016/17== ==2017/18== ==2018/19== Bajta 23 Bizarregood Blerim Rexhepi Drone Society Garlik Kiwi Flash Macbeth - band MATES Tooth In The Sky ;Finale {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |- | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) ==Tanja Žagar== * https://infogram.com/10-let-tanje-zagar-1gx3pw4j85krmgr * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/prvenec-tanje-zagar/193329 * https://sites.google.com/site/aljosavasja/ * https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vsak-drugi-slovenec-si-zeli-mini-tanjo-zagar.html * https://www.si21.com/Glasba/Dee_Jay_Time-Predstavlja_DJ_SVIZEC_TURBO_MIX_st._2/ * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-slavko-bobovnik-in-tanja-zagar-postala-rekorderja-gongov/425521 * http://tanjazagar.com/Video * https://www.dnevnik.si/319345 * https://siol.net/trendi/svet-znanih/kritikam-se-nasmejis-in-gres-naprej-4247 * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/kdor-poslusa-moje-pesmi-me-lahko-dobro-spozna/195439 * http://tanjazagar.com/O-meni * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-zmagoslavje-rtv-slovenija-in-nic-novega-v-dezeli-viktorjev-ali-pac/304635 * http://zoso.si/product/search&keyword=tanja%20%C5%BEagar&category_id=0 * https://www.delo.si/druzba/panorama/tanja-zagar-gongi-so-nerazdruzljivi.html * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/druzabno/tanja-zagar-podiram-zapovedano-distanco-med-izvajalcem-in-poslusalci/297298 * https://www.lokalno.si/2009/11/23/58747/zgodba/fotovideo_koncert_tanje_zagar/ * http://lifestyle.enaa.com/Scena/Glasba/tanja-zagar-z-novo-uspesnico-hvala-ker-si-ob-meni-ti.html * https://www.pomurec.com/vsebina/8546/Tanja_Zagar__Graditi_kariero_v_tujini__ziveti_pa_v_Sloveniji__je_nemogoce * https://veseljak.si/novice/5550bd22a73c4/avdio-tanja-zagar-vse-bolj-nevarna * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/tanja-zagar-se-z-lepo-besedo-spopada-z-najvztrajnejsimi-vsiljivci/273347 ==Datumi rojstva== * Martin Štibernik 1976-02-20 * Nikola Sekulovič 1966-12-25 * Mitja Bobič 1983-11-19 * https://service.accredion.com/file/b1c27e16-2af7-4a93-89dc-7eb736a988f5.pdf * Saša Lešnjek: Rojena leta 1999 v Ljubljani. * Robert Korošec: Rojen leta 1990 v Mariboru * Matevž Derenda: Rojen leta 1996 v Brežicah. * Nuška Drašček Rojko: Rojena leta 1980 v Radečah. * Alenka Kozolc Gregurič: Rojena leta 1970 v Novem mestu * Konrad Pižorn Kondi: Rojen leta 1959 v Kranju * https://www.vesna-muzikal.si/igralci * Alya: 36 let * Denis Toplak: 32 * Kaja Vidmar: 24 * Jani Jugovic: 37 * Mojca Funkl: 43 * Luka Žvižej: 38 * Kataya: 33 * Miki Vlahovič: 51 * Teja Jugovic: 37 * Tomaž Mihelič: 40 ==Popevka 2018== * izvajalci morajo biti na dan 1. 9. 2018 stari najmanj 16 let * prijavljena skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3 minute in 30 sekund) * besedilo mora biti v slovenskem jeziku * skladba mora biti izvirna (v celoti in v posameznih delih skladbe) in še ne priobčena javnosti na dan prijave na razpis * izbrani izvajalci bodo skupaj s spremljevalnimi vokalisti skladbo izvedli v živo z revijskim orkestrom Radiotelevizije Slovenija ali z ansamblom/bendom Radiotelevizije Slovenija * zbiranje prijav poteka do 8. aprila 2018 * poleg prijavljenih skladb si Radiotelevizija Slovenija pridrži pravico neposredno povabiti k sodelovanju poljubno število avtorjev ali/in izvajalcev * 30. 3. 2018: Pravila izbiranja skladb za sodelovanje in načina glasovanja na izboru Popevke 2018 * 18. 4. 2018: seznam izbranih skladb * dokončna odločitev o izvedbi prijavljene skladbe (orkester ali bend) v pristojnosti Radiotelevizije Slovenija (želena izvedba prijavljene skladbe) * o avtorju (avtorjih) priredbe za orkester dokončno odloči Radiotelevizija Slovenija * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-besedilo_razpisa_popevka_2018.pdf Javni razpis za sodelovanje na festivalu »Popevka 2018«] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-prijavni_obrazec_popevka2018.pdf Prijavni obrazec »Popevka 2018«] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-objavlja-javni-razpis-za-sodelovanje-na-festivalu-popevka-2018/445863 |title=RTV Slovenija objavlja javni razpis za sodelovanje na festivalu »POPEVKA 2018« |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/nuska-drascek-caka-svojo-popevkarsko-naslednico-prijavite-se/446097 |title=Nuška Drašček čaka svojo popevkarsko naslednico - prijavite se! |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} ==Luka Sešek== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Luka Sešek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Luka Sešek | alias = | birth_date = 1997 | birth_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = Pevec | instrument = | years_active = 2015–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Luka Sešek''' (rojen 1997)<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/talenti-druzine-sesek|title=Talenti družine Sešek |accessdate=8. 12. 2017 |date=5. 1. 2017 |format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/pa-je-tu-nova-sezona-oddaje-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=FOTO in VIDEO: To so zmagovalni nastopi prve oddaje Znan obraz ima svoj glas! |accessdate=8. 12. 2017 |date=25. 9. 2017 |format= |work=24ur.com }}</ref> je slovenski pevec iz Ljubljane. Mamma Mia!: Eddie SIT 2016 When We Were Young Ko dvigneš me Moja DSZG 2017: Luka Sešek Maska * Luka Sešek & PROPER - Ne pozabi, da si lepa - 21. 12. 2016 * Luka Sešek & PROPER - 2U (David Guetta ft Justin Bieber) - 24. 9. 2017 * Luka Sešek & PROPER - Rad bi jo videl - 25. 5. 2017 http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/talent-luka-sesek-blesti-v-muzikalu-mamma-mia.html ==Znan obraz ima svoj glas== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Clemens || || || || || || || || || || || || |- | 2. || Anina Trobec || || || || || || || || || || || || |- | 3. || Luka Sešek || || || || || || || || || || || || |- | 4. || Nika Zorjan† || || || || || || || || || || || || |- | 5. || Ljubica Špurej Jazbinšek || || || || || || || || || || || || |- | 6. || Lea Sirk || || || || || || || || || || || || |- | 7. || Mitja Šinkovec || || || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 8. || Marijan Novina || || || || || || || || || || || || |} ==FSF 2012== 15. [[Festival slovenskega filma]] (FSF 2012) je potekal med 27. in 30. septembrom 2012 v Portorožu. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni in srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni igrani filmi'''</small> |- | Generacija 71, režija Boštjan Slatenšek, 82 min |- | Hvala za Sunderland, režija Slobodan Maksimović, 92 min |- | Nahrani me z besedami, režija Martin Turk, 88 min |- | Pisma iz Egipta, režija Polona Sepe, 80 min |- | Srečen za umret, režija Matevž Luzar, 100 min |- | Šanghaj, režija Marko Naberšnik, 124 min |- | Vaje v objemu, režija Metod Pevec, 89 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Dolge počitnice, režija Damjan Kozole, 80 min |- | Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, režija Dušan Moravec, 50 min |- | Jaz sem Janez Janša, režija Janez Janša, 68 min |- | Oči in ušesa boga, režija Maja Weiss in Tomo Križnar, 95 min |- | Otroci socializma - zamenite mi glavo, režija Brane Bitenc, 45 min |- | Pedro Opeka, dober prijatelj, režija Jože Možina, 102 min |- | V deželi medvedov, režija Nika Autor, 72 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni film'''</small> |- | Deklica in drevo, režija Vlado Škafar, 61 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Mlada noč, režija Olmo Omerzu, 62 min |- | Nočne ladje, režija Igor Mirković, 101 min |- | Parada, režija Srdjan Dragojević, 116 min |- | Ženska, ki si je otrla solze, režija Teona Strugar Mitevska, 103 min |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani kratki filmi'''</small> |- | Jutro, režija Sonja Prosenc, 10 min |- | Kdo se boji črnega moža?, režija Janez Lapajne, 25 min |- | Missing the moment, režija Mitja Mlakar, 10 min |- | Paket, režija Dražen Štader, 4 min |- | Sto psov, režija Jan Cvitkovič, 24 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki film'''</small> |- | Jaz sem dober delavec, režija Diego Menendes, 3 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Animirani kratki filmi'''</small> |- | Egon klobuk, režija Igor Šinkovec, 2 min. |- | Gledam oči, režija Amir Muratović, 5 min |- | Komunikacija, obsedenost in recesija, režija Jaka Kramberger in Leon Vidmar, 3 min |- | Koyaa - lajf je čist odbit, režija Kolja Saksida, 3 min |- | Pikapolonica hoče odrasti, režija Miha Knific, 12 min |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" |- ! Besedilo glave |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani celovečerni, srednjemetražni in kratki filmi'''</small> |- | Fuck Machine, AVA - akademija za vizualne umetnosti, režija Živa Petrič, 9 min, kratki |- | Kekec, tri dni pred poroko, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 46 min, srednjemetražni |- | Kje si stari?, AGRFT, režija Tosja Flaker Berce, 21 min, kratki |- | Limonada, AGRFT, režija Maja Prettner, 25 min, kratki |- | Mladost, AGRFT, režija Sara Kern, 19 min, kratki |- | Nad mestom se dani, AGRFT, režija Blaž Završnik, 24 min, kratki |- | Nikamor 13:22, AGRFT, režija Maja Prelog, 13 min, kratki |- | Razbiti spomini, I. Gimnazija Celje, režija Tomaž Krajnc, 15min, kratki |- | Simpatija, Srednja šola za medije, mentor za režijo Boštjan Miha Jambrek, 99 min, celovečerni |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki filmi'''</small> |- | Benjamin, AGRFT, režija Katarina Morano, 29 min |- | Božji otroci, AGRFT, režija Domen Martinčič, 14 min |- | Ljubezenska pesem: Viharni vrh, Visoka šola za umetnost, Jurij Meden, 3 min |- | Od 1912, Visoka šola za umetnost, režija Gaja Kutnjak, 6 min |} SPREMLJEVALNI PROGRAM Igrani in dokumentarni filmi in koprodukcije CELOVEČERNI FILMI 1. Kolesarji v temi, režija Vasja Rovšnik, 77 min 2. Neslišne vojne, režija Rodolfo Bisatti, 86 min 3. Nekoč je bila dežela pridnih, režija Urša Menart, 78 min 4. Divji, režija Jure Breceljnik, 88 min 5. Nebeška vas, režija Rudi Uran, 87 min 6. Duhec, režija Jurij Pervanje, 110 min 7. Prelomnica, Mišo Šušak, 110 min SREDNJEMETRAŽNI FILMI 8. Božična večerja, režija Boštjan Vrhovec, 58 min 9. Stari pisker, režija Darko Nikolovski, 60 min 10. Hoja po vodi, režija Marko Bratuš, 52 min 11. Gradimo novi svet, režija Marko Kobe, 53 min 12. Fant, pobratim smrti II, režija Maja Weiss, 51 min 13. Moj prijatelj Mujo, režija Miran Zupanič, 61 min KRATKI FILMI 14. Fužine nejberhud: športni upi, režija Diego Menendes, 20 min 15. Nekje v septembru, režija Rok Štupar, 30 min 16. Vivir: Finale, režija Rok Kajzer Nagode, 14 min 17. Ponesrečen biznis, režija Vito Pešič, 35 min ŠTUDIJSKI FILMI 1. Franček in Otilija, AGRFT, režija Vid Hajnšek, 14 min 2. Kdo in kaj, AGRFT, režija Peter Hvalica, 23 min 3. Maks, AGRFT, režija Sara Kern, 16 min 4. Messi se je poškodoval, AGRFT, režija Nikolaj Vodošek, 21 min 5. Zmaj, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 17 min 6. Pobeg, AGRFT, režija Milan Urbajs, 30 min ==Zvezde plešejo== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2"|Plesni par !! rowspan="2"|Ples !! rowspan="2"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! <small>Andrej</small> !! <small>Katarina</small> !! <small>Nika</small> !! <small>Lado</small> !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 2. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 3. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 4. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 5. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 6. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |-style="background:#ffdead" | 7. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 8. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 9. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 10. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2" class="unsortable"|Plesni par !! rowspan="2" class="unsortable"|Ples !! rowspan="2" class="unsortable"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! {{abbr|L|Lado}} !! {{abbr|N|Nika}} !! {{abbr|K|Katarina}} !! {{abbr|A|Andrej}} !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |-style="background:#ffdead" | 2. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Izločena |- | 3. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 4. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 5. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Ogrožena |- | 6. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 7. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 8. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |} ==4play== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 4play | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = All4Play<br>All 4 Play | origin = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | genre = | years_active = {{start date|2005}}–{{end date|2014}} | label = Menart Records<br>Reflektor | associated_acts = | website = [https://www.facebook.com/All-4-Play-131761430213779 Facebook stran] | current_members = | past_members = [[Matjaž Kumelj]]<br>Grega Kralj<br>Tina Horvat<br>Sanja Cerjak | module = | module2 = | module3 = }} * http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-so-postali-all4play/243917 * http://siol.net/trendi/glasba/all4play-4play-357266 * http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=146793 * https://www.dnevnik.si/1042319568 * http://primorske.si/Priloge/TV-Okno/Nevarna-igra-s-skupino-all4play.aspx Lendero & Co Miha Hercog, besedilo pa Igor Mazul – Amon All 4 Play = zaradi tujine - 4play že bilo vzeto In memoriam Toše Proeski - Separate ways in Ledena<ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/4play-skupaj-s-tonijem-cetinskim-zapeli-v-spomin-toseta-proeskega/ |title=4Play skupaj s Tonijem Cetinskim zapeli v spomin Tošeta Proeskega |accessdate=2. 4. 2017 |date=17. 6. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> Sodelujejo s Steffaniom in Dennisom ;Festivali * MMS 2006: Tarča − 5. mesto * Pesem poletja 2006: Tarča − zmagali * Euro Pop 2006 (Zenica, BiH): Tarča – 1. mesto občinstva/posebno nagrado občinstva + nagrada za najboljši scenski nastop<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-iz-zenice-z-dvema-nagradama/176982 |title=4play iz Zenice z dvema nagradama |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 9. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * Pesem poletja 2007: Sladki greh – 1. mesto po mnenju občinstva (pesem Konga) * mednarodni festival Euro Pop 2007 (Zenica, BiH): Sladki greh – prvo mesto za nastop po mnenju strokovne žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-povsod-zmagujejo/186909 |title=4play povsod zmagujejo |accessdate=1. 4. 2017 |date=18. 9. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * EMA 2008: DJ – 4. mesto * Pesem poletja 2008: DJ * 2009: nagrada diamant za najboljšo skupino v Sloveniji<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/podeliteve-nagrad-diamanti/ |title=Podelitev nagrad diamanti |accessdate=2. 4. 2017 |date=15. 2. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref> * Pesem poletja 2009: Ko usoda se igra -- 3. nagrada občinstva * Marco Polo festival (festival ''pisme i vina'') 2009: Noro – nagrado za najboljši scenski/odrski nastop; finale<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2009/07/29/53633/aktualno/4play_na_korculi/?utm_source=ref&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink |title=4play na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=29. 7. 2009 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Marco Polo fest 2010 (Korčula): New generation – prvo nagrado publike v polfinalnem večeru; finale = dve nagradi: za najboljši scenski nastop in prvo nagrado publike<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/07/27/56682/aktualno/4play_zmaguje_na_korculi/ |title=4play zmaguje na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=27. 7. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-novo-generacijo-v-dalmacijo.html |title=Z novo generacijo v Dalmacijo |accessdate=1. 4. 2017 |date=28. 7. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> / zmagali na prvem polfinalnem večeru, v samem finalu pa smo osvojili nagrado občinstva in nagrado za najboljši scenski nastop * Ohrid 2010: Ti i jas (mak.) − zmagovalci žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/09/08/56966/aktualno/4play_prispeli_iz_ohrida/ |title=4Play prispeli iz Ohrida |accessdate=1. 4. 2017 |date=8. 9. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Split 2011: Anđeli bez krila * Ohrid fest 2011: Ljubi me polako – nagrado za najboljšo interpretacijo po mnenju žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2011/09/03/66845/zgodba/VIDEO_All4play_v_Ohridu/ |title=VIDEO: All4play v Ohridu |accessdate=1. 4. 2017 |date=3. 9. 2011 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Zlati glas Konga 2008 * Zlati glas Konga 2009 ;Diskografija * 2009: DJ<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/4play-se-igrajo-zares/ |title=4PLAY se igrajo zares |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/4play-na-cvicku-in-torti.html |title=4Play na cvičku in torti |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Nevarna igra / Opasna igra / Skin Game (1. 12., pri založbi Reflektor) -- Vse skladbe so posnete v vseh treh jezikih – slovenščini, hrvaščini in angleščini<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-razpadli-a-se-vedno-skupaj.html |title=4play razpadli, a še vedno skupaj |accessdate=2. 4. 2017 |date=2. 12. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2005: Zadnja priložnost<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-s-prvim-singlom-in-spotom/141654 |title=4play s prvim singlom in spotom |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 1. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Upanje<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/mlada-skupina-4play-se-vraca/172498 |title=Mlada skupina 4play se vrača |accessdate=2. 4. 2017 |date=1. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-bodo-zapolnili-vrzel/142897 |title=4play bodo zapolnili vrzel |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Tarča * Ledena noč * 2007: Sladki greh * 2007: Živi pesek<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2007/11/06/41914/aktualno/4play_predstavlja_zivi_pesek/ |title=4Play predstavlja Živi pesek |accessdate=2. 4. 2017 |date=6. 11. 2007 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * 2008: DJ * 2008: Ko usoda se igra<ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/4play-zivijo-za-glasbo-in-ples-clanek-37096 |title=4play živijo za glasbo in ples |accessdate=2. 4. 2017 |date=28. 11. 2008 |format= |work=Žurnal24 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/usoda-se-igra-s-skupino-4play.html |title=Usoda se igra s skupino 4play |accessdate=2. 4. 2017 |date=24. 12. 2008 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2009: Noro * 2009: Akcija<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-znova-v-akciji.html |title=4play znova v akciji |accessdate=2. 4. 2017 |date=11. 11. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Najino slovo<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-ko-smo-zaslisali-to-pesem-so-se-nam-ulile-solze.html |title=4play: Ko smo zaslišali to pesem, so se nam ulile solze |accessdate=2. 4. 2017 |date=8. 5. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/ali-se-skupina-4play-poslavlja/ |title=Ali se skupina 4Play poslavlja? |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 5. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> – kot all4play * 2010: Skupaj / Ono / Playstation * 2011: Halo (Boštjan Grabnar) -- Menart ;Zunanje povezave * [https://www.youtube.com/user/hiphopcar all4play] na Youtubu {{sklici|2}} ==Žarometi== {| class="wikitable" |- ! Pesem leta !! Glas leta |- | * Ob kavi (Anabel) * Hočem le tebe (Modrijani & Isaac Palma) * Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan) * Vsi smo na istem (Nipke & Trkaj ft. Artifex) * Lagano (Challe Salle) * Jaz že vem, zakaj (Jan Plestenjak) | * Nina Pušlar * Jan Plestenjak * Lea Sirk * Helena Blagne * Modrijani * Magnifico |- ! Zabavna TV-oddaja leta !! Tekmovalna TV-oddaja leta |- | * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Slovenski pozdrav <small>(TVS)</small> * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * Dan najlepših sanj <small>(POP TV)</small> * Ta teden z Juretom Godlerjem <small>(Planet TV)</small> * Vikend paket <small>(TVS)</small> | * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * The Biggest Loser Slovenija <small>(Planet TV)</small> * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Masterchef Slovenija <small>(POP TV)</small> * Kdo bi vedel <small>(TVS)</small> * Male sive celice <small>(TVS)</small> |- ! Voditelj/ica informativne TV-oddaje leta !! Gostitelj/ica razvedrilne TV-oddaje leta |- | * Darja Zgonc <small>(24 ur)</small> * Jerca Zajc Šušteršič <small>(Planet danes)</small> * Rosvita Pesek <small>(Odmevi)</small> * Edi Pucer <small>(24 ur)</small> * Manica Janežič Ambrožič <small>(Dnevnik)</small> * Jani Muhič <small>(24 ur)</small> | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Lili Žagar <small>(Dan.)</small> * Saša Jerković <small>(Kdo bi vedel, Vem!)</small> * Blaž Švab <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Bernarda Žarn <small>(Vikend paket)</small> * Peter Poles <small>(Zvezde plešejo)</small> |- ! Igralec leta !! Igralka leta |- | * Jernej Šugman * Sebastian Cavazza * Matjaž Javšnik * Tadej Pišek * Primož Forte * Bojan Emeršič | * Lara Komar * Maruša Majer * Tjaša Železnik * Nina Ivanič * Mojca Funkl * Katarina Čas |- ! Nabrušen TV-jezik leta !! Spletna zvezda leta |- | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Urška Vučak Markež <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Slavko Bobovnik <small>(Odmevi)</small> * Nika Ambrožič Urbas <small>(Zvezde plešejo)</small> * Jasna Kuljaj <small>(Od junaka do težaka)</small> * Jure Godler <small>(Ta teden z Juretom Godlerjem)</small> | * Mami blogerke * Denise Dame * Komotar minuta * Cool Fotr * Lepa afna * Metina lista |- ! Filmska zgodba leta | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |- | * Košarkar naj bo * Stekle lisice * Milice 2 * Prebujanja * Rudar * Ivan | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |} * Žarometi 2017 * nominiranci po izboru bralcev in uredništva Vklopa * o zmagovalcih odloča zvezdniška žirija * 11 kategorij * {{navedi revijo |last1=V. |first1=M. |last2=P. |first2=L. |last3=Z. |first3=G. |year=2018 |title=Žarometi 2017: razkrivamo nominirance! |journal=Vklop |volume=IV |issue=6 |pages=8−13 |publisher= |doi= |url= |accessdate=16. 2. 2018 }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koga-bodo-obsijali-zarometi-med-nominiranci-sugman-bobovnik-denise-dame/445370 |title=Koga bodo obsijali žarometi? Med nominiranci Šugman, Bobovnik, Denise Dame. |accessdate=16. 2. 2018 |date=7. 2. 2018 |format= |work=MMC }} ==Top Slovenija== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! |- | 1. || |- | 2. || |- | 3. || |- | 4. || |- | 5. || |- | 6. || |- | 7. || |- | 8. || |- | 9. || |- | 10. || |- | 11. || |- | 12. || |- | 13. || |- | 14. || |- | 15. || |- | 16. || |- | 17. || |} ===2015=== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! 0901 !! 1601 !! 2301 !! 3001 |- | 1. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || DECEMBER - BOHEM || DECEMBER - BOHEM |- | 2. || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || DECEMBER - BOHEM || RESTART - ŠANK ROCK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 3. || DECEMBER - BOHEM || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 4. || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |- | 6. || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 7. || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE |- | 8. || BE OK (rmx) - NUDE || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA |- | 9. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 10. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN |- | 11. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ČE BI VEDEL - ELEFANT || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 12. || LADJE - DAMIANO ROI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 13. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ČE BI VEDEL - ELEFANT || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 14. || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE |- | 15. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || BE OK (rmx) - NUDE || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || MED S TREBUHA - NULA KELVINA |- | 16. || ZAPRISEŽEN - ZLATKO || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ZA NAJU - ALYA |- | 17. || NIKOLI DOVOLJ - ANU || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || LADJE - DAMIANO ROI |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 90%" |- ! # !! 0602 !! 1302 !! 2002 !! 2702 |- | 1. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 2. || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || TI SI KUL - MARINA & BAND |- | 3. || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || PISANI VRTILJAK - NITROX || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar |- | 4. || DECEMBER - BOHEM || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || STREL V KOLENO - MI2 || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || DECEMBER - BOHEM || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 |- | 6. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK || TI SI KUL - MARINA & BAND || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 7. || PRIVLAČNO - SOPRANOS || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 8. || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || POD SVOBODNIM SONCEM - NESSY & D.PANČUR |- | 9. || STREL V KOLENO - MI2 || TI SI KUL - MARINA & BAND || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA |- | 10. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || RESTART - ŠANK ROCK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK |- | 11. || ČE BI VEDEL - ELEFANT || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || HEJ - ANIKA HORVAT |- | 12. || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || HALO NATAŠA - CLICHE || HALO NATAŠA - CLICHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 13. || HALO NATAŠA - CLICHE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY |- | 14. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || DECEMBER - BOHEM || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 15. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || RESTART - ŠANK ROCK |- | 16. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 17. || LADJE - DAMIANO ROI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 1. !! 8. 1. !! 15. 1. !! 22. 1. !! 29. 1. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Greva dol – Tabu''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Ledena – Siddharta || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu || Čarobna cesta – Nataša |- | 3. || Najina slika in ti – Neisha || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Čarobna cesta – Nataša || Veselega decembra – 30 stopinj v senci |- | 4. || Sem kakor ti − Okttober || Dlani – Okttober || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Dlani – Okttober || Greva dol – Tabu |- | 5. || Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Dlani – Okttober |- | 6. || Do nagega – Alma || Dober dan – Alya || Čarobna cesta – Nataša || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Stopinje v snegu – Avtomobili |- | 7. || Nekaj med nama – Easy || Na polju zlomljenih besed – DMP || Dober dan – Alya || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 2. !! 12. 2. !! 19. 2. !! 26. 2. |- | 1. || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Stopinje v snegu – Avtomobili''' |- | 2. || Čarobna cesta – Nataša || Stopinje v snegu – Avtomobili || Stopinje v snegu – Avtomobili || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Čarobna cesta – Nataša || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 4. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Prave tipke – 6 Pack Čukur |- | 5. || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile |- | 6. || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Greva dol – Tabu || Dlani – Okttober || Čarobna cesta – Nataša || Čarobna cesta – Nataša |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 3. !! 11. 3. !! 18. 3. !! 25. 3. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Kaj je to življenje – Eva Boto''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Črno bel – Raiven''' |- | 2. || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla |- | 4. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Stopinje v snegu – Avtomobili || Črno bel – Raiven || Kaj je to življenje – Eva Boto |- | 5. || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Noro – Panda |- | 6. || Pesem in poljub – Alex Volasko || Blue and Red – ManuElla || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Pesem in poljub – Alex Volasko || Pesem in poljub – Alex Volasko || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 4. !! 15. 4. !! 22. 4. !! 29. 4. |- | 1. || '''Črno bel – Raiven''' || '''Začaraj me – King Foo''' || '''Noro – Panda''' || '''Dotakn se me – Manouche''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Začaraj me – King Foo || Začaraj me – King Foo |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta |- | 4. || Kaj je to življenje – Eva Boto || Noro – Panda || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven |- | 5. || Noro – Panda || Kaj je to življenje – Eva Boto || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan – Gušti |- | 6. || Začaraj me – King Foo || To mi je všeč – Nina Pušlar || Dotakn se me – Manouche || Noro – Panda |- | 7. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Kaj je to življenje – Eva Boto || Blue and Red – ManuElla |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 5. !! 13. 5. !! 20. 5. !! 27. 5. |- | 1. || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Moji dnevi – Vlado Kreslin''' || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Navaden občan − Gušti || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Dotakn se me − Manouche || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 3. || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan − Gušti || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 4. || Noro – Panda || Drugačen svet – Proteus || Navaden občan − Gušti || Dotakn se me − Manouche |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Veliko mesto – Mistermarsh || Navaden občan − Gušti |- | 6. || Črno bel – Raiven || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta |} ;Junij I {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3. 6. |- | 1. || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 3. || Dotakn se me − Manouche |- | 4. || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 5. || Živet − Aleksander Novak |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Navaden občan − Gušti |} ; Junij II in julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 17. 6. !! 1. 7. !! 8. 7. !! 15. 7. !! 22. 7. !! 29. 7. |- | 1. || '''Veliko mesto – Mistermarsh''' || '''Tapete – Carpe Diem''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Sledi mi − Soundfly''' || '''Sledi mi − Soundfly''' |- | 2. || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu |- | 3. || Dotakn se me − Manouche || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Imam pa te rad − Easy || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 4. || Živet − Aleksander Novak || Živet − Aleksander Novak || Drugačen svet – Proteus || Sledi mi − Soundfly || Ni prostora – Tretji kanu || Imam pa te rad − Easy |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Imam pa te rad − Easy || Živet − Aleksander Novak || Ni prostora – Tretji kanu || Tapete – Carpe Diem || Srce za srce – Alya |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Drugačen svet – Proteus || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Tapete – Carpe Diem || Dotakn se me − Manouche || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Živet − Aleksander Novak || Srce za srce – Alya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 8. || Navaden občan − Gušti || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem – Manca Špik & Kvatropirci || Tapete – Carpe Diem |- | 9. || Imam pa te rad − Easy || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ni prostora – Tretji kanu || Zame – Sheby || Zame – Sheby || Zame – Sheby |- | 10. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Veliko mesto – Mistermarsh || Živet − Aleksander Novak || Klic divjine − Alenka Godec |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 8. !! 12. 8. !! 19. 8. !! 26. 8. |- | 1. || '''Srce za srce – Alya''' || '''Srce za srce – Alya''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' |- | 2. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya |- | 3. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Prvi zadnji – Tabu |- | 4. || Imam pa te rad − Easy || Prvi zadnji – Tabu || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 5. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Klic divjine − Alenka Godec || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 6. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Ni prostora – Tretji kanu || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Življenje je prestiž − Rina K || Sledi mi − Soundfly |- | 8. || Klic divjine − Alenka Godec || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 9. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Ni prostora – Tretji kanu || Ni prostora – Tretji kanu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 10. || Tapete – Carpe Diem || Tapete – Carpe Diem || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%" |- ! # !! 2. 9. !! 9. 9. !! 16. 9. !! 23. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin''' |- | 2. || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Muza – BQL |- | 4. || Klic divjine − Alenka Godec || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Srce za srce – Alya || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 5. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu |- | 6. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Klic divjine − Alenka Godec || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K |- | 7. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Muza – BQL || Muza – BQL || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik |- | 8. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 9. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 10. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Srce za srce – Alya || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7. 10. !! 14. 10. !! 21. 10. !! 28. 10. |- | 1. || '''Muza – BQL''' || '''Male ribe − Boštjan Meh''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' |- | 2. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 3. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 4. || Male ribe − Boštjan Meh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh || Muza – BQL |- | 5. || Prvi zadnji – Tabu || Svet − Gušti & Borut Marolt || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh |- | 6. || Življenje je prestiž − Rina K || Prvi zadnji – Tabu || Čigava pojava zabava – Mistermarsh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 7. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 9. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu |- | 10. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Prvi zadnji – Tabu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 11. !! 11. 11. |- | 1. || '''Čigava pojava zabava – Mistermarsh''' || '''Reci mi da – Manouche''' |- | 2. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Noben me ne razume – Nipke |- | 3. || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 4. || Noben me ne razume – Nipke || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 5. || Male ribe − Boštjan Meh || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 6. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Vrhovi − Neisha |- | 7. || Reci mi da – Manouche || Male ribe − Boštjan Meh |- | 8. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 9. || Vrhovi − Neisha || Slovo – Okttober |- | 10. || Muza – BQL || Muza – BQL |} ==Slovenski filmski maraton== FSF je nadaljevanja Slovenskega filmskega maratona. FSF je pregled avdiovizualne produkcije zadnjega leta in naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in preselil v Portorož, kjer je bil lani 10. FSF.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/kaj-so-slovenski-filmarji-posneli-v-zadnjem-letu/156951 |title=Kaj so slovenski filmarji posneli v zadnjem letu? |accessdate=25. 10. 2016 |date=22. 10. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> ===6. slovenski filmski maraton=== Potekal je od 15. do 18. januarja 1997 v Portorožu, in sicer v Avditoriju. Prvič ga je v celoti sam pripravil Filmski sklad Republike Slovenije, katerega direktor je bil Tone Frelih. To je bil zadnji Slovenski filmski maraton, prihodnje leto se je namreč iz maratona, ki je predstavil "celotno bero filmov in videov", šlo je torej za pregled vsega filmskega ustvarjanja v Sloveniji, prelevil v festival s selekcijo.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Letos po novem |journal=Stop |volume=30 |issue=2 |pages=3 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Od Čamčatke do Herzoga |journal=Stop |volume=30 |issue=3 |pages=11}}</ref> ====Filmi==== Na maratonu je bilo predvajanih 6 celovečercev: Ekspres, ekpres, Čamčatka, Outsider, Triptih Agate Schwarzkobler, Felix in Herzog, vsega skupaj pa 34 filmov. ;Sreda, 15. januar * Ekspres, ekspres, režija Igor Šterk ;Četrtek, 16. januar * A. M. Slomšek, režija Jože Pogačnik (50 min) * Ballabende, režija Jasna Hribernik (22 min) * Premor ob glasbi, režija Damjan Kozole (8 min) * Domače obrti na Slovenskem - Puškarji, režija Igor Košir (30 min) * Medved Bojan - Strašilo, režija Dušan Povh (5 min) * One Way, režija Nataša Prosenc (6 min) * Briši piši 4 - Za nova obzorja, režija Koni Steinbacher (8,5 min) * Čamčatka, režija Mitja Novljan (85 min) * Srečni Srečko iz Lovke, režija Amir Muratović (9 min) * Outsider, režija Andrej Košak (100 min) * Triptih Agate Schwarzkobler, režija Matjaž Klopčič (77,49 min) ;Petek, 17. januar * Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki, režija Igor Košir (30 min) * Tajga, režija Ema Kugler (8 min) * Zmagovalci, režija Damjan Popovič (5 min) * Rotas opera tenet arepo sator, režija Srečo Dragan (6 min) * Medved Bojan - Taborjenje, režija Dušan Povh (5 min) * Junaki petega razreda, režija Boris Jurjaševič (97 min) * Fotofilm 2001, režija Maja Weiss (60 min) * Natthalie, režija Andrej Žumbergar (30 min) * Felix, režija Božo Šprajc (87 min) * It's Alive, režija Igor Zupé (60 min) ;Sobota, 18. januar * Domače obrti na Slovenskem - Krovci, režija Igor Košir (30 min) * Lok telesa, režija Jasna Hribernik (19 min) * Hiša, Damjan Kozole (7 min) * Peter in Petra, režija Franc Arko (50 min) * Filmi študentov AGRFT: ** Smehljaj, režija Janez Lapajne (10 min) ** Pepelca, režija Martin Srebotnjak (13 min) ** Pavji krik, režija Petra Hauc (28 min) ** Izgubljene besede, režija Gregor Vesel (10 min) ** Diareja, režija Varja Močnik (13 min) * Vrtoglavi ptič, režija Sašo Podgoršek (33 min) * Herzog, režija Mitja Milavec (90 min) ====Nagrade==== Podelitev nagrad je potekala 18. januarja 1997. Prvič je ni vodila Nataša Benčič. Stopova žirija (nagradi za igralca in igralko): direktorica Film Art Festa Jelka Stergel, režiser Boštjan Haldnik in Miha Brun iz uredništva Stopa. Večino strokovnih nagrad je sicer podelila petčlanska žirija Filmskega sklada. Prvič žirija slovenskih filmskih kritikov in žirija gledalcev. Nagrajenka Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev je bila filmska maskerka Berta Meglič.<ref>{{navedi revijo |last1=Sežun |first1=Jelka |year=1997 |title=Ekspres v nove čase |journal=Stop |volume=30 |issue=4 |pages=8–9}}</ref> * Najboljši film: Vrtoglavi ptič (režija Sašo Podgoršek) * Najboljši artvideo: Tajga (režija Ema Kugler) in Ballabende (režija Jasna Hribernik) * Scenarij: Jože Dolmark, Stojan Pelko, Miha Hočevar, Mitja Milavec za film Herzog * Režija: Igor Šterk za Ekspres, ekspres * Kamera: Valentin Perko za filma Herzog in Ekspres, ekspres * Scenografija: Matjaž Pavlovec (Ekspres, ekspres) * Kostumografija: Irena Felicijan (Felix) * Glasba: Vojko Sfiligoj (Herzog) * Montaža: Olga Toni, Miha Hočevar (Herzog) * Zvok: Hanna Preuss (Ekspres, ekspres, Outsider, Vrtoglavi ptič) * Posebno priznanje za eksperiment: Martin Srebotnjak (za film Pepelca) * Stopova igralka leta: Nataša Barbara Gračner (Triptih Agate Schwarzkobler) * Stopov igralec leta: Gregor Bakovič (Ekspres, ekspres) * Nagrada slovenske sekcije FIPRESCI: Ekspres, ekspres * Nagrada gledalcev: Outsider {{sklici|1}} ==Festival slovenskega šansona== 2005: https://www.dnevnik.si/125462 http://www.rockonnet.com/2005/05/najboljsi-letosnji-slovenski-sansonjerji/ 2007: http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najlepsi-sanson-je-oda-sendvicu/150721 http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070515/C/305159988/festival-slovenskega-sansona 2009: http://www.delo.si/kultura/festival-sansona.html ===2023=== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/01/26/1_444926773524693009_razpis_2023.pdf Javni razpis za nove šansone za »Festival slovenskega šansona 2023«] * trije večeri, dva polfinalna in finalni, na treh različnih lokacijah v Sloveniji z neposrednim prenosom na 1. programu RA Slovenija, finalni večer predvidoma tudi na TV Slovenija − 6. in 13. maj ter 28. oktober * šanson je vokalno-instrumentalna glasbena oblika * skladba lahko dolga do pet minut, besedilo mora biti v slovenščini * glavni (glavni vokalni del skladbe) ter spremljevalni izvajalec (glasbenik – instrumentalist spremljevalnega ansambla ali glasbenik – vokalist spremljevalne vokalne zasedbe) * skladbe in sestavni deli skladb (glasba in besedilo) morajo biti izvirni, še neobjavljeni na javnih nosilcih zvoka ali v/na drugih javnih izdajah * strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala do dvajset skladb (v primeru premajhnega števila ustreznih prijav se lahko neposredno naroči dodatne skladbe) * glavni izvajalci lahko nastopijo samo z eno skladbo, število del, s katerimi posamezni avtorji sodelujejo na festivalu, pa ni omejeno * studijsko snemanje desetih finalnih skladb za digitalno izdajo * 10 + 10, iz vsakega polfinalnega večera se jih bo v finalnega uvrstilo pet po izboru strokovne žirije * na finalni prireditvi bodo podeljene štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter velika nagrada »Slovenski šanson 2023« za najboljši šanson v celoti * prijave do vključno 24. marca, rezultati razpisa predvidoma 12. aprila ==The RADIO Si 2023 STANDOUTS== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407699473_natecaj-radio-si-standouts-2023.pdf Javni natečaj RADIA Si za glasbene skupine/izvajalce] * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407633937_natecaj-radio-si-2023-standouts-izjava-in-soglasje.pdf IZJAVA IN SOGLASJE O PRAVICAH PRIREDITELJA JAVNEGA RAZPISA »RADIO Si 2023 STANDOUTS MUSIC CONTEST«] * Radio Si * javni natečaj za koncertni nastop in produkcijo novih skladb * s tem projektom želi Radio Si vzpodbujati slovensko glasbeno produkcijo * komisija bo med prispelimi prijavami izbrala največ tri izvajalce, ki si bodo s tem pridobili priložnost nastopa na »RADIO Si MAIN STAGE« (pravico do nastopa na enem izmed koncertov v sklopu projekta »RADIO Si MAIN STAGE«) in možnost IZDELAVE STUDIJSKEGA POSNETKA ene izbrane skladbe (do največ deset ur) v snemalnem Studiu 22, RTV centra Maribor * na razpis se lahko prijavi glasbena skupina/izvajalec z demo posnetkoma še neobjavljene skladbe v slovenskem ali tujem jeziku (ali obeh) * glasbena skupina/izvajalec mora imeti vsaj 30-minutni koncertni repertoar (od tega vsaj 4 avtorske skladbe), * izvajalec mora delovati znotraj glasbenih zvrsti: pop, rock, dance, hip-hop, funk, rap, kantavtorstvo oz. njihovih podzvrsti * prijave: 3. 4. 2023, rezultati: najkasneje 21. 4. * V kolikor bo komisija menila, da je ustreznih izvajalcev premalo, si RTV Slovenija pridržuje pravico, da za projekt »2023 STANDOUTS« zmanjša število izbranih izvajalcev oz. objavi dodatni razpis. * razpis objavljen 13. februarja * S svojim podpisom na tej izjavi kot avtor ali izvajalec zagotavljam, da je skladba, s katero se prijavljam na razpis, moje izvirno delo + zagotavljam, da skladba v preteklosti ni bila izbrana na sorodnem razpisu ter da v času tega razpisa ni prijavljena na noben drug soroden razpis ==Severa Gjurin== http://siol.net/trendi/glasba/severa-gjurin-ljubezen-do-umetnosti-5997 http://www.delo.si/kultura/do-nazga-s-severo-gjurin.html ==Olivija== * Severa Gjurin - vokal * Gal Gjurin - bas, vokal, klavir, elektronika, glasbeno vodstvo * Boštjan Gombač - Gombi - klarinet, piščali, pojoča žaga, vokal * Rihard Zadravec - Riki - harmonika * Dejan Lapanja - akustična in električna kitara, vokal * Andraž Mazi - Andro - električna kitara * Gašper Peršl - Gapi - bobni * Jure Lopatič - basist -- pridružil 2005 Diskografija: * 2004: Med moškim in žensko (NIKA Records) -- izšla novembra * 2005: Brez sramu in brez strahu (NIKA Records) - mala plošča -- izšla konec leta * 2009: Kjer je toplo (Sedvex) Brez sramu in brez strahu na Festivalu slovenskega šansona 2005 (19. 5.) prejela nagrado za glasbo. Na Izštekanih gostovali 18. februarja 2005. Gombač zapustil marca 2005, a še vedno na drugi plošči, Severa pa konec poletja 2005. jazz, šanson ; od akustičnega etna in popa prek rocka, funka in jazza do samosvoje vizije slovenske popevke ?Žiga Golob ? Gal sodeloval pri žanrsko raznorodnem in urbano-poganskem kolektivu BAST (skupaj z Aldom Ivančičem) Viri: * http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/spremembe-v-zasedbi-olivije/166902 * http://sigic.nuk.uni-lj.si/olivija/2 * http://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-za-dobro-jutro-olivija-kjer-je-toplo.html ==Orion== * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEEF40KS/?&language=eng ==Popevka 2011== * http://www.leonoblak.com/Arhiv%20novice%202011.htm ==Slovenija ima talent 2016== http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 Spet je prišla tvoja priložnost, da stopiš pod žaromete in zasiješ. Tokrat pa te poleg bogate denarne nagrade čakajo tudi nagrade za posebne dosežke v različnih kategorijah. Originalna in specialna, duhovita in odštekana ali pogumna in predrzna točka ti tokrat lahko prinese kar 3.000 EUR. Zato je zdaj že skrajni čas, da zbereš pogum in se pridružiš zabavi na enem izmed predizborov, kadarkoli med 10. in 18. uro: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 To je tvoj trenutek, izkoristi ga! UNOVČI SVOJ TALENT IN OSVOJI 50.000 EVROV! PRIJAVI SEBE ALI DRUGEGA! ===Pogosta vprašanja=== Ali bodo posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih uporabljeni v oddaji Slovenija ima talent? Ne. Posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih so namenjeni zgolj interni uporabi produkcijske ekipe in v oddaji SIT ne bodo uporabljeni. Za moj nastop bi potreboval pomoč pri opremi, na koga se lahko obrnem? Opremo si morate priskrbeti sami. Prav tako ste sami odgovorni za varnost opreme ter lastno varnost med nastopom. Ali se lahko še enkrat prijavim na predizbore Slovenija ima talent, četudi sem se jih udeležil že lani? Da. V 6. sezoni šova Slovenija ima talent lahko sodelujejo tudi vsi tekmovalci, ki so do sedaj že kadarkoli sodelovali v šovu Slovenija ima talent. Znova se lahko prijavijo in sodelujejo vsi tekmovalci, ki so nastopili že v preteklih letih – bodisi na predizborih, avdicijah, polfinalu ali finalu. Ali se lahko predstavim z isto točko kot v 1., 2., 3., 4., ali 5. sezoni Slovenija ima talent? Da. Kdaj izvem, če sem iz predizborov napredoval v naslednji krog, torej na avdicije? O tem, ali ste se uspeli uvrstiti v naslednji krog tekmovanja (avdicije) ali ne, vas bomo obvestili. Nekatere kandidate bomo obvestili že v juniju, druge kasneje, a najkasneje en teden pred snemanjem prvega kroga (avdicije). Tisti, ki se boste uspešno uvrstili v naslednji krog, boste prejeli telefonski klic ter obvestilo po elektronski pošti (ali navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Zavrnjeni kandidati bodo obvestilo o neuvrstitvi v naslednji krog prejeli samo po elektronski pošti (oziroma navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Pozabil sem se prijaviti na internetu. Lahko pridem direktno na predizbore? Da. Vnaprej izpolnjena prijavnica ni pogoj za udeležbo na predizborih. Z vnaprejšnjo prijavo nam boste samo omogočili, da vas bomo na predizboru bolje spoznali, hkrati pa se lahko zgodi, da boste pred komisijo poklicani pred tistimi, ki se bodo prijavili šele na lokaciji predizbora. Predizborov se lahko udeležite kadarkoli med 10. in 18. uro na naslednjih lokacijah: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska ulica 18 Ali se lahko prijavim, če sem mlajši od 18 let? Da. Na predizbor lahko mladoletne osebe, na dan predizbora starejše od 14 let, pridejo same, medtem ko morajo osebe, stare od 4 do 14 let, na predizboru spremljati starši ali zakoniti zastopniki. Osebe, mlajše od 4 let, v oddaji na žalost ne morejo sodelovati. Na predizborih bodo vse mladoletne osebe prejele obrazec z izjavo staršev ali zakonitih zastopnikov, s podpisom katere se ti strinjajo z nastopom mladoletnika v oddaji. Moj talent vključuje nastop mojega kužka, ali je to dovoljeno? V primeru nastopa z živaljo/živalmi morate biti primerno zaščiteni, producentu pa pred nastopom predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva bodisi Zakon o zaščiti živali bodisi producent sam. Prav tako morate v celoti upoštevati 14. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Producent si pridržuje pravico do dodatnih zahtev po veterinarskih pregledih ter pravico, da zaradi strokovne ocene veterinarja ali nevarnosti v primeru, če bi žival sodelovala v oddaji, prepove nastop. Moj nastop vključuje akrobatske elemente in zahtevno opremo. Ali moram o tem pred nastopom koga obvestiti? Da. Če nameravate izvajati nastope, ki vključujejo nevarne akrobatske elemente, ob morebitnih varnostnih zahtevah pri izvedbi nastopa ali ob uporabi opreme večjih dimenzij (npr. več kot 2m x 2m x 2m), morate pred nastopom nujno obvestiti producenta oddaje. Klice sprejemamo od 12. 5. 2016 do 21. 8. 2016, vsak delovnik med 10. in 16. uro po telefonu številka 01 58 93 567. Koliko časa lahko traja moj nastop na avdiciji? Nastop lahko traja največ 2 minuti. Pripravljamo skupinski nastop, v katerem bi nastopili goli, brez obleke. Je to dovoljeno? Da, lahko nastopite goli, vendar morate poskrbeti, da med vašim nastopom občinstvo ne bo videlo vaših genitalij. Svetujemo, da se pred nastopom o tem posvetujete še s producentom. Sem na invalidskem vozičku. Ali se lahko prijavim? Seveda se lahko prijavite. V šovu SLOVENIJA IMA TALENT želimo dati priložnost prav vsem talentom, tudi osebam s posebnimi potrebami in invalidom. Vendar to napišite v prijavi, da bomo za vas lahko pripravili poseben dostop na oder. Za svojo varnost med nastopom pa boste morali, tako kot vsi ostali, poskrbeti sami. Svojo točko izvajam v bazenu z delfinom. Se lahko prijavim na tekmovanje? Da, lahko se prijavite. V prijavi natančno opišite svoj nastop ali pokličite 01 58 93 567, da se o tem pogovorite s producentom. Potrudili se bomo najti rešitev za vaš nastop. Če rešitve ne bomo našli, žal ne boste mogli nastopiti. Lahko prijavim za nastop svojega dedka, ki prelepo igra na glavnik? Star je 90 let, živi v domu za ostarele in že bolj težko hodi. Da, vendar bo moral dedek sam priti k nam na predizbor in se strinjati s splošnimi pogoji. Vse osebe, ki jih prijavijo drugi bodo morale same priti na predizbor, se strinjati s splošnimi pogoji in predstaviti komisiji. Kaj se zgodi, če se predizborov ne morem udeležiti na lokaciji, kjer sem se prijavil? Ni nas treba posebej obvestiti o tem. V tem primeru preprosto pridete na drugo lokacijo predizborov in se za nastop prijavite kar tam. Lahko se zgodi, da boste morali za nastop zato, ker niste bili prijavljeni, počakati nekoliko dlje. ===Navodila za predizbor=== Kaj so predizbori za šov Slovenija ima talent? Predizbor je tvoja edina priložnost, da prepričaš komisijo producentov POP TV, da te izbere za avdicijo, kjer boš nastopil pred žirijo šova Slovenija ima talent. Preden greš na predizbor, si natančno preberi celotna navodila za udeležbo na predizboru. Navodila za udeležbo na predizboru šova Slovenija ima talent PEVCI Za nastop pripravi kitico pesmi in refren; poješ lahko brez glasbene podlage ali na matrico (glasbeno podlago brez vokala). Če boš pel na matrico, moraš priskrbeti CD ali drug spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) z matrico, naslov pesmi in avtorja. Pozor - na enem CD-ju naj se nahaja samo matrica, ki jo boš uporabil za nastop. Bodi pozoren na kvaliteto zapisa na matrici. Če je le mogoče, se izogni YouTube posnetkom in mp3 zapisom najnižje kvalitete. Pripravljeno imej pesem, s katero meniš, da boš očaral komisijo ter rezervno pesem. GLASBENE SKUPINE/GLASBENIKI Inštrumente in z njimi povezano tehnologijo si morate priskrbeti sami. Predviden čas obravnave kandidata pred komisijo je cca. 5 min. Za nastop lahko priklopite le eno električno napravo (220 V). V primeru, da za svoj nastop in priprave potrebujete več časa oziroma več elektrike, upoštevajte nadaljnja navodila. Če vaš nastop vključuje večje število električnih inštrumentov in z njimi povezano tehnologijo ali velike inštrumente (npr. klavir/pianino, orgle, set bobnov …), svojega nastopa na predizboru zaradi produkcijskih razlogov ne boste mogli izvesti. V tem primeru pustite inštrumente doma, na predizbor pa prinesite videoposnetek svojega nastopa. Če ste skupina, naj na predizbor pride celotna skupina. Pridite oblečeni v oblačila, v katerih bi sicer nastopili pred komisijo. Če presodite, da lahko nastop izvedete z delno matrico (električni inštrumenti) ter akustičnimi inštrumenti, prinesite pripravljeno matrico in inštrumente s seboj na predizbor. PLESALCI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali veliko večji prostor ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. ARTISTI = KOMEDIJANTI/CIRKUSANTI/ČAROVNIKI/ŽONGLERJI/IMITATORJI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. NASTOPI Z ŽIVALMI Če nameravate nastopiti z živalmi, nas morate VNAPREJ OBVESTITI. OSTALI TALENTI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. VNAPREJ nas morate OBVESTITI o posebnih zahtevah glede vašega nastopa (koliko prostora potrebujete, kako visok mora biti prostor itd.). Prav tako nas morate VNAPREJ OBVESTITI, če nameravate uporabiti kakršno koli nevarno opremo. ==Klemen Orter== KLEMEN ORTER Mlad, 16-letni glasbenik iz Velenja se z glasbo ukvarja že od malih nog, bolj odločno pa je v svet glasbe vstopil pred dvema letoma. Pred časom je posnel skladbi Prisluhni mi, zapri oči in Pusti skrbi, sedaj pa predstavlja nov, tretji singl Tista si (avtor Dean Delucca). Naslednji projekt, ki ga načrtuje, je priredba skladbe Ne kliči zvezde z neba, ki ga je v originalu prepeval duo Moulin Rouge v osemdesetih letih. Grimm McClee: http://www.radio1.si/27866 http://www.avditorij.si/si/prireditev/36-festival-melodije-morja-in-sonca http://www.finance.si/111814 http://www.evrovizija.com/na-slovenski-popevki-2006-ljudstvo-ni-imelo-pravico-glasovati-614 https://www.google.si/search?q=ema+2005+gledanost&oq=ema+2005+gledanost&aqs=chrome..69i57.8446j0j4&sourceid=chrome&ie=UTF-8#q=ema+2005+gledanost&start=0 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=gledanost%20eme http://www.24ur.com/konec-zapletov-sestre-v-tallin.html http://www.finance.si/41117 https://www.sta.si/711790/molkova-se-je-opravicila-zaradi-napake-pri-branju-telefonske-stevilke-na-sobotni-emi ==Točka== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 23.–26. 2. |- | 1. || Besedilo celice |- | 2. || Besedilo celice |- | 3. || Besedilo celice |- | 4. || Besedilo celice |- | 5. || Besedilo celice |- | 6. || Besedilo celice |- | 7. || Besedilo celice |- | 8. || Besedilo celice |- | 9. || Besedilo celice |- | 10. || Besedilo celice |- | 11. || Besedilo celice |- | 12. || Besedilo celice |} ===2014=== ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 3.–4. 4. !! 7.–11. 4. !! 14.–21. 4. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Domotožja – Papir''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Domotožja – Papir || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach |- | 4. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hči vaškega učitelja – Mi2 |- | 5. || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Domotožja – Papir |- | 6. || Zvezdni prah – Neisha || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 7. || Žamet – Omar Naber || Hot – King Foo || Naumi – T.M.S. Crew |- | 8. || Vzem' si čas – Anu || Žamet – Omar Naber || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva |- | 9. || Hot – King Foo || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Žamet – Omar Naber |- | 10. || Nimaš kej – Anja Baš || Zvezdni prah – Neisha || Hot – King Foo |- | 11. || Kozmočud – Hulahoop || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 12. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Naumi – T.M.S. Crew || Na Golici – Nula Kelvina |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 4.–7. 5. !! 19.–24. 5. !! 26.–30. 5. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Kozmočud – Hulahoop''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Moj svet – Joko Ono || Moj svet – Joko Ono |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson || I Believe in ... – Elvis Jackson || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 5. || Domotožja – Papir || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Don't Look Back – Tide |- | 6. || Na Golici – Nula Kelvina || Na Golici – Nula Kelvina || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 7. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Don't Look Back – Tide || Na Golici – Nula Kelvina |- | 8. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hot – King Foo |- | 9. || Hot – King Foo || Hot – King Foo || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 10. || Naumi – T.M.S. Crew || Domotožja – Papir || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 11. || Don't Look Back – Tide || Round and Round – Tinkara Kovač || To ni blues – Bilbi |- | 12. || Moj svet – Joko Ono || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas || Dej povej – Eskobars |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–10. 6. |- | 1. || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Dej povej – Eskobars |- | 3. || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 5. || Kozmočud – Hulahoop |- | 6. || Moj svet – Joko Ono |- | 7. || Don't Look Back – Tide |- | 8. || Na Golici – Nula Kelvina |- | 9. || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 11. || 1000-e luči – Bo! |- | 12. || Eurovision – Laibach |} ;Julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 15.–18. 7. !! 21.–25. 7. !! 28. 7.–1. 8. |- | 1. || '''Dej povej – Eskobars''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Eurovision – Laibach''' |- | 2. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || 1000-e luči – Bo! || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 3. || 1000-e luči – Bo! || Eurovision – Laibach || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay |- | 4. || Na Golici – Nula Kelvina || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D |- | 5. || Eurovision – Laibach || To ni blues – Bilbi || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 6. || I Believe in ... – Elvis Jackson || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Dej povej – Eskobars |- | 7. || Moj svet – Joko Ono || Dej povej – Eskobars || 1000-e luči – Bo! |- | 8. || To ni blues – Bilbi || Don't Look Back – Tide || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 9. || Don't Look Back – Tide || Moj svet – Joko Ono || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc |- | 11. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 12. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Sladek strup – Omar Naber |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 8. !! 11.–15. 8. !! 19.–23. 8. !! 25.–29. 8. |- | 1. || '''Kamn – Dan D''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Comes Love – Katja Šulc''' |- | 2. || Eurovision – Laibach || Kamn – Dan D || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Hard Times – Umek |- | 3. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Sladek strup – Omar Naber || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru |- | 4. || Sladek strup – Omar Naber || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 5. || 1000-e luči – Bo! || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Kamn – Dan D || Kamn – Dan D |- | 6. || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Eurovision – Laibach || Sladek strup – Omar Naber || Benjamin in jaz – Kino za dva |- | 7. || Comes Love – Katja Šulc || 1000-e luči – Bo! || Benjamin in jaz – Kino za dva || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 8. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Comes Love – Katja Šulc || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Men vse – Toni |- | 9. || To ni blues – Bilbi || Roll the Dice – The Tide || Roll the Dice – The Tide || Sladek strup – Omar Naber |- | 10. || Dej povej – Eskobars || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Eurovision – Laibach || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 11. || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Benjamin in jaz – Kino za dva || Se vozim – Tekochee Kru || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 12. || Roll the Dice – The Tide || Men vse – Toni || Hard Times – Umek || Hot Air – Alice Blue |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–12. 9. !! 15.–19. 9. !! 23.–26. 9. !! 29. 9.–3. 10. |- | 1. || '''Se vozim – Tekochee Kru''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Hard Times – Umek''' || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek || Gota – Perpetuum Jazzile || Men vse – Toni |- | 3. || Men vse – Toni || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek |- | 4. || Comes Love – Katja Šulc || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 5. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Se vozim – Tekochee Kru || Hot Air – Alice Blue || Prerojena – Hellcats |- | 6. || Hard Times – Umek || So Close – Christine Zadnikar || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages |- | 7. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || To je plan – Flora & Paris || So Close – Christine Zadnikar || So Close – Christine Zadnikar |- | 8. || Hot Air – Alice Blue || Hot Air – Alice Blue || To je plan – Flora & Paris || Se vozim – Tekochee Kru |- | 9. || Sladek strup – Omar Naber || Sladek strup – Omar Naber || Men vse – Toni || To je plan – Flora & Paris |- | 10. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || To je plan – Flora & Paris || Gota – Perpetuum Jazzile || Prerojena – Hellcats || Still Dreaming – Sixtynine |- | 12. || So Close – Christine Zadnikar || Dej pel – Sausages || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–17. 10. !! 20. 10.–1. 11. |- | 1. || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' || '''Dej pel – Sausages''' || '''Prerojena – Hellcats''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Gota – Perpetuum Jazzile || Dej pel – Sausages |- | 3. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Gloria – Neisha |- | 4. || Hard Times – Umek || Prerojena – Hellcats || So Close – Christine Zadnikar |- | 5. || So Close – Christine Zadnikar || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya |- | 6. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi |- | 7. || Still Dreaming – Sixtynine || So Close – Christine Zadnikar || Gota – Perpetuum Jazzile |- | 8. || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Still Dreaming – Sixtynine |- | 9. || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Nova generacija – Jan Plestenjak || Samo morje ve – Sara Kobold |- | 10. || Se vozim – Tekochee Kru || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Terminator – The Stroj & Ladybird |- | 12. || Gloria – Neisha || Tiste snovi – Bilbi || Čista jeba – Mi2 |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Prerojena – Hellcats || Rekli so – Dan D || Čista jeba – Mi2 |- | 3. || Gota – Perpetuum Jazzile || Tiste snovi – Bilbi || Tako je – Lea Sirk || Bossanova – Laibach |- | 4. || Tiste snovi – Bilbi || All – Torul || All – Torul || Čista jeba – Mi2 |- | 5. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Terminator – The Stroj & Ladybird || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff |- | 6. || Still Dreaming – Sixtynine || Kje si – Samo Budna || Gloria – Neisha || All – Torul |- | 7. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk |- | 8. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Samo morje ve – Sara Kobold || Kje si – Samo Budna |- | 9. || Gloria – Neisha || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi || Gloria – Neisha |- | 10. || Samo morje ve – Sara Kobold || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya || Tiste snovi – Bilbi |- | 11. || All – Torul || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Dober dan, življenje – Ditka |- | 12. || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–6. 12. !! 8.–13. 12. !! 15.–20. 12. !! 22.–31. 12. |- | 1. || '''Rekli so – Dan D''' || '''Uspavanka – Muff''' || '''Bossanova – Laibach''' || '''Me ljubiš kej? – Manouche''' |- | 2. || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche || Me ljubiš kej? – Manouche || Tišina – Čedahuči |- | 3. || Me ljubiš kej? – Manouche || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff || Rekli so – Dan D |- | 4. || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Tišina – Čedahuči || Uspavanka – Muff |- | 5. || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Sončen dan – Darja Švajger || Bossanova – Laibach |- | 6. || Dober dan, življenje – Ditka || All – Torul || Rekli so – Dan D || Gaga People – Noctiferia |- | 7. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 8. || Kje si – Samo Budna || Terminator – The Stroj & Ladybird || Dober dan, življenje – Ditka || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 9. || All – Torul || Dober dan, življenje – Ditka || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Sončen dan – Darja Švajger |- | 10. || Tiste snovi – Bilbi || Sončen dan – Darja Švajger || All – Torul || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Sončen dan – Darja Švajger || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 12. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Tišina – Čedahuči || Bled spomin – Mladich & Semo || December – Bohem |} ;Točka leta 2014 {{stolpci|3| * Lažji kot misel – Jacuzzy Krall * Don't Look Back – Tide * The Redneck Genius Story – Werefox * Lovin' Me – Maraaya * So Close – Christine Zadnikar * Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank * Rekli so – Dan D * Pisan vrtiljak – Nitrox * Dej pel – Sausages * Naumi – T.M.S. Crew * Kamor greš – Polona Kasal * Men vse – Toni * Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin * Tišina – Čedahuči * Domotožja – Papir * Terminator – The Stroj & Ladybird * Se vozim – Tekochee Kru * Roll the Dice – The Tide * Se še spomniš – Indigo * Benjamin in jaz – Kino za dva * Pretežko srce – Blu.Sine * I Believe in ... – Elvis Jackson * Kratek stik – Big Foot Mama * The Whistleblowers – Laibach * Čista jeba – Mi2 * Uspavanka – Muff * Brave Men – Gramatik * Gota – Perpetuum Jazzile * All – Torul * Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen * Burnfire – Umek * Comes Love – Katja Šulc * Prerojena – Hellcats * Silent Scream – Hex & The Glitch * 1000-e luči – Bo! * Moj svet – Joko Ono * Eurovision – Laibach * Dej povej – Eskobars * Burning – Thomas March * Kozmočud – Hulahoop }} ===2015=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27.–31. 1. |- | 1. || '''Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin''' |- | 2. || Uspavanka – Muff |- | 3. || Tišina – Čedahuči |- | 4. || Sončen dan – Darja Švajger |- | 5. || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 6. || Me ljubiš kej? – Manouche |- | 7. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 8. || Gaga People – Noctiferia |- | 9. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 10. || December – Bohem |- | 11. || Dobro jutro – Folk idoli |- | 12. || Pisan vrtiljak – Nitrox |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–7. 2. !! 9.–13. 2. !! 16.–27. 2. |- | 1. || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Pozitivne misli – Dan D''' |- | 2. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Pozitivne misli – Dan D || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 3. || Sončen dan – Darja Švajger || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Bled spomin – Mladich & Semo || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 5. || Me ljubiš kej? – Manouche || Sončen dan – Darja Švajger || Tišina – Čedahuči |- | 6. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 7. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox |- | 8. || Dobro jutro – Folk idoli || Dobro jutro – Folk idoli || Nehi težit – katarina Mala |- | 9. || Gaga People – Noctiferia || Bled spomin – Mladich & Semo || Gaga People – Noctiferia |- | 10. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Dobro jutro – Folk idoli |- | 11. || Pozitivne misli – Dan D || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 12. || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–6. 3. !! 9.–14. 3. !! 31. 3.–3. 4. |- | 1. || '''Plešem po muziki – Gal Gjurin''' || '''Any Place to Go – Elvis Jackson''' || '''No History – Laibach''' |- | 2. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Pozitivne misli – Dan D || Pozitivne misli – Dan D |- | 3. || Pozitivne misli – Dan D || Hej – Anika Horvat || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Nehi težit – katarina Mala || No History – Laibach || Restart – Šank Rock |- | 5. || Hej – Anika Horvat || Slow Down Remix – LastDayHere || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 6. || Slow Down Remix – LastDayHere || Nehi težit – katarina Mala || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 7. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala |- | 8. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Izola – Rudi Bučar || Izola – Rudi Bučar |- | 9. || Bled spomin – Mladich & Semo || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Hej – Anika Horvat |- | 10. || Gaga People – Noctiferia || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 11. || No History – Laibach || Restart – Šank Rock || Pegasti milijonar – Alma |- | 12. || Izola – Rudi Bučar || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–11. 4. !! 13.–18. 4. !! 21.–24. 4. |- | 1. || '''No History – Laibach''' || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Restart – Šank Rock || No History – Laibach || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 3. || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |- | 4. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || No History – Laibach |- | 5. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 6. || Jadra – Raiven || Restart – Šank Rock || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 7. || Izola – Rudi Bučar || Pegasti milijonar – Alma || Sanjam demone – Hellcats |- | 8. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma |- | 9. || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar || Restart – Šank Rock |- | 10. || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar |- | 11. || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 12. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 5. !! 11.–15. 5. !! 25.–29. 5. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' || '''Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec''' |- | 2. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Jadra – Raiven || Presežna vrednost bivanja – N3L || The Balance – Torul |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin |- | 6. || Restart – Šank Rock || The Balance – Torul || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 7. || Go Disco, Go – Koala Voice || Sanjam demone – Hellcats || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 8. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 9. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 10. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin |- | 11. || The Balance – Torul || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 12. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin || Pozitiv – Jacuzzy Krall |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 6. !! 8.–13. 6. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile |- | 3. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec |- | 6. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 7. || The Balance – Torul || Pozitiv – Jacuzzy Krall |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul |- | 9. || Go Disco, Go – Koala Voice || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 10. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 11. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Matrix World (live) – The Tide |- | 12. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Se ti laže – Sausages |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 8.–5. 9. !! 8.–11. 9. !! 15.–19. 9. !! 21.–25. 9. !! 28. 9.–2. 10. |- | 1. || '''Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' |- | 2. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Cukr pop – I.C.E. || Za naju (live) – Alya || Rider – John F. Doe |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Presežna vrednost bivanja – N3L || Iluzija – Eskobars || Se ti laže – Sausages || Vikend zvezda – DreamOn |- | 4. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Rider – John F. Doe || Za naju (live) – Alya |- | 5. || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Za naju (live) – Alya || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Matrix World (live) – The Tide || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina |- | 7. || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars || Cukr pop – I.C.E. |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Matrix World (live) – The Tide || Se ti laže – Sausages |- | 9. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars |- | 10. || Se ti laže – Sausages || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 11. || Ledena – Siddharta || Za naju (live) – Alya || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina || Všeč tko k je – Nipke |- | 12. || Cukr pop – I.C.E. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Vikend zvezda – DreamOn || Difficult to Kill – Torul |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–16. 10. !! 20.–23. 10. |- | 1. || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ogledalo – Niet''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' |- | 2. || Cukr pop – I.C.E. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 3. || Všeč tko k je – Nipke || Ledena – Siddharta || Ogledalo – Niet |- | 4. || Rider – John F. Doe || Difficult to Kill – Torul || Všeč tko k je – Nipke |- | 5. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Cukr pop – I.C.E. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Vikend zvezda – DreamOn || Všeč tko k je – Nipke || Vikend zvezda – DreamOn |- | 7. || Ljubezen beži – Regina || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Difficult to Kill – Torul |- | 8. || Difficult to Kill – Torul || Vikend zvezda – DreamOn || Iluzija – Eskobars |- | 9. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 10. || Se ti laže – Sausages || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe |- | 11. || Ogledalo – Niet || Footloose – Perpetuum Jazzile || Mending Fences – Alice Blue |- | 12. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Maš me, mam te – Trkaj |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Ogledalo – Niet''' || '''Footloose – Perpetuum Jazzile''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' || '''Ogledalo – Niet''' |- | 2. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Difficult to Kill – Torul || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Ogledalo – Niet || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 4. || Difficult to Kill – Torul || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Ogledalo – Niet || Maš me, mam te – Trkaj |- | 5. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || We Are Millions and Millions Are One – Laibach |- | 6. || Maš me, mam te – Trkaj || Difficult to Kill – Torul || Footloose – Perpetuum Jazzile || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 7. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 8. || Vikend zvezda – DreamOn || Maš me, mam te – Trkaj || Lift Boy – Mistermarsh || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Mending Fences – Alice Blue || Vikend zvezda – DreamOn || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 10. || Všeč tko k je – Nipke || Všeč tko k je – Nipke || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 11. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Lift Boy – Mistermarsh || Wooden Animal – Dandelion Children || Fortuna – Eroika |- | 12. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Nov dan – Leonart |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 12. !! 8.–12. 12. |- | 1. || '''Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar''' || '''Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 3. || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 4. || Wooden Animal – Dandelion Children || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 5. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Maš me, mam te – Trkaj |- | 6. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Fortuna – Eroika |- | 7. || Nov dan – Leonart || Nov dan – Leonart |- | 8. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Lonewolf – Trash Candy |- | 9. || Fortuna – Eroika || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 10. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Core – Jardier |- | 11. || Lonewolf – Trash Candy || Nastalo bo – Siddharta |- | 12. || Core – Jardier || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |} ;Točka leta 2015 {{stolpci|3| * Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad * Meš me, mam te – Trkaj * We Are Millions and Millions Are One – Laibach * Jadra – Raiven * Footloose − Perpetuum Jazzile * Ledena − Siddharta * Pozitiv – Jacuzzy Krall * Rider − John F. Doe * Core – Jardier * Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec * Here for You – Maraaya feat. Perpetuum Jazzile * Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Niet * Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič * Vedno sam – Roots in Session & Aleksandra Ilijevski * Všeč tko k je – Nipke * Bil sem nor (Mel sm dnar) – Sausages feat. Fidži * Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva * Any Place to Go – Elvis Jackson * Go Disco, Go – Koala Voice * Presežna vrednost bivanja − N3L * Cukr pop − I.C.E. * Igra je igra − Gal Gjurin in Temna godba * Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar * Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin * Stisn se k men – Manouche feat. Alenka Godec * Torture – Gramatik feat. Eric Krasno * Matrix World – The Tide * Iluzija – Eskobars * Sanjam demone – Hellcats * Gozdna vila – Hulahoop * Difficult to Kill – Torul * East – džeZZva * Wooden Animal – Dandelion Children * Greva dol – Tabu * Do nagega – Alma * Nov dan – Leonart * Vikend zvezda – DreamOn * Izola – Rudi Bučar * Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin }} ;Predlogi {{stolpci|3| * Down – Fed Horses * Visoko nad oblaki – Neisha * Shoot at the Clock – Borghesia * Pozab na bonton – Clemens * Preslikava – Blu.Sine * Naj sije v očeh – Bassless * Krila – 3SOMS * Maj – Zala Djurić-Ribič * Palma – Napravi mi dete * I (Going Somewhere) – King Foo * En svet – Slove'n'aid * Original – Carpe Diem * Afterlife – Whitestain * Do nagega – Alma * Gozdna vila – Hulahoop * Vse bo kul – Clemens * East – džezzva * Open Sea – Tosca Beat * Gud vajb – Trifekta & Sheby * The Edge of Sanity – Black Diamond * Tatu – Alex Volasko * Do neba – Katrinas * Stara dobra – Jan Plestenjak * Road to Nowhere – LastDayHere * Blues tega mesta – Andrej Ikica * Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran * S tvojimi očmi – Kühlschrank * Maškerada – Nula Kelvina }} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 25.–30. 1. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Core – Jardier |- | 4. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 5. || Fortuna – Eroika |- | 6. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 7. || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 8. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 10. || Lonewolf – Trash Candy |- | 11. || Bil sem nor – Sausages & Fidži |- | 12. || Greva dol – Tabu |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 2. !! 9.–13. 2. !! 17.–20. 2. !! 23.–26. 2. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Core – Jardier || Core – Jardier || Take Your Time – Elvis Jackson |- | 3. || Greva dol – Tabu || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Take Your Time – Elvis Jackson || Core – Jardier |- | 4. || Core – Jardier || Greva dol – Tabu || Fortuna – Eroika || Čarobna cesta – Nataša |- | 5. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Wooden Animal – Dandelion Children || Divja voda – Billysi || Pejt vn – David & Murat |- | 6. || Wooden Animal – Dandelion Children || Pejt vn – David & Murat || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu |- | 7. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Fortuna – Eroika || Pejt vn – David & Murat || Left Behind – Happy Ol' McWeasel |- | 8. || Fortuna – Eroika || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Divja voda – Billysi |- | 9. || Lonewolf – Trash Candy || Stampedo – Mary Rose || Stampedo – Mary Rose || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 10. || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Stampedo – Mary Rose |- | 11. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Stuck – Bassless |- | 12. || Pejt vn – David & Murat || Take Your Time – Elvis Jackson || Čarobna cesta – Nataša || Lahk bi – Mrigo |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 3. !! 22.–25. 3. !! 28. 3.–1. 4. |- | 1. || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' || '''Stuck – Bassless''' || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' |- | 2. || Greva dol – Tabu || Take Your Time – Elvis Jackson || Dober dan – Alya |- | 3. || Stuck – Bassless || Lahk bi – Mrigo || Strele v maju – Siddharta & Urban |- | 4. || Lahk bi – Mrigo || Triads − Werefox || Triads − Werefox |- | 5. || Čarobna cesta – Nataša || Dober dan – Alya || Moje mesto – Leonart |- | 6. || Divja voda – Billysi || Greva dol – Tabu || Stuck – Bassless |- | 7. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Lahk bi – Mrigo |- | 8. || Pejt vn – David & Murat || Čarobna cesta – Nataša || Megalodon – Gora |- | 9. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Čarobna cesta – Nataša |- | 10. || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Moje mesto – Leonart || Divja voda – Billysi |- | 11. || Triads − Werefox || Megalodon – Gora || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 12. || Dober dan – Alya || Strele v maju – Siddharta & Urban || Anticipator – Puppetz |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–8. 4. !! 12.–16. 4. !! 19.–30. 4. |- | 1. || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' |- | 2. || Moje mesto – Leonart || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart |- | 3. || Stuck – Bassless || Moje mesto – Leonart || Stuck – Bassless |- | 4. || Dober dan – Alya || Stuck – Bassless || Matica – Dan D |- | 5. || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz || Lahk bi – Mrigo |- | 6. || Take Your Time – Elvis Jackson || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 7. || Lahk bi – Mrigo || Lahk bi – Mrigo || Navaden občan – Gušti |- | 8. || Megalodon – Gora || Megalodon – Gora || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 9. || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Triads − Werefox |- | 10. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 11. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Matica – Dan D || Pieces – Jardier |- | 12. || Ladja norcev – Lačni Franz || Navaden občan – Gušti || Zlati časi − Balladero |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 9.–13. 5. !! 16.–20. 5. !! 23.–27. 5. !! 30. 5.–3. 6. |- | 1. || '''Moje mesto – Leonart''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Do kosti – Tabu''' || '''Pieces – Jardier''' |- | 2. || Strele v maju – Siddharta & Urban || Pieces – Jardier || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Do kosti – Tabu |- | 3. || Pieces – Jardier || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo |- | 4. || Navaden občan – Gušti || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Navaden občan – Gušti || Navaden občan – Gušti |- | 5. || Matica – Dan D || Nothing Left For Me – Maraaya || Pieces – Jardier || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 6. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart || Začaraj me – King Foo || Matica – Dan D |- | 7. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ne izgubi se – Big Addiction || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 8. || Zlati časi − Balladero || Ladja norcev – Lačni Franz || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 9. || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Poglej v oči – Nitrox |- | 10. || Triads − Werefox || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 11. || Ne izgubi se – Big Addiction || Do kosti – Tabu || Poglej v oči – Nitrox || Prepotentneži − Mladich |- | 12. || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 6. !! 13.–17. 6. |- | 1. || '''Do kosti – Tabu''' || '''Do kosti – Tabu''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Naprej – Hellcats |- | 3. || Pieces – Jardier || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 4. || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |- | 5. || Prepotentneži − Mladich || Prepotentneži − Mladich |- | 6. || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 7. || Ne izgubi se – Big Addiction || Pieces – Jardier |- | 8. || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 9. || Poglej v oči – Nitrox || Začaraj me – King Foo |- | 10. || Nothing Left For Me – Maraaya || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 11. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 12. || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Dvigni krila – Jan Plestenjak |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 9. !! 12.−16. 9. !! 19.–23. 9. !! 26.–30. 9. |- | 1. || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Where You Left Me – Muff''' || '''Where You Left Me – Muff''' |- | 2. || Do kosti – Tabu || Where You Left Me – Muff || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Naprej – Hellcats |- | 3. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 4. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda || Tip Top – Nuša Derenda || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 5. || Začaraj me – King Foo || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Happy Birthday – Soulgreg Artist |- | 6. || Tip Top – Nuša Derenda || Naprej – Hellcats || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 7. || Prepotentneži − Mladich || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Home – Sadni dan |- | 9. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Prepotentneži − Mladich || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Funky – Marko Hatlak Band || Blue and Red – ManuElla || Dvigni krila – Jan Plestenjak |- | 11. || Where You Left Me – Muff || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Noben me ne razume – Nipke || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 12. || Funky – Marko Hatlak Band || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Sabotage − Liamere |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 10. !! 10.–14. 10. !! 17.–21. 10. |- | 1. || '''Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' |- | 2. || Where You Left Me – Muff || Noben me ne razume – Nipke || Prvi zadnji – Tabu |- | 3. || Noben me ne razume – Nipke || Where You Left Me – Muff || Sabotage − Liamere |- | 4. || Tip Top – Nuša Derenda || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Saviour of Love – Torul |- | 5. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Sabotage − Liamere || Noben me ne razume – Nipke |- | 6. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt |- | 7. || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 8. || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Home – Sadni dan || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 9. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan |- | 11. || Prvi zadnji – Tabu || To mi je všeč – Nina Pušlar || Pesem zate – Nino |- | 12. || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7.–12. 11. !! 14.–18. 11. !! 21.–25. 11. !! 28. 11.–2. 12. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Saviour of Love – Torul''' || '''Do konca – Siddharta''' |- | 2. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || To mi je všeč – Nina Pušlar || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Do konca – Siddharta || Srce za srce – Alya |- | 4. || Svet – Gušti & Borut Marolt || Sledi mi – Soundfly || Prvi zadnji – Tabu || Muza – BQL |- | 5. || Saviour of Love – Torul || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec |- | 6. || Pesem zate – Nino || Sabotage − Liamere || Sledi mi – Soundfly || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda |- | 7. || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B |- | 8. || Noben me ne razume – Nipke || Pozitiven song − Anzhe || Muza – BQL || Sledi mi – Soundfly |- | 9. || Sledi mi – Soundfly || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe || Med dvema ognjema – Anika Horvat |- | 10. || Pozitiven song − Anzhe || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe |- | 11. || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Do konca – Siddharta || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec || Čas – Los Ventilos |- | 12. || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B || Player − Ina Shai |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 12. |- | 1. || '''Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda''' |- | 2. || Muza – BQL |- | 3. || Mama Koka − Zmelkoow |- | 4. || One World – Slove'n'aid |- | 5. || Strangers' Tides – Koala Voice |- | 6. || Sama − Nera |- | 7. || Sledi mi – Soundfly |- | 8. || Glasovi – Gora |- | 9. || Zame − Sheby |- | 10. || Blow – Happy Ol'McWeasel |- | 11. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 12. || Vesoljne smeti – Miha Kralj |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Kaj če bi – Sheby * Ne moje ne tvoje – Radio Mondo * Ne vem – Imperij * Galaxije bežijo – King Foo * Čist hudo – 3SOMS * Fešta – Orlek * Prosim, malo tišje – Alex Volasko * Pesem o naju – Samuel Lucas * Find Yourself – LastDayHere * Sanjaj me – Anette * We Are the Prime – Cosmo Daivat * I Hope the Wind Knows – Daniel Vezoja * Running Out – RUN2NONE * V bližini ljudi – Niet * V najlepše dni – Zgrešeni primeri * Kemija – Matjaž Kumelj * Dotik je dovolj – Grizl * Barve – Up'n'downs * Wonder – Spotless Minds * Smrt za smrt − Laibach * Plesišča − #Hešteg * Zar ima neka...? – Bro * Noro – Panda * Ukradli so nam mesto – Mef in NOB * Napoleon – Napravi mi dete * Ruku mi daj – Zoran Čalić Band * Na polju zlomljenih besed – DMP * Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič * Love Refugee – Thomas March & The Lounge Collective * Avešunfiling – Jernej Zoran * Pomladni dan – Imperij * Ni prostora – Tretji kanu * Pojem zate – Leonart * Same Place Same Bar – The Sticky Licks * Mali čovjek – Kill Keny * Cmokfehtar − Lačni Franz * Mr. Blues – Andraž Polič (Du Chanson) * Solze sreče! − Kyru * Jst bi te mel − Clemens * Kuku lele – Magnifico * Ubil bi rad spomine − Samo Sam feat. Davor Božič * Suzanna Smiling – Daniel Vezoja * Endless Desires – Inmate * Narobe svet – Bomb Shell * All Is Gone − Tidal Waves * Should Have Listened – Trash Candy * Mucki, srčki, risanke an sladoled – Smaal Tokk * Resničen svet – Mary Rose * Fusion – Philammon * Fly Fly Fly – Emil & the Detectives * Plague of Immortality – Within Destruction * Čigava pojava zabava – Mistermarsh * Muvam na bit – 3soms * Mass-Produced Unicorns – Broken Lock * Čas – Gašper Rifelj * Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer }} ;Točka leta 2016 – Top 40 {{stolpci|2| # Nipke - Noben me ne razume # Tabu - Nabiralka zvezd # Los Ventilos - Čas # Miha Kralj – Vesoljne smeti # Nemir Tadija feat. Zlatko - Kebab in čevap # Up'n'downs - Barve # Niet - V bližini ljudi # Sausages & Marko Hatlak - Poletna # Within destruction - Plague of immortality # Lačni Franz – Cmokfehtar # BQL- Muza # Big Addiction – Ne izgubi se # Happy Ol'McWeasel – Blow # Zmelkoow – Mama Koka # Gora - Megalodon # 2B – Privid # Torul - Saviour of love # Robert Jukič – Dvigaš se k oblakom # Napravi mi dete - Napoleon # Muff – Where you left me # Janez Dovč – Kvarkova svatba # Zoran Čalić - Ruku mi daj # Emil & the Detectives – Fly Fly Fly # Vlado Kreslin - Stari komadi # Siddharta feat. Urban - Strele v maju # Jardier - Pieces # Bro - Njiva (Žetvena pesem) # Werefox - Triads # Liamere – Sabotage # Zala Smolnikar - Deklica zaljubljena # Anika Horvat - Med dvema ognjema # Soundfly - Sledi mi # Ina Shai - Player # Nina Pušlar - To mi je všeč # Klara Jazbec - Milijon in ena # Neisha – Vrhovi # Koala Voice - Strangers' Tides # Tabu - Do kosti # Sheby - Zame }} {| class="wikitable" |+Točka leta 2016 ! Kategorija !! Zmagovalec |- | po izboru občinstva || Nina Pušlar − To mi je všeč |- | mednarodni trgi || Torul – Saviour of Love |- | preboj leta || Zala Smolnikar – Deklica zaljubljena |- | netočka leta 2016 || Matter – Anakonda (feat. Napravi mi dete) |- | točka leta 2016 || Tabu – Nabiralka zvezd |- | hard & heavy || Within Destruction – Plague of Immortality |- | najlepša balada || Liamere – Sabotage |- | naj duet || Siddharta & Urban – Strele v maju |- | hip hop || Nipke – Noben me ne razume |- | band leta || Jardier – Pieces |} ===2017=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 16.–20. 1. !! 23.–27. 1. !! 30. 1.– 3. 2. |- | 1. || '''One World – Slove'n'aid''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 2. !! 13.–17. 2. !! 20.–24. 2. !! 27. 2.−3. 3. |- | 1. || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' |- | 2. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Milijon in ena – Klara Jazbec || Nabiralka zvezd – Tabu || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM |- | 3. || Čas – Los Ventilos || Vrhovi − Neisha || Stari komadi – Vlado Kreslin || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 4. || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 5. || Vrhovi − Neisha || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 6. || Lebdenje − King Foo || Čas – Los Ventilos || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 7. || Sama − Nera || Ću – Čao Portorož || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Ću – Čao Portorož |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Let the love win! – Soulgreg Artist || Vrhovi − Neisha || Lebdenje − King Foo |- | 9. || One World – Slove'n'aid || Lebdenje − King Foo || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 10. || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Lebdenje − King Foo || Up&Up – Kreativo (vokalni band) |- | 11. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Bit – Muff |- | 12. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Šelestenje – Hulahoop |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 3. !! 27.−31. 3. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' |- | 2. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Bit – Muff |- | 3. || Bit – Muff || Marilyn Monroe – Neisha |- | 4. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 5. || Nabiralka zvezd – Tabu || Milijon in ena – Klara Jazbec |- | 6. || Hladen tuš – Skalp || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 7. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Ruski vohun – Banditi |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 9. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop |- | 10. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 11. || Marilyn Monroe – Neisha || Eyes of a Warrior − Raggalution |- | 12. || Ruski vohun – Banditi || Kuhar − Simpl |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.−7. 4. !! 10.−14. 4. !! 17.–21. 4. !! 24.–28. 4. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Marilyn Monroe – Neisha''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Eyes of a Warrior − Raggalution''' |- | 2. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Kuhar − Simpl || Telo – Hamo & T2L || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Marilyn Monroe – Neisha || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Eyes of a Warrior − Raggalution || Holymen − Noctiferia |- | 4. || Bit – Muff || Telo – Hamo & T2L || Marilyn Monroe – Neisha || Ruski vohun – Banditi |- | 5. || Ruski vohun – Banditi || Eyes of a Warrior − Raggalution || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul |- | 6. || Kuhar − Simpl || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul || Kuhar − Simpl |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Bit – Muff || Bit – Muff || Balada o njej – Bohem |- | 8. || Hladen tuš – Skalp || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Marilyn Monroe – Neisha |- | 9. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego |- | 10. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop || Balada o njej – Bohem || Hešteg – Icotovi zobi |- | 11. || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 12. || Telo – Hamo & T2L || Monday – Torul || Hešteg – Icotovi zobi || V mleku − Tretji kanu |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27. 4.–12. 5. !! 15.−19. 5. !! 22.–26. 5. !! 29. 5.−2. 6. |- | 1. || '''Monday – Torul''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Holymen − Noctiferia''' || '''Za vedno – Nina Pušlar''' |- | 2. || Kuhar − Simpl || Holymen − Noctiferia || Za vedno – Nina Pušlar || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Ob kavi – Anabel |- | 4. || Ruski vohun – Banditi || V mleku − Tretji kanu || Telo – Hamo & T2L || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 5. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Na poti večnosti – Zala Smolnikar |- | 6. || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Za tvoj nasmeh – Nino |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Useless – Trash Candy |- | 8. || V mleku − Tretji kanu || Eyes of a Warrior − Raggalution || Halo – Alya || Holymen − Noctiferia |- | 9. || Marilyn Monroe – Neisha || Halo – Alya || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Monday – Torul |- | 10. || Balada o njej – Bohem || Za vedno – Nina Pušlar || V mleku − Tretji kanu || Halo – Alya |- | 11. || Halo – Alya || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 12. || Za tvoj nasmeh – Nino || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Useless – Trash Candy || Se prepoznaš? – Sheby |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 6. !! 12.−16. 6. !! 19.−23. 6. !! 26.–30. 6. |- | 1. || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' |- | 2. || Za vedno – Nina Pušlar || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Najin sin – Sašo Gačnik || Useless – Trash Candy |- | 3. || Useless – Trash Candy || Useless – Trash Candy || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 4. || Za tvoj nasmeh – Nino || Za vedno – Nina Pušlar || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy |- | 5. || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Always (Če te najdem) – Mrfy || Useless – Trash Candy || Probaj razumet − Emkej |- | 6. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Se prepoznaš? – Sheby || Za vedno – Nina Pušlar || On My Way – Omar Naber |- | 7. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy || Ob kavi – Anabel |- | 8. || Holymen − Noctiferia || Za tvoj nasmeh – Nino || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Za vedno – Nina Pušlar |- | 9. || Se prepoznaš? – Sheby || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Se prepoznaš? – Sheby || Se prepoznaš? – Sheby |- | 10. || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Za tvoj nasmeh – Nino || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Najin sin – Sašo Gačnik || On My Way – Omar Naber || Briga me − Peter Lovšin |- | 12. || Probaj razumet − Emkej || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Hiše − Tretji kanu |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 8. 9. !! 15. 9. !! 22. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''On My Way – Omar Naber''' || '''Briga me − Peter Lovšin''' |- | 2. || On My Way – Omar Naber || Hiše − Tretji kanu || Tididam – Bomb Shell || On My Way – Omar Naber |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell |- | 4. || Probaj razumet − Emkej || On My Way – Omar Naber || Najin sin – Sašo Gačnik || Furanje nikamor – Sheby |- | 5. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Always (Če te najdem) – Mrfy || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 6. || Hiše − Tretji kanu || Probaj razumet − Emkej || Svila – Isobel || V intervalu večnih sanj – Junema |- | 7. || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Modro sonce – Gušti || Hiše − Tretji kanu || Svila – Isobel |- | 8. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Briga me − Peter Lovšin || Modro sonce – Gušti || Modro sonce – Gušti |- | 9. || Modro sonce – Gušti || Lagano – Challe Salle || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Hiše − Tretji kanu |- | 10. || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Lagano – Challe Salle || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Lagano – Challe Salle || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno || Grandioso – The Stroj |- | 12. || Tididam – Bomb Shell || Svila – Isobel || Furanje nikamor – Sheby || Daj srce – 2B |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 10. !! 13. 10. !! 21. 10. |- | 1. || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Kavalir – Manouche''' |- | 2. || Furanje nikamor – Sheby || Tididam – Bomb Shell || Breakout Season – Inmate |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Daj srce – 2B || Daj srce – 2B |- | 4. || Tididam – Bomb Shell || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 5. || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik |- | 6. || Daj srce – 2B || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo |- | 7. || Grandioso – The Stroj || Furanje nikamor – Sheby || Svila – Isobel |- | 8. || V intervalu večnih sanj – Junema || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj |- | 9. || 1000 besed − King Foo || 1000 besed − King Foo || Odhajaš − Kühlschrank |- | 10. || Modro sonce – Gušti || Kavalir – Manouche || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Breakout Season – Inmate || Tesla − Janez Dovč |- | 12. || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo || Vede premikanja – Koala Voice |} ;November–januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! colspan=2|November !! colspan=2|December !! colspan=2|Januar |- | 3. 11. || Breakout Season – Inmate || 1. 12. || Pri nas – Okustični & J. Juras || 5. 1. || rowspan=2|Lepa si – Nina Pušlar |- | 10. 11. || Vede premikanja – Koala Voice || 8. 12. || Vede premikanja – Koala Voice || 12. 1. |- | 17. 11. || Kavalir – Manouche || 15. 12. || Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl || 18. 1. || Miže – Omar Naber |- | 24. 11. || Nihče ne ve – Ditka || 22. 12. || Valovi – Gasper & Zala Kralj || 28. 1. || Valentina − Epp (Erik Platon) |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Fish – Ewok * Rad bi te čakal – Sergej Čas * Feel Valentine – Tina Mauko * Tihožitje – Kronika * Kristina − Flirrt * Kmalu bo konec te zime − Andraž Hribar * Makov med – Kalaia * Kovčki – Brest & Vesna Zornik * Cirkus – Sara * Tvoje misli − Nera * 027 – Kontradikshn * Vedno znova – Taša * Pusti, naj gre – Severa Gjurin & Ksenija Jus * Ona − Imperij * Važno, da nekdo spi – Sergej Čas * Dotik stare Ljubljane – Aleksander Novak * Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen * Ordinary Day − Yan Baray * Osvobojen – Gromofon * Sex You Slow – DaBlaBlues * Nov teden – Yesterday Banda * Gledam tvoje slike – San Di EGO & A. Mežek * ''Odhajaš − Kühlschrank'' * How to Be Cool – Anja Kotar * Poljub rajskih dni − Katrinas ft. Cherie * ''Grandioso – The Stroj'' * ''Daj srce – 2B'' * 1000 besed − King Foo * ''Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik'' * ''Vede premikanja – Koala Voice'' * E plain an kidipe – Katja Šulc * Danes me ni – Leonart * ''Breakout Season – Inmate'' * 0,3 ljubezni – Sweetpeak & Laura * ''Zvezde v mlaju – Bordo'' * Mavrična princeska − Jernej Zoran * ''Tesla − Janez Dovč'' * ''Prosti pad − Nera'' * ''Kavalir – Manouche'' * ''Bežim – Neisha'' * Instabejb – 6pack Čukur * ''Svet na rami – Los Ventilos'' * Odzven – Imperij * Superzvezda – Andrej Ikica * ''Lačni psi – Dežurni krivci'' * ''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'' * ''Sangue nero – Tori Tango'' * ''Pri nas – Okustični & J. Juras'' * Diamond Duck − Maraaya * Okna – Orlek * ''Nihče ne ve – Ditka'' * Iščem te – naio ssaion * You Are My Life – Maja Založnik & Mooonshine * Heart Goes Away – Vagabunda * ''Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl'' * ''Vojak – Mistermarsh'' * ''Valovi – Gasper & Zala Kralj'' * Edina – Samo Sam & Sheby * ''Anakin – Mrfy'' * Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja * Kompromis – Zlatko * ''Brez besed – Kevin Koradin'' * ''Four – Christine Zadnikar'' * ''Miže − Omar Naber'' * Ljubim – Anette * ''Lovim dež − Buh'' * ''Povej – Raiven'' * ''Hip hop junak – Trkaj & Nipke'' * ''Irena, lejko nouč – Ethnotrip'' * ''LV – Muff'' * Ti boš vedno prvi – Helena Blagne * ''Bejrut − Matter'' * Heading for the Sun – Stray Train * V Ljubljani – Bohem * ''Lepa si – Nina Pušlar'' * Zapuščam poletje – Taja Božič * Poln kufer – Challe Salle * ''Frame Bend Over – Generator'' * ''In the Army Now – M. Debevec & D. Kušer'' * ''Dust of Time – Jardier'' * ''Valentina − Epp (Erik Platon)'' * ''Ljubezen je tovarna – G. Zemljič & N. Perunović'' * ''Princ – Sheby'' * Window – Seven Days in May * Univerzum − Hidden View * ''Zimska – BQL'' * ''The End of the World – Metalsteel'' * ''Maska – Bo!'' * ''Back to Being Me – Lea Sirk'' * Šlajn na suhem – Šlajn }} ==Radio 1== 12. 5. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Imset - Feniks # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Samuel Lucas - Pesem o naju # Clemens – Jst bi te mel # DMP - Balet # Jardier – Pieces # Balladero – Zlati časi # Flora & Paris – Naša bajta # I.C.E. – Tja do srca 1. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Nino - Mojito # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Clemens – Jst bi te mel # Imset - Feniks # Jardier - Pieces # Balladero – Zlati časi # DMP - Balet # Alex Volasko - Pesem in poljub # Aleksander Novak - Živet Predlog: Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj 10. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Aleksander novak - Živet # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Nino - Mojito # Imset - Feniks # Balladero – Zlati časi # Alex Volasko – Pesem in poljub # Jardier – Pieces # Clemens – Jst bi te mel Predlog: Muff - Where You Left Me 28. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Carpe Diem - Tapete # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Aleksander Novak - Živet # Jardier - Pieces # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Clemens – Jst bi te mel # Balladero – Zlati časi # Muff - Where you left me # Alex Volasko – Pesem in poljub Predlog: Neža Pančur Nessy – Večerja pod zvezdami 1gxuhy48wmmc4swkj4o8ehxrc7632ns 6655774 6655762 2026-04-04T15:51:02Z Anzet 118843 6655774 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik}} ==Podatki po kategorijah== ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & [[Bruno Mars]] |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || [[David Guetta]], Alphaville & [[Ava Max]] |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || [[Miley Cyrus]] |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || [[Lady Gaga]] |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || [[Coldplay]] |- | 13. || Why Why Why || [[Shawn Mendes]] |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & [[Sia (pevka)|Sia]] |- | 23. || Birds of a Feather || [[Billie Eilish]] |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 3. || Skrito v raju || [[Luka Basi]] |- | 4. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 5. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 6. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]|| [[Joker Out]] |- | 7. || Tu || Luka Basi & [[Maraaya]] |- | 8. || Tvoja || [[Alya]] |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || [[Nika Zorjan]] |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || [[Magnifico]] |- | 13. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]] |- | 16. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]] |- | 17. || Nika || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || [[Nina Pušlar]] |- | 2. || [[Žan Serčič]] |- | 3. || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] |- | 5. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] |- | 6. || [[Alya]] |- | 7. || [[Čuki]] |- | 8. || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 9. || [[Magnifico]] |- | 10. || [[Vlado Kreslin]] |- | 11. || [[Siddharta]] |- | 12. || [[Maraaya]] |- | 13. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]] |- | 14. || [[Nika Zorjan]] |- | 15. || [[Neisha]] |- | 16. || [[Pop Design]] |- | 17. || [[Flirrt]] |- | 18. || [[Victory (glasbena skupina)|Victory]] |- | 19. || [[Ansambel bratov Avsenik]] |- | 20. || [[Tanja Žagar]] |} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 3. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || Tvoja || [[Alya]] |- | 5. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 6. || Nemirna kri || [[Nina Pušlar]] |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || [[Nika Zorjan]] feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || [[Kvatropirci]] in [[Marko Škugor]] |- | 11. || Sekunde || [[Ines Erbus]] |- | 12. || Vse je v redu || [[Flirrt]] |- | 13. || Mora se || [[Saša Lendero]] & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & [[Monika Avsenik]] |- | 17. || Ostani || [[Eva Boto]] |- | 18. || [[How Much Time Do We Have Left]]|| [[Klemen Slakonja]] |- | 19. || Tišlarski pozdrav || [[Čuki]] in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || [[Miran Rudan]] |} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || [[Mrfy]] |- | 2. || Adijo metulji || [[Big Foot Mama]] |- | 3. || Mir || [[Siddharta]] |- | 4. || Gola || [[Joker Out]] |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || [[Hamo & Tribute 2 Love|Hamo in Tribute 2 Love]] |- | 6. || Za naju || [[Flirrt]] |- | 7. || 4 od 10 || [[Jet Black Diamonds]] |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || [[Tinkara Kovač]] |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || [[Tina Marinšek]] |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || [[Maraaya]] |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]|| Joker Out |- | 20. || Hedonista || [[Raiven]] |} * https://img.rtvslo.si/_files/2023/10/17/19_483209165318127634_vabilo-za-sodelovanje.pdf * https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/skrivnostna-mednarodna-zirija-ni-vec-skrivnost/ ==ZOISG== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! {{abbr|DV|Dejan Vunjak}} !! {{abbr|AMM|Ana Maria Mitič}} !! {{abbr|AŠ|Andrej Škufca}} !! {{abbr|HB|Helena Blagne}} !! <small>{{abbr|Tekm|Tekmovalci}}</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Damjana Golavšek || || »« || || || || || || || || || || |- | 2. || Mario Pešić || || »« || || || || || || || || || || |- | 3. || Martina Majerle† || || »« || || || || || || || || || || |- | 4. || Nastja Gabor || || »« || || || || || || || || || || |- | 5. || Matevž Derenda || || »« || || || || || || || || || || |- | 6. || BQL || || »« || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 7. || Adrijana Kamnik || || »« || || || || || || || || || || |} ==Popevka tedna== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | rowspan=6 style="text-align:center"|8 || Nula Kelvina || Možgani na paši, Nisem še vrgel, Včeraj, Med s trebuha, Maškerada; Smaal Tokka za precednika, Delejmo Watrwake, En knc wade <small>(ft. Small Tokk)</small> |- | [[Dan D]] || Kamn, Pozitivne misli, Kamn, Boli me k, Ožina, Malo pekla, Ne naredi mi tega, Bits |- | [[Vlado Kreslin]] || Tam na koncu drevoreda, Preden zaspim, Sami naši <small>(ft. Vlatko Stefanovski)</small>, Tiho <small>(Hamo & Tribute 2 Love ft.)</small>, Moji dnevi, Stari komadi, Tista zakartana ura, Nocoj bomo mi prižgali dan <small>(s Kombinatkami)</small> |- | [[Koala Voice]] || The Good Old Days, The French Say, Talk About It, Sierra, Ker tu je vse tako lepo, Vertigo, Vukovi, Spaghettification |- | [[I.C.E.]] || Stara gara, Spomni se, Na vrh sveta, Vse mogoče, Cukr pop, V barvah smisel je, Kar te dela živega, Flow |- | [[Žan Hauptman|Hauptman]] || Send Me Flying, Sometimes, Waste Time, Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx) <small>[Sladica ft.]</small>, Pleše po svoje <small>(Leopold I. ft.)</small>, Sledim, Če bi vedel, Bliže <small>(ft. Iza)</small> |- | rowspan="4" style="text-align:center"|7 || [[Bilbi]] || Iskrice, Ko tvoja sem še bila, To ni blues, Pesem od včeraj, Shanti Shanti, Svet pod nama, Daleč stran <small>(z Leonart)</small> |- | [[Rudi Bučar]] || Še malo, Samo ti <small>(& Istrabend)</small>, Tisti ljudje, Dolgo nisva pila <small>(s Hamo & Tribute2Love)</small>, Kakšni so takšni, Otroci tistega časa, Kambjale so čase |- | [[Fed Horses]] || Down, Sinner, Leaving, Ti ne poznaš konjev, Spremembe, Zahodno dekle, Argentina |- | [[Joker Out]] || Omamljeno telo, Gola, Vem, da greš, Umazane misli, A sem ti povedal, Barve oceana, Katrina |- | rowspan="8" style="text-align:center"|6 || [[Eskobars]] || Potnik, Vidim ti v očeh, Ni dovolj, Hodim naprej, Bele zastave, Brave Men <small>(Gramatik ft.)</small> |- | [[Avtomobili]] || Poslušaj, Bar pozabe, Palme gorijo, Stopinje v snegu, Reka, Daleč <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | [[Zlatko (raper)|Zlatko]]|| Več od lajfa, Ti to lahko <small>(ft. Nina Pušlar)</small>, Učer, dons, jutr <small>(ft. T.M.S Crew)</small>, Čaka vas uspeh, Žive naj vsi narodi, Karavana gre naprej <small>(ft. Severa Gjurin)</small> |- | {{Nowrap|[[Društvo mrtvih pesnikov]]}} || Nebo nad Berlinom, Bojna črta, Čip (za moj utrip), Tinta in pero (Hip hop), Padalo za strah, Formula časa |- | [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Superfajn, Granata, Konec tedna, Reci mi da, Za božič bom doma, Dejva |- | [[2b|2B]] || Daj srce, Midva sva, Najini koraki, Kot morje, Kje so rože, Čez telo |- | Lamai || Bela luna, Proti vetru, Spet te slišim, Vdihni me, Kot čutim te jaz, Stopinje |} ==Melodije morja in sonca 2021== * 10. julija 2021 v Amfiteatru Avditorija Portorož – Portorose * Zbiranje pesmi od 10. marca do 9. aprila 2021. * 12 skladb (in ne več 14): 3 avtorji ali izvajalci povabljeni (izbere oz. povabi Organizacijski odbor festivala), ostalih 9 izbranih na razpisu * Avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (skladba, besedilo). * največ 3 minute in pol, slovenski ali italijanski jezik * na odru največ 5 ljudi * izvirna, še ni bila javno predvajana ali kako drugače objavljena * spremljava MMS benda (spremljevalna skupina) * Vsi izvajalci morajo do 10. julija dopolniti najmanj 17 let. * Strokovna komisija za izbor izmed prijavljenih skladb izbere: najmanj 9 + 2 rezervi * glasovanje za veliko nagrado: (1) strokovna žirija, (2) izbrane radijske postaje, (3) javnost s telefonskim glasovanjem (televoting) * nagrade: (1) Velika nagrada MMS 2021, (2) nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja, nagrade strokovne žirije za (3) najboljše besedilo, (4) najboljšo glasbo in (5) izvedbo (interpretacija vokalnega solista) * izborna strokovna komisija (7 članov) : strokovna žirija (5 članov) * Organizacijski odbor povabi k sodelovanju največ 3 avtorje ali izvajalce, strokovna komisija pa izmed prijavljenih na javnem razpisu MMS 2021 izbere najmanj 9 skladb. * Veliko nagrado MMS 2021 prejme izvajalec skladbe. * Če imata dve skladbi (ali več) enako število točk v seštevku točk telefonskega glasovanja, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije, ima prednost tista, ki se je v glasovanju strokovne žirije uvrstila višje. * več kot 70 prijav * izbrane skladbe znane do 7. maja * https://avditorij.si/si/mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-mms-2021/javni-razpis-za-udelezbo-na-40-festivalu-melodije-morja-in-sonca-2021 * https://avditorij.si/files/static/185 * https://avditorij.si/files/static/182 * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-prestavljenih-melodijah-morja-in-sonca-spremenjena-razpisna-pravila/572580 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=Iz%C5%A1tekani+na+Radiu+%C5%A0tudent+1+in+2 =EMA Freš= {{col-begin}} {{col-2}} ;Prvi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|4. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Stella}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Pia Nina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|8. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Stella}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|5. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Soulution}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Younite}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Younite}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Martina}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|6. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Astrid in Avantagarden}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Martina}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Drugi teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|11. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Klarity}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|15. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Klarity}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|12. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Petra Ceglar}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Parvani Violet}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|13. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Parvani Violet}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Tretji teden {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|18. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Saška}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|22. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Saška}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|19. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Alfirev}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Marmoris}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|20. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Marmoris}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-break}} ;Četrti teden – poraženci I {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|25. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Pia Nina}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Sara Petešić}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|29. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Pia Nina}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|26. 11.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Marko Škof}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Nuša Pliberšek}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Nuša Pliberšek}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Alfirev}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|27. 11.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Alfirev}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Soulution}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} {{col-end}} ;Peti teden – poraženci II {| border=0 cellpadding=0 cellspacing=0 style="font-size: 90%; margin:1em 2em 1em 1em;" | &nbsp; | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD1|Dnevni dvoboji}}} | colspan=2| | colspan="2" style="text-align:center;border:1px solid #aaa;background-color:#f2f2f2;" |{{{RD2|Tedenski dvoboj}}} |- | &nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:1em;"|&nbsp; | style="width:2em;"|&nbsp; | style="width:11em;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed1|2. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team1|Lana Hrvatin}}} | style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team2|Martina}}} | style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" |&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" |&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="6" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD2-seed1|6. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team1|Lana Hrvatin}}} |- | height="7" | | rowspan="4" style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;"| {{{RD1-seed3|3. 12.}}} | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team3|Astrid in Avantgarden}}} | rowspan="2" style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:0 0 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#ffdead;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team2|Astrid in Avantgarden}}} |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team4|Petra Ceglar}}} | rowspan="2" style="border-width:2px 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; | rowspan="2" style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | | rowspan="2" style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD2-team3|Tilen Lotrič}}} |- | height="7" | | rowspan="2" colspan="2" | | rowspan="2" style="border-width:0 2px 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="7" | |- | height="14" |&nbsp; | style="text-align:center;background-color:#f2f2f2;border:1px solid #aaa;" rowspan=2| {{{RD1-seed5|4. 12.}}} | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team5|Ljudmila Frelih}}} | style="border-width:0 2px 2px 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |- | height="14" |&nbsp; | style="border:1px solid #aaa;background-color:#f9f9f9;padding-left:0.3em;" | {{{RD1-team6|Tilen Lotrič}}} | style="border-width:2px 0 0 0; border-style:solid;border-color:black;"|&nbsp; |} =Inmate= {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Inmate | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Velenje]], [[Slovenija]] | genre = Metal | years_active = 2005–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | current_members = Marko Duplišak <small>(2016–)</small><br>Andrej Bezjak <small>(2005–)</small><br>David Vodopivec <small>(2016–)</small><br>Miha Oblišar <small>(2006, 2016–)</small><br>Jure Grudnik <small>(2005–)</small> | past_members = Sašo Bandalo <small>(2005–13)</small><br>Rok Miklavžina - Mike <small>(2009–14)</small><br>Aleš Kroflič <small>(2006–15)</small><br>Miro Gavrič <small>(2005–6)</small><br>Matjaž Parfant <small>(2007–8)</small><br>Žiga Rezar <small>(2013–14)</small><br>Primož Benko<br>Dragan Bagarić <small>(2014–16)</small><br>David Valh <small>(2014–15)</small><br>Aleksander Kolar <small>(2016–??)</small> | module = | module2 = | module3 = }} '''Inmate''' (pisano tudi '''INMATE''') je slovenska metalska skupina iz Velenja. Njeni trenutni člani so: * Marko Duplišak − vokali * Andrej Bezjak − kitara * David Vodopivec − kitara (session) * Miha Oblišar − bas * Jure Grudnik − bobni Začetki skupine segajo v leto 2005. Svoj prvi koncert so imeli avgusta tistega leta pod kozolcem Mladinskega centra Šmartno ob Paki, v katerem so imeli vaje do leta 2009. Takrat so bili še zgolj instrumentalni bend. Prihodnje leto se jim je pridružil njihov prvi vokalist Miha Oblišar. Leta 2006 so veliko koncertirali, med drugim so (prvič) nastopili na Metalcampu. Udeležili so se 6. državnega tekmovanja za zlato činelo v Lendavi, kjer so zasedli 2. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://www.paranoid.si/novice/4-9-2006-inmate|title=Inmate |accessdate=26. 12. 2019 |date=4. 9. 2006 |format= |work= }}</ref> Do konca leta sta v kratkem razmaku skupino zapustila kitarist Miro Gavrič in Oblišar, konec leta pa se jim je pridružil kitarist Aleš Kroflič. V letih 2007–2009 so aktivno iskali novega resnega vokalista. Preizkusili so več različnih vokalistov, med njimi tudi Matjaža Parfanta. Leta 2007 so začeli snemati material za album pod taktirko producenta Tata Purusha. Vokale je posnel Parfant, a njegovo sodelovanje z bendom je bilo kratkotrajno, saj se je leta 2008 od njih poslovil, tako da tega materiala niso nikoli uporabili. Leta 2009 se jim je pridružil pevec Rok Miklavžina - Mike, s katerim so prvič uradno nastopili na Metalcampu 2009. Leta 2012 je pri založbi Graviton Music Services izšel njihov albumski prvenec ''Free At Last'' (za produkcijo je poskrbel že omenjeni Tat Purush). Pri snemanju albuma so k sodelovanju povabili Marka Duplišaka iz zasedbe LastDayHere, ki je odpel čiste vokale, Miklavžina pa kruleče (growli). Takrat so posneli tudi svoj prvi videospot za singel »Without Warning«. Leta 2013 so začeli pripravljati material za drugo ploščo. V začetnem obdobju tega (začetek 2013) je skupino zapustil basist Sašo Bandalo, ki ga je zamenjal Žiga Rezar. Ta je med drugim prispeval aranžma za skladbo »Home«, ki je izšla na kompilaciji Lignit 3, ki jo je 2014 izdal Šaleški študentski klub. Kmalu po izidu kompilacije je Rezar odšel iz skupine, novi basist pa je postal Dragan Bagarić. Izid druge plošče ''Tree of Life'' je bil prvotno predviden za jesen 2014, ko naj bi Inmate tudi bili na turneji s švedsko zasedbo Sonic Syndicate. A poleti je bend zapustil Miklavžina, zato so morali turnejo odpovedati, izid plošče pa prestaviti. Po odhodu Miklavžine se je skupini jeseni 2014 kot vokalist pridružil David Valh. Plošča ''Tree of Life'' je izšla leta 2015 (člani zasedbe so takrat bili: Andrej Bezjak, Aleš Kroflič, Dragan Bagarić, David Valh in Jure Grudnik). Uradno so jo prvič predstavili na festivalu mladih kultur Kunigunda 2015. Po nastopu na Kunigundi so se v bendu zopet pojavile težave: do konca leta sta skupino zapustila Aleš Kroflič in David Valh, v začetku leta 2016 pa še Dragan Bagarić. Tako sta na začetku leta 2016 ostala samo še Andrej Bezjak in Jure Grudnik, konec leta pa je skupina štela 6 članov − v skupino se je vrnil prvi pevec Miha Oblišar, tokrat kot basist, poleg njega pa so se pridružili še David Vodopivec (season kitarist), Aleksander Kolar (vokalist – growli) in Marko Duplišak, ki je gostoval na prvih dveh albumih, pri njem so tudi snemali videospote, sedaj pa je postal "polnopravni" član benda. Leta 2017 je ob 12-letnici delovanja izšel DVD ''XII'', šlo je za posnetek koncerta na Kunigundi 2015 in dokumentarec o skupini. Januarja 2019 so izdali tretji album ''Anarthas'', mesec zatem pa nastopili na Emi. ==Diskografija== <small>Albumi</small> * 2012: ''Free At Last'' * 2015: ''Tree of Life'' * 2019: ''Anarthas'' +Atma-singel ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * https://www.youtube.com/watch?v=ujNCMa6JaCs * https://www.youtube.com/watch?v=gVPPX21IrHw * https://www.youtube.com/watch?v=BRlArY-yNJw * https://4d.rtvslo.si/arhiv/na-sceni/139224754 =Špil liga= Špil liga {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Sezona !! Leto !! Zmagovalec !! Komisija |- | I. || 2013/14 || [[Koala Voice]] || rowspan=2|Izak Košir<br>Melanija Fabčič - Melée<br>Žiga Klančar |- | II. || 2014/15 || StillOut |- | III. || 2015/16 || Infected || Klavdija Kopina<br>Tomaž Pezdirc<br>Toni Cahunek |- | IV. || 2016/17 || Joker Out || rowspan=2|Toni Cahunek<br>Klara Zupančič<br>Žiga Klančar/Jernej Sobočan |- | V. || 2017/18 || In the Attic |- | VI. || 2018/19 || Kiwi Flash || Klara Zupančič<br>Ana Medved<br>Andi Koglot |} ==2013/14== I. sezona Špil lige je potekala od oktobra 2013 do junija 2014. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Koala Voice * Sober Assault * Lynch * The Perception * High 5 * Ice on Fire * Netherworld * Vogi * Kung Fu Vegan * Vertigo * Below Zero * The Broken Input * Fonem * Dehrotom * Night Flight }} Bendi so se pomerili na 5 ligaških večerih (predtekmovanje). 10 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Ligaški večeri in polfinalna večera so potekali na malem odru Kina Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2013/14 so postali Koala Voice. ;Ligaški večeri – špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 10. 2013<br>4. žirant: Miha Guštin</small> !! 2. špil<br><small>22. 11. 2013<br>4. žirant: Tomaž Štular</small> !! 3. špil<br><small>6. 12. 2013<br>4. žirant: Ivo Rimc</small> !! 4. špil<br><small>17. 1. 2014<br>4. žirant: Mate Brodar</small> !! 5. špil<br><small>14. 2. 2014<br>4. žirant: Črt Batagel</small> |- | '''Koala Voice <small>(45,57 %)</small>'''<br>'''Sober Assault <small>(9,34)'''</small><br>Lynch <small>(45,09)</small> || The Perception <small>(11,76)</small><br>'''High 5 <small>(24,29)</small>'''<br>'''Ice on Fire <small>(63,96)</small>''' || '''Vogi <small>(68,88)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(14,69)</small>'''<br>Netherworld <small>(16,43)</small> || Vertigo <small>(17,94)</small><br>'''Below Zero <small>(19,68)</small>'''<br>'''The Broken Input <small>(62,39)</small>''' || Night Flight<br>'''Dehrotom'''<br>'''Fonem''' |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar (slednjega je na 4. špilu nadomeščal Tomaž Pezdirc), vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>14. 3. 2014</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>18. 4. 2014</small> |- | <s>Fonem</s><br>'''The Broken Input <small>(47,28 %)'''</small><br>Vogi <small>(23,83)</small><br>Below Zero <small>(14,87)</small><br>'''Koala Voice <small>(14,02)</small>''' || Kung Fu Vegan <small>(4,31)</small><br>High 5 <small>(11,47)</small><br>'''Ice on Fire <small>(63,78)</small>'''<br><s>Dehrotom</s><br>'''Sober Assault <small>(20,44)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru je nastopilo 5 bendov, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Gostujoči žirant v prvem polfinalu je bil Alen Steržaj. Fonem so nastop zaradi bolezni v zadnjem trenutku odpovedali. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>13. 6. 2014</small> |- | Ice on Fire<br>Sober Assault<br>The Broken Input<br>'''Koala Voice''' |} ==2014/15== II. sezona Špil lige je potekala od decembra 2014 do junija 2015. Tekmovalo je 9 bendov: {{stolpci|3| * z3ro z3ro * Apokalipsa * No Agenda * Night Flight * StillOut * The Pyramids * Furu Efu * Kung Fu Vegan * The Lyrium }} Bendi so se pomerili na 3 tekmovalnih špilih. 6 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Prvaki sezone 2014/15 so postali StillOut. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>16. 12. 2014<br>4. žirant: Tadej Košir</small> !! 2. špil<br><small>23. 1. 2015<br>4. žirant: Robert Šercer</small> !! 3. špil<br><small>13. 2. 2015<br>4. žirant: Klavdija Kopina</small> |- | z3ro z3ro <small>(17,52 %)</small><br>'''Apokalipsa <small>(74,62)</small>'''<br>'''No Agenda <small>(7,85)</small>''' || '''Night Flight <small>(55,59)</small>'''<br>'''StillOut <small>(31,38)</small>'''<br>The Pyramids <small>(13,03)</small> || '''Furu Efu <small>(87,34)</small>'''<br>'''Kung Fu Vegan <small>(10,57)</small>'''<br>The Lyrium <small>(2,09)</small> |} Na vsakem špilu so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v polfinale: eden po izboru občinstva (v oklepajih so zapisani odstotki glasov, ki jih je bend prejel od občinstva) in eden po izboru strokovne komisije. Strokovno komisijo so zopet sestavljali Izak Košir, Melanija Fabčič - Melée in Žiga Klančar, vsak mesec pa se jim je pridružil še gostujoči žirant. ;Polfinalna večera {| class="wikitable" |- ! 1. polfinalni večer<br><small>6. 3. 2015</small> !! 2. polfinalni večer<br><small>10. 4. 2015</small> |- | '''StillOut'''<br>Kung Fu Vegan<br>'''No Agenda''' || Apokalipsa <small>(28,01 %)</small><br>'''Furu Efu <small>(36,88)</small>'''<br>'''Night Flight <small>(35,11)</small>''' |} Na vsakem polfinalnem večeru so nastopili 3 bendi, izmed katerih sta se dva uvrstila v finale: eden po izboru občinstva in eden po izboru strokovne komisije. Obakrat je bil gostujoči žirant Robi Bulešič. ;Finale {| class="wikitable" |- ! Finale<br><small>21. 6. 2015</small> |- | Furu Efu<br>No Agenda<br>'''StillOut'''<br>Night Flight |} ==2015/16== III. sezona Špil lige je potekala od novembra 2015 do junija 2016. Tekmovalo je 15 bendov: {{stolpci|5| * Attic Mist * Ice on Fire * Teenagers * Troet * Sky Smokers * Rock Heroes * Blank Page * Alarm! * Eho * Infected * Lumberjack * Rdeči alarm * Furu Efu * VestriPullum * In the Attic }} Bendi so se pomerili na 4 tekmovalnih špilih. 8 se jih je uvrstilo v polfinale, 4 izmed teh pa so šli v finale. Tekmovalni špili in polfinalna večera so potekali v Kinu Šiška, finale pa na Kongresnem trgu. Komisijo so sestavljali Klavdija Kopina, Tomaž Pezdirc in Toni Cahunek ter gostujoči žirant. Prvaki sezone 2015/16 so postali Infected. ;Špili {| class="wikitable" |- ! 1. špil<br><small>25. 11. 2015<br>4. žirant: Miha Prašnikar</small> !! 2. špil<br><small>10. 12. 2015<br>4. žirant: Jaka Golob</small> !! 3. špil<br><small>22. 1. 2016<br>4. žirant: Hamo</small> !! 4. špil<br><small>12. 2. 2016<br>4. žirant: Peter Baroš</small> |- | Ice on Fire<br>'''Teenagers'''<br>'''Attic Mist''' || Rock Heroes<br>Troet<br>'''Sky Smokers'''<br>'''Blank Page''' || Eho<br>Alarm!<br>'''Infected'''<br>'''Lumberjack''' || Furu Efu<br>'''VestriPullum'''<br>Rdeči alarm<br>'''In the Attic''' |} ;Polfinala in finale {| class="wikitable" |- ! 1. polfinale<br><small>18. 3. 2016<br>4. žirant: Antonio Križnič</small> !! 2. polfinale<br><small>22. 4. 2016</small> |- | '''Teenagers'''<br>Blank Page<br>'''Infected'''<br>VestriPullum || '''Attic Mist'''<br>Sky Smokers<br>'''In the Attic'''<br>Lumberjack |- ! colspan=2|Finale<br><small>17. 6. 2016</small> |- | colspan=2 style="text-align:center"|Teenagers<br>In the Attic<br>'''Infected'''<br>Attic Mist |} ==2016/17== ==2017/18== ==2018/19== Bajta 23 Bizarregood Blerim Rexhepi Drone Society Garlik Kiwi Flash Macbeth - band MATES Tooth In The Sky ;Finale {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Glasovanje<br><small>(žirija + občinstvo)</small> |- | Macbeth || 4 + 1 = 5 |- | Blerim || 1 + 2 = 3 |- | Tooth in the Sky || 2 + 4 = 6 |- | Kiwi Flash || 3 + 3 = 6 |} Glasovi občinstva v odstotkih: Macbeth (4,68), Blerim (9,65), Tooth in the Sky (53,52), Kiwi Flash (32,15) ==Tanja Žagar== * https://infogram.com/10-let-tanje-zagar-1gx3pw4j85krmgr * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/prvenec-tanje-zagar/193329 * https://sites.google.com/site/aljosavasja/ * https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vsak-drugi-slovenec-si-zeli-mini-tanjo-zagar.html * https://www.si21.com/Glasba/Dee_Jay_Time-Predstavlja_DJ_SVIZEC_TURBO_MIX_st._2/ * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-slavko-bobovnik-in-tanja-zagar-postala-rekorderja-gongov/425521 * http://tanjazagar.com/Video * https://www.dnevnik.si/319345 * https://siol.net/trendi/svet-znanih/kritikam-se-nasmejis-in-gres-naprej-4247 * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/kdor-poslusa-moje-pesmi-me-lahko-dobro-spozna/195439 * http://tanjazagar.com/O-meni * https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-zmagoslavje-rtv-slovenija-in-nic-novega-v-dezeli-viktorjev-ali-pac/304635 * http://zoso.si/product/search&keyword=tanja%20%C5%BEagar&category_id=0 * https://www.delo.si/druzba/panorama/tanja-zagar-gongi-so-nerazdruzljivi.html * https://www.rtvslo.si/svet-zabave/druzabno/tanja-zagar-podiram-zapovedano-distanco-med-izvajalcem-in-poslusalci/297298 * https://www.lokalno.si/2009/11/23/58747/zgodba/fotovideo_koncert_tanje_zagar/ * http://lifestyle.enaa.com/Scena/Glasba/tanja-zagar-z-novo-uspesnico-hvala-ker-si-ob-meni-ti.html * https://www.pomurec.com/vsebina/8546/Tanja_Zagar__Graditi_kariero_v_tujini__ziveti_pa_v_Sloveniji__je_nemogoce * https://veseljak.si/novice/5550bd22a73c4/avdio-tanja-zagar-vse-bolj-nevarna * https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/tanja-zagar-se-z-lepo-besedo-spopada-z-najvztrajnejsimi-vsiljivci/273347 ==Datumi rojstva== * Martin Štibernik 1976-02-20 * Nikola Sekulovič 1966-12-25 * Mitja Bobič 1983-11-19 * https://service.accredion.com/file/b1c27e16-2af7-4a93-89dc-7eb736a988f5.pdf * Saša Lešnjek: Rojena leta 1999 v Ljubljani. * Robert Korošec: Rojen leta 1990 v Mariboru * Matevž Derenda: Rojen leta 1996 v Brežicah. * Nuška Drašček Rojko: Rojena leta 1980 v Radečah. * Alenka Kozolc Gregurič: Rojena leta 1970 v Novem mestu * Konrad Pižorn Kondi: Rojen leta 1959 v Kranju * https://www.vesna-muzikal.si/igralci * Alya: 36 let * Denis Toplak: 32 * Kaja Vidmar: 24 * Jani Jugovic: 37 * Mojca Funkl: 43 * Luka Žvižej: 38 * Kataya: 33 * Miki Vlahovič: 51 * Teja Jugovic: 37 * Tomaž Mihelič: 40 ==Popevka 2018== * izvajalci morajo biti na dan 1. 9. 2018 stari najmanj 16 let * prijavljena skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3 minute in 30 sekund) * besedilo mora biti v slovenskem jeziku * skladba mora biti izvirna (v celoti in v posameznih delih skladbe) in še ne priobčena javnosti na dan prijave na razpis * izbrani izvajalci bodo skupaj s spremljevalnimi vokalisti skladbo izvedli v živo z revijskim orkestrom Radiotelevizije Slovenija ali z ansamblom/bendom Radiotelevizije Slovenija * zbiranje prijav poteka do 8. aprila 2018 * poleg prijavljenih skladb si Radiotelevizija Slovenija pridrži pravico neposredno povabiti k sodelovanju poljubno število avtorjev ali/in izvajalcev * 30. 3. 2018: Pravila izbiranja skladb za sodelovanje in načina glasovanja na izboru Popevke 2018 * 18. 4. 2018: seznam izbranih skladb * dokončna odločitev o izvedbi prijavljene skladbe (orkester ali bend) v pristojnosti Radiotelevizije Slovenija (želena izvedba prijavljene skladbe) * o avtorju (avtorjih) priredbe za orkester dokončno odloči Radiotelevizija Slovenija * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-besedilo_razpisa_popevka_2018.pdf Javni razpis za sodelovanje na festivalu »Popevka 2018«] * [http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-prijavni_obrazec_popevka2018.pdf Prijavni obrazec »Popevka 2018«] * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-objavlja-javni-razpis-za-sodelovanje-na-festivalu-popevka-2018/445863 |title=RTV Slovenija objavlja javni razpis za sodelovanje na festivalu »POPEVKA 2018« |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/nuska-drascek-caka-svojo-popevkarsko-naslednico-prijavite-se/446097 |title=Nuška Drašček čaka svojo popevkarsko naslednico - prijavite se! |accessdate=8. 3. 2018 |date=15. 2. 2018 |format= |work= }} ==Luka Sešek== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Luka Sešek | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = Luka Sešek | alias = | birth_date = 1997 | birth_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | origin = | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = Pop | occupation = Pevec | instrument = | years_active = 2015–danes | label = | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Luka Sešek''' (rojen 1997)<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/talenti-druzine-sesek|title=Talenti družine Sešek |accessdate=8. 12. 2017 |date=5. 1. 2017 |format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/film_tv/pa-je-tu-nova-sezona-oddaje-znan-obraz-ima-svoj-glas.html|title=FOTO in VIDEO: To so zmagovalni nastopi prve oddaje Znan obraz ima svoj glas! |accessdate=8. 12. 2017 |date=25. 9. 2017 |format= |work=24ur.com }}</ref> je slovenski pevec iz Ljubljane. Mamma Mia!: Eddie SIT 2016 When We Were Young Ko dvigneš me Moja DSZG 2017: Luka Sešek Maska * Luka Sešek & PROPER - Ne pozabi, da si lepa - 21. 12. 2016 * Luka Sešek & PROPER - 2U (David Guetta ft Justin Bieber) - 24. 9. 2017 * Luka Sešek & PROPER - Rad bi jo videl - 25. 5. 2017 http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/talent-luka-sesek-blesti-v-muzikalu-mamma-mia.html ==Znan obraz ima svoj glas== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="3"|# !! rowspan="3" class="unsortable"|Tekmovalec !! rowspan="3" class="unsortable"|Preobrazba !! rowspan="3" class="unsortable"|Pesem !! colspan="8"|Glasovanje !! rowspan="3"|Σ !! rowspan="3"|<small>Mesto</small> |- ! colspan="7"|Žirija in glasovi tekmovalcev !! rowspan="2"|<small>Televoting</small> |- ! <small>Gost</small> !! <small>Irena</small> !! <small>Gojc</small> !! <small>Tanja</small> !! <small>Tekmovalci</small> !! Σ !! <small>Točke</small> |- | 1. || Clemens || || || || || || || || || || || || |- | 2. || Anina Trobec || || || || || || || || || || || || |- | 3. || Luka Sešek || || || || || || || || || || || || |- | 4. || Nika Zorjan† || || || || || || || || || || || || |- | 5. || Ljubica Špurej Jazbinšek || || || || || || || || || || || || |- | 6. || Lea Sirk || || || || || || || || || || || || |- | 7. || Mitja Šinkovec || || || || || || || || || || || || |-bgcolor="gold" | 8. || Marijan Novina || || || || || || || || || || || || |} ==FSF 2012== 15. [[Festival slovenskega filma]] (FSF 2012) je potekal med 27. in 30. septembrom 2012 v Portorožu. ==Tekmovalni program== ===Celovečerni in srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni igrani filmi'''</small> |- | Generacija 71, režija Boštjan Slatenšek, 82 min |- | Hvala za Sunderland, režija Slobodan Maksimović, 92 min |- | Nahrani me z besedami, režija Martin Turk, 88 min |- | Pisma iz Egipta, režija Polona Sepe, 80 min |- | Srečen za umret, režija Matevž Luzar, 100 min |- | Šanghaj, režija Marko Naberšnik, 124 min |- | Vaje v objemu, režija Metod Pevec, 89 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Dolge počitnice, režija Damjan Kozole, 80 min |- | Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, režija Dušan Moravec, 50 min |- | Jaz sem Janez Janša, režija Janez Janša, 68 min |- | Oči in ušesa boga, režija Maja Weiss in Tomo Križnar, 95 min |- | Otroci socializma - zamenite mi glavo, režija Brane Bitenc, 45 min |- | Pedro Opeka, dober prijatelj, režija Jože Možina, 102 min |- | V deželi medvedov, režija Nika Autor, 72 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Celovečerni film'''</small> |- | Deklica in drevo, režija Vlado Škafar, 61 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Koprodukcijski celovečerni in srednjemetražni filmi'''</small> |- | Mlada noč, režija Olmo Omerzu, 62 min |- | Nočne ladje, režija Igor Mirković, 101 min |- | Parada, režija Srdjan Dragojević, 116 min |- | Ženska, ki si je otrla solze, režija Teona Strugar Mitevska, 103 min |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Režiser !! Leto |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani kratki filmi'''</small> |- | Jutro, režija Sonja Prosenc, 10 min |- | Kdo se boji črnega moža?, režija Janez Lapajne, 25 min |- | Missing the moment, režija Mitja Mlakar, 10 min |- | Paket, režija Dražen Štader, 4 min |- | Sto psov, režija Jan Cvitkovič, 24 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki film'''</small> |- | Jaz sem dober delavec, režija Diego Menendes, 3 min |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Animirani kratki filmi'''</small> |- | Egon klobuk, režija Igor Šinkovec, 2 min. |- | Gledam oči, režija Amir Muratović, 5 min |- | Komunikacija, obsedenost in recesija, režija Jaka Kramberger in Leon Vidmar, 3 min |- | Koyaa - lajf je čist odbit, režija Kolja Saksida, 3 min |- | Pikapolonica hoče odrasti, režija Miha Knific, 12 min |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" |- ! Besedilo glave |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Igrani celovečerni, srednjemetražni in kratki filmi'''</small> |- | Fuck Machine, AVA - akademija za vizualne umetnosti, režija Živa Petrič, 9 min, kratki |- | Kekec, tri dni pred poroko, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 46 min, srednjemetražni |- | Kje si stari?, AGRFT, režija Tosja Flaker Berce, 21 min, kratki |- | Limonada, AGRFT, režija Maja Prettner, 25 min, kratki |- | Mladost, AGRFT, režija Sara Kern, 19 min, kratki |- | Nad mestom se dani, AGRFT, režija Blaž Završnik, 24 min, kratki |- | Nikamor 13:22, AGRFT, režija Maja Prelog, 13 min, kratki |- | Razbiti spomini, I. Gimnazija Celje, režija Tomaž Krajnc, 15min, kratki |- | Simpatija, Srednja šola za medije, mentor za režijo Boštjan Miha Jambrek, 99 min, celovečerni |- | colspan=4 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Dokumentarni kratki filmi'''</small> |- | Benjamin, AGRFT, režija Katarina Morano, 29 min |- | Božji otroci, AGRFT, režija Domen Martinčič, 14 min |- | Ljubezenska pesem: Viharni vrh, Visoka šola za umetnost, Jurij Meden, 3 min |- | Od 1912, Visoka šola za umetnost, režija Gaja Kutnjak, 6 min |} SPREMLJEVALNI PROGRAM Igrani in dokumentarni filmi in koprodukcije CELOVEČERNI FILMI 1. Kolesarji v temi, režija Vasja Rovšnik, 77 min 2. Neslišne vojne, režija Rodolfo Bisatti, 86 min 3. Nekoč je bila dežela pridnih, režija Urša Menart, 78 min 4. Divji, režija Jure Breceljnik, 88 min 5. Nebeška vas, režija Rudi Uran, 87 min 6. Duhec, režija Jurij Pervanje, 110 min 7. Prelomnica, Mišo Šušak, 110 min SREDNJEMETRAŽNI FILMI 8. Božična večerja, režija Boštjan Vrhovec, 58 min 9. Stari pisker, režija Darko Nikolovski, 60 min 10. Hoja po vodi, režija Marko Bratuš, 52 min 11. Gradimo novi svet, režija Marko Kobe, 53 min 12. Fant, pobratim smrti II, režija Maja Weiss, 51 min 13. Moj prijatelj Mujo, režija Miran Zupanič, 61 min KRATKI FILMI 14. Fužine nejberhud: športni upi, režija Diego Menendes, 20 min 15. Nekje v septembru, režija Rok Štupar, 30 min 16. Vivir: Finale, režija Rok Kajzer Nagode, 14 min 17. Ponesrečen biznis, režija Vito Pešič, 35 min ŠTUDIJSKI FILMI 1. Franček in Otilija, AGRFT, režija Vid Hajnšek, 14 min 2. Kdo in kaj, AGRFT, režija Peter Hvalica, 23 min 3. Maks, AGRFT, režija Sara Kern, 16 min 4. Messi se je poškodoval, AGRFT, režija Nikolaj Vodošek, 21 min 5. Zmaj, AGRFT, režija Jaka Šuligoj, 17 min 6. Pobeg, AGRFT, režija Milan Urbajs, 30 min ==Zvezde plešejo== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2"|Plesni par !! rowspan="2"|Ples !! rowspan="2"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! <small>Andrej</small> !! <small>Katarina</small> !! <small>Nika</small> !! <small>Lado</small> !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 2. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 3. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 4. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 5. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 6. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |-style="background:#ffdead" | 7. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 8. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 9. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |- | 10. || || || »« <small>()</small> || || || || || || || |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! rowspan="2"|# !! rowspan="2" class="unsortable"|Plesni par !! rowspan="2" class="unsortable"|Ples !! rowspan="2" class="unsortable"|Pesem !! colspan="6"|Ocene sodnikov !! rowspan="2"|Rezultat |- ! {{abbr|L|Lado}} !! {{abbr|N|Nika}} !! {{abbr|K|Katarina}} !! {{abbr|A|Andrej}} !! ∑ !! Točke |- | 1. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |-style="background:#ffdead" | 2. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Izločena |- | 3. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 4. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 5. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Ogrožena |- | 6. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 7. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |- | 8. || || || "" <small>()</small> || || || || || || || Varna |} ==4play== {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = 4play | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = All4Play<br>All 4 Play | origin = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | genre = | years_active = {{start date|2005}}–{{end date|2014}} | label = Menart Records<br>Reflektor | associated_acts = | website = [https://www.facebook.com/All-4-Play-131761430213779 Facebook stran] | current_members = | past_members = [[Matjaž Kumelj]]<br>Grega Kralj<br>Tina Horvat<br>Sanja Cerjak | module = | module2 = | module3 = }} * http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-so-postali-all4play/243917 * http://siol.net/trendi/glasba/all4play-4play-357266 * http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=146793 * https://www.dnevnik.si/1042319568 * http://primorske.si/Priloge/TV-Okno/Nevarna-igra-s-skupino-all4play.aspx Lendero & Co Miha Hercog, besedilo pa Igor Mazul – Amon All 4 Play = zaradi tujine - 4play že bilo vzeto In memoriam Toše Proeski - Separate ways in Ledena<ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/4play-skupaj-s-tonijem-cetinskim-zapeli-v-spomin-toseta-proeskega/ |title=4Play skupaj s Tonijem Cetinskim zapeli v spomin Tošeta Proeskega |accessdate=2. 4. 2017 |date=17. 6. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> Sodelujejo s Steffaniom in Dennisom ;Festivali * MMS 2006: Tarča − 5. mesto * Pesem poletja 2006: Tarča − zmagali * Euro Pop 2006 (Zenica, BiH): Tarča – 1. mesto občinstva/posebno nagrado občinstva + nagrada za najboljši scenski nastop<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-iz-zenice-z-dvema-nagradama/176982 |title=4play iz Zenice z dvema nagradama |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 9. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * Pesem poletja 2007: Sladki greh – 1. mesto po mnenju občinstva (pesem Konga) * mednarodni festival Euro Pop 2007 (Zenica, BiH): Sladki greh – prvo mesto za nastop po mnenju strokovne žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/4play-povsod-zmagujejo/186909 |title=4play povsod zmagujejo |accessdate=1. 4. 2017 |date=18. 9. 2007 |format= |work=MMC }}</ref> * EMA 2008: DJ – 4. mesto * Pesem poletja 2008: DJ * 2009: nagrada diamant za najboljšo skupino v Sloveniji<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/podeliteve-nagrad-diamanti/ |title=Podelitev nagrad diamanti |accessdate=2. 4. 2017 |date=15. 2. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref> * Pesem poletja 2009: Ko usoda se igra -- 3. nagrada občinstva * Marco Polo festival (festival ''pisme i vina'') 2009: Noro – nagrado za najboljši scenski/odrski nastop; finale<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2009/07/29/53633/aktualno/4play_na_korculi/?utm_source=ref&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink |title=4play na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=29. 7. 2009 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Marco Polo fest 2010 (Korčula): New generation – prvo nagrado publike v polfinalnem večeru; finale = dve nagradi: za najboljši scenski nastop in prvo nagrado publike<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/07/27/56682/aktualno/4play_zmaguje_na_korculi/ |title=4play zmaguje na Korčuli |accessdate=1. 4. 2017 |date=27. 7. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-novo-generacijo-v-dalmacijo.html |title=Z novo generacijo v Dalmacijo |accessdate=1. 4. 2017 |date=28. 7. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> / zmagali na prvem polfinalnem večeru, v samem finalu pa smo osvojili nagrado občinstva in nagrado za najboljši scenski nastop * Ohrid 2010: Ti i jas (mak.) − zmagovalci žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2010/09/08/56966/aktualno/4play_prispeli_iz_ohrida/ |title=4Play prispeli iz Ohrida |accessdate=1. 4. 2017 |date=8. 9. 2010 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Split 2011: Anđeli bez krila * Ohrid fest 2011: Ljubi me polako – nagrado za najboljšo interpretacijo po mnenju žirije<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2011/09/03/66845/zgodba/VIDEO_All4play_v_Ohridu/ |title=VIDEO: All4play v Ohridu |accessdate=1. 4. 2017 |date=3. 9. 2011 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * Zlati glas Konga 2008 * Zlati glas Konga 2009 ;Diskografija * 2009: DJ<ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/foto/4play-se-igrajo-zares/ |title=4PLAY se igrajo zares |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=govori.se }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/4play-na-cvicku-in-torti.html |title=4Play na cvičku in torti |accessdate=2. 4. 2017 |date=22. 10. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Nevarna igra / Opasna igra / Skin Game (1. 12., pri založbi Reflektor) -- Vse skladbe so posnete v vseh treh jezikih – slovenščini, hrvaščini in angleščini<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-razpadli-a-se-vedno-skupaj.html |title=4play razpadli, a še vedno skupaj |accessdate=2. 4. 2017 |date=2. 12. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2005: Zadnja priložnost<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-s-prvim-singlom-in-spotom/141654 |title=4play s prvim singlom in spotom |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 1. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Upanje<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/mlada-skupina-4play-se-vraca/172498 |title=Mlada skupina 4play se vrača |accessdate=2. 4. 2017 |date=1. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/4play-bodo-zapolnili-vrzel/142897 |title=4play bodo zapolnili vrzel |accessdate=2. 4. 2017 |date=5. 3. 2006 |format= |work=MMC }}</ref> * 2006: Tarča * Ledena noč * 2007: Sladki greh * 2007: Živi pesek<ref>{{navedi splet |url= http://www.lokalno.si/2007/11/06/41914/aktualno/4play_predstavlja_zivi_pesek/ |title=4Play predstavlja Živi pesek |accessdate=2. 4. 2017 |date=6. 11. 2007 |format= |work=lokalno.si }}</ref> * 2008: DJ * 2008: Ko usoda se igra<ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/4play-zivijo-za-glasbo-in-ples-clanek-37096 |title=4play živijo za glasbo in ples |accessdate=2. 4. 2017 |date=28. 11. 2008 |format= |work=Žurnal24 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/usoda-se-igra-s-skupino-4play.html |title=Usoda se igra s skupino 4play |accessdate=2. 4. 2017 |date=24. 12. 2008 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2009: Noro * 2009: Akcija<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-znova-v-akciji.html |title=4play znova v akciji |accessdate=2. 4. 2017 |date=11. 11. 2009 |format= |work=24ur.com }}</ref> * 2010: Najino slovo<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/4play-ko-smo-zaslisali-to-pesem-so-se-nam-ulile-solze.html |title=4play: Ko smo zaslišali to pesem, so se nam ulile solze |accessdate=2. 4. 2017 |date=8. 5. 2010 |format= |work=24ur.com }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.tocnoto.si/ali-se-skupina-4play-poslavlja/ |title=Ali se skupina 4Play poslavlja? |accessdate=2. 4. 2017 |date=9. 5. 2010 |format= |work=tocnoto.si }}</ref> – kot all4play * 2010: Skupaj / Ono / Playstation * 2011: Halo (Boštjan Grabnar) -- Menart ;Zunanje povezave * [https://www.youtube.com/user/hiphopcar all4play] na Youtubu {{sklici|2}} ==Žarometi== {| class="wikitable" |- ! Pesem leta !! Glas leta |- | * Ob kavi (Anabel) * Hočem le tebe (Modrijani & Isaac Palma) * Ni predaje, ni umika (BQL & Nika Zorjan) * Vsi smo na istem (Nipke & Trkaj ft. Artifex) * Lagano (Challe Salle) * Jaz že vem, zakaj (Jan Plestenjak) | * Nina Pušlar * Jan Plestenjak * Lea Sirk * Helena Blagne * Modrijani * Magnifico |- ! Zabavna TV-oddaja leta !! Tekmovalna TV-oddaja leta |- | * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Slovenski pozdrav <small>(TVS)</small> * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * Dan najlepših sanj <small>(POP TV)</small> * Ta teden z Juretom Godlerjem <small>(Planet TV)</small> * Vikend paket <small>(TVS)</small> | * Zvezde plešejo <small>(POP TV)</small> * The Biggest Loser Slovenija <small>(Planet TV)</small> * Znan obraz ima svoj glas <small>(POP TV)</small> * Masterchef Slovenija <small>(POP TV)</small> * Kdo bi vedel <small>(TVS)</small> * Male sive celice <small>(TVS)</small> |- ! Voditelj/ica informativne TV-oddaje leta !! Gostitelj/ica razvedrilne TV-oddaje leta |- | * Darja Zgonc <small>(24 ur)</small> * Jerca Zajc Šušteršič <small>(Planet danes)</small> * Rosvita Pesek <small>(Odmevi)</small> * Edi Pucer <small>(24 ur)</small> * Manica Janežič Ambrožič <small>(Dnevnik)</small> * Jani Muhič <small>(24 ur)</small> | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Lili Žagar <small>(Dan.)</small> * Saša Jerković <small>(Kdo bi vedel, Vem!)</small> * Blaž Švab <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Bernarda Žarn <small>(Vikend paket)</small> * Peter Poles <small>(Zvezde plešejo)</small> |- ! Igralec leta !! Igralka leta |- | * Jernej Šugman * Sebastian Cavazza * Matjaž Javšnik * Tadej Pišek * Primož Forte * Bojan Emeršič | * Lara Komar * Maruša Majer * Tjaša Železnik * Nina Ivanič * Mojca Funkl * Katarina Čas |- ! Nabrušen TV-jezik leta !! Spletna zvezda leta |- | * Denis Avdić <small>(Znan obraz ima svoj glas)</small> * Urška Vučak Markež <small>(Slovenski pozdrav)</small> * Slavko Bobovnik <small>(Odmevi)</small> * Nika Ambrožič Urbas <small>(Zvezde plešejo)</small> * Jasna Kuljaj <small>(Od junaka do težaka)</small> * Jure Godler <small>(Ta teden z Juretom Godlerjem)</small> | * Mami blogerke * Denise Dame * Komotar minuta * Cool Fotr * Lepa afna * Metina lista |- ! Filmska zgodba leta | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |- | * Košarkar naj bo * Stekle lisice * Milice 2 * Prebujanja * Rudar * Ivan | style="background:#FFF; border-bottom:1px solid #FFF; border-right:1px solid #FFF"| |} * Žarometi 2017 * nominiranci po izboru bralcev in uredništva Vklopa * o zmagovalcih odloča zvezdniška žirija * 11 kategorij * {{navedi revijo |last1=V. |first1=M. |last2=P. |first2=L. |last3=Z. |first3=G. |year=2018 |title=Žarometi 2017: razkrivamo nominirance! |journal=Vklop |volume=IV |issue=6 |pages=8−13 |publisher= |doi= |url= |accessdate=16. 2. 2018 }} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/koga-bodo-obsijali-zarometi-med-nominiranci-sugman-bobovnik-denise-dame/445370 |title=Koga bodo obsijali žarometi? Med nominiranci Šugman, Bobovnik, Denise Dame. |accessdate=16. 2. 2018 |date=7. 2. 2018 |format= |work=MMC }} ==Top Slovenija== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! |- | 1. || |- | 2. || |- | 3. || |- | 4. || |- | 5. || |- | 6. || |- | 7. || |- | 8. || |- | 9. || |- | 10. || |- | 11. || |- | 12. || |- | 13. || |- | 14. || |- | 15. || |- | 16. || |- | 17. || |} ===2015=== {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 95%" |- ! # !! 0901 !! 1601 !! 2301 !! 3001 |- | 1. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || DECEMBER - BOHEM || DECEMBER - BOHEM |- | 2. || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || DECEMBER - BOHEM || RESTART - ŠANK ROCK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 3. || DECEMBER - BOHEM || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 4. || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |- | 6. || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 7. || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE || POL - HAMO & TRIBUTE TO LOVE |- | 8. || BE OK (rmx) - NUDE || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA |- | 9. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 10. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN |- | 11. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || ČE BI VEDEL - ELEFANT || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 12. || LADJE - DAMIANO ROI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 13. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ČE BI VEDEL - ELEFANT || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 14. || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || LADJE - DAMIANO ROI || ME LJUBIŠ KEJ - MANOUCHE |- | 15. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || BE OK (rmx) - NUDE || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || MED S TREBUHA - NULA KELVINA |- | 16. || ZAPRISEŽEN - ZLATKO || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NASMEH IN MIRNA KRI - NINA PUŠLAR || ZA NAJU - ALYA |- | 17. || NIKOLI DOVOLJ - ANU || SOLZE NA OKNIH - NANA MILČINSKI || DO SRCA - MITJA PODLESNIK || LADJE - DAMIANO ROI |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size: 90%" |- ! # !! 0602 !! 1302 !! 2002 !! 2702 |- | 1. || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA |- | 2. || NISI SAM - ŽIGA RUSTJA || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || TI SI KUL - MARINA & BAND |- | 3. || PISANI VRTILJAK - NITROX || PRIVLAČNO - SOPRANOS || PISANI VRTILJAK - NITROX || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar |- | 4. || DECEMBER - BOHEM || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || STREL V KOLENO - MI2 || PISANI VRTILJAK - NITROX |- | 5. || RESTART - ŠANK ROCK || DECEMBER - BOHEM || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 |- | 6. || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || RESTART - ŠANK ROCK || TI SI KUL - MARINA & BAND || PRIVLAČNO - SOPRANOS |- | 7. || PRIVLAČNO - SOPRANOS || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || TI TO LAHKO - ZLATKO ft. Nina Pušlar || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI |- | 8. || KO SE VRNEŠ IZ ZAPORA - BILBI || STREL V KOLENO - MI2 || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN || POD SVOBODNIM SONCEM - NESSY & D.PANČUR |- | 9. || STREL V KOLENO - MI2 || TI SI KUL - MARINA & BAND || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA |- | 10. || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || RESTART - ŠANK ROCK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK |- | 11. || ČE BI VEDEL - ELEFANT || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || VEČ KOT 1000 BESED - ALEKSANDER NOVAK || HEJ - ANIKA HORVAT |- | 12. || PEGASTI MILIJONAR - ALMA || HALO NATAŠA - CLICHE || HALO NATAŠA - CLICHE || OSTANIVA - SWEET PEAK & EVA HREN |- | 13. || HALO NATAŠA - CLICHE || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY || KO NA CESTI SO DOMA - JERNEJ MAŽGON JERRY |- | 14. || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || DECEMBER - BOHEM || HALO NATAŠA - CLICHE |- | 15. || ZA NAJU - ALYA || ZA NAJU - ALYA || ČE BI VEDEL - ELEFANT || RESTART - ŠANK ROCK |- | 16. || PLEŠEM PO MUZIKI - GAL GJURIN || MED S TREBUHA - NULA KELVINA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA || ČE BI VEDEL - ELEFANT |- | 17. || LADJE - DAMIANO ROI || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA || NEHI TEŽIT - KATARINA MALA |} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 1. !! 8. 1. !! 15. 1. !! 22. 1. !! 29. 1. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Greva dol – Tabu''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Veselega decembra – 30 stopinj v senci''' || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Ledena – Siddharta || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu || Čarobna cesta – Nataša |- | 3. || Najina slika in ti – Neisha || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Čarobna cesta – Nataša || Veselega decembra – 30 stopinj v senci |- | 4. || Sem kakor ti − Okttober || Dlani – Okttober || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Dlani – Okttober || Greva dol – Tabu |- | 5. || Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Dlani – Okttober |- | 6. || Do nagega – Alma || Dober dan – Alya || Čarobna cesta – Nataša || Kralj ljudskih src – Zoran Predin || Stopinje v snegu – Avtomobili |- | 7. || Nekaj med nama – Easy || Na polju zlomljenih besed – DMP || Dober dan – Alya || Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran || Kralj ljudskih src – Zoran Predin |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 2. !! 12. 2. !! 19. 2. !! 26. 2. |- | 1. || '''Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Stopinje v snegu – Avtomobili''' |- | 2. || Čarobna cesta – Nataša || Stopinje v snegu – Avtomobili || Stopinje v snegu – Avtomobili || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Čarobna cesta – Nataša || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 4. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Prave tipke – 6 Pack Čukur |- | 5. || Dlani – Okttober || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile |- | 6. || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Veselega decembra – 30 stopinj v senci || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Greva dol – Tabu || Dlani – Okttober || Čarobna cesta – Nataša || Čarobna cesta – Nataša |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 3. !! 11. 3. !! 18. 3. !! 25. 3. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Kaj je to življenje – Eva Boto''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Črno bel – Raiven''' |- | 2. || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar || Kaj je to življenje – Eva Boto || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Stopinje v snegu – Avtomobili || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla |- | 4. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Stopinje v snegu – Avtomobili || Črno bel – Raiven || Kaj je to življenje – Eva Boto |- | 5. || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Pesem zate – Tinkara Kovač & Perpetuum Jazzile || Noro – Panda |- | 6. || Pesem in poljub – Alex Volasko || Blue and Red – ManuElla || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Pesem in poljub – Alex Volasko |- | 7. || Prave tipke – 6 Pack Čukur || Pesem in poljub – Alex Volasko || Pesem in poljub – Alex Volasko || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1. 4. !! 15. 4. !! 22. 4. !! 29. 4. |- | 1. || '''Črno bel – Raiven''' || '''Začaraj me – King Foo''' || '''Noro – Panda''' || '''Dotakn se me – Manouche''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Začaraj me – King Foo || Začaraj me – King Foo |- | 3. || To mi je všeč – Nina Pušlar || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta |- | 4. || Kaj je to življenje – Eva Boto || Noro – Panda || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven |- | 5. || Noro – Panda || Kaj je to življenje – Eva Boto || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan – Gušti |- | 6. || Začaraj me – King Foo || To mi je všeč – Nina Pušlar || Dotakn se me – Manouche || Noro – Panda |- | 7. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Kaj je to življenje – Eva Boto || Blue and Red – ManuElla |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 5. !! 13. 5. !! 20. 5. !! 27. 5. |- | 1. || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Dotakn se me − Manouche''' || '''Moji dnevi – Vlado Kreslin''' || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Navaden občan − Gušti || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Dotakn se me − Manouche || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 3. || Ne pojdeva več v dvoje – Jebe'la cesta || Navaden občan − Gušti || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 4. || Noro – Panda || Drugačen svet – Proteus || Navaden občan − Gušti || Dotakn se me − Manouche |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Veliko mesto – Mistermarsh || Navaden občan − Gušti |- | 6. || Črno bel – Raiven || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Črno bel – Raiven || Ne pojdeva več v dvoje − Jebe'la cesta |} ;Junij I {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3. 6. |- | 1. || '''Drugačen svet – Proteus''' |- | 2. || Veliko mesto – Mistermarsh |- | 3. || Dotakn se me − Manouche |- | 4. || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 5. || Živet − Aleksander Novak |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat |- | 7. || Navaden občan − Gušti |} ; Junij II in julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 17. 6. !! 1. 7. !! 8. 7. !! 15. 7. !! 22. 7. !! 29. 7. |- | 1. || '''Veliko mesto – Mistermarsh''' || '''Tapete – Carpe Diem''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Imam pa te rad − Easy''' || '''Sledi mi − Soundfly''' || '''Sledi mi − Soundfly''' |- | 2. || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu |- | 3. || Dotakn se me − Manouche || Drugačen svet – Proteus || Veliko mesto – Mistermarsh || Tapete – Carpe Diem || Imam pa te rad − Easy || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 4. || Živet − Aleksander Novak || Živet − Aleksander Novak || Drugačen svet – Proteus || Sledi mi − Soundfly || Ni prostora – Tretji kanu || Imam pa te rad − Easy |- | 5. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Imam pa te rad − Easy || Živet − Aleksander Novak || Ni prostora – Tretji kanu || Tapete – Carpe Diem || Srce za srce – Alya |- | 6. || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Nočem biti sama – Anika Horvat || Drugačen svet – Proteus || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Tapete – Carpe Diem || Dotakn se me − Manouche || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Živet − Aleksander Novak || Srce za srce – Alya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 8. || Navaden občan − Gušti || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem – Manca Špik & Kvatropirci || Tapete – Carpe Diem |- | 9. || Imam pa te rad − Easy || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Ni prostora – Tretji kanu || Zame – Sheby || Zame – Sheby || Zame – Sheby |- | 10. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Ni prostora – Tretji kanu || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Veliko mesto – Mistermarsh || Živet − Aleksander Novak || Klic divjine − Alenka Godec |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5. 8. !! 12. 8. !! 19. 8. !! 26. 8. |- | 1. || '''Srce za srce – Alya''' || '''Srce za srce – Alya''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' |- | 2. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya |- | 3. || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Sledi mi − Soundfly || Prvi zadnji – Tabu |- | 4. || Imam pa te rad − Easy || Prvi zadnji – Tabu || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 5. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Klic divjine − Alenka Godec || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi || Zaradi bolezni v ansamblu − Bilbi |- | 6. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya |- | 7. || Ni prostora – Tretji kanu || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Življenje je prestiž − Rina K || Sledi mi − Soundfly |- | 8. || Klic divjine − Alenka Godec || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci |- | 9. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Ni prostora – Tretji kanu || Ni prostora – Tretji kanu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 10. || Tapete – Carpe Diem || Tapete – Carpe Diem || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 90%" |- ! # !! 2. 9. !! 9. 9. !! 16. 9. !! 23. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Življenje je prestiž − Rina K''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Grafit − Sweet Peak & Ina Shai''' || '''Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin''' |- | 2. || Srce za srce – Alya || Srce za srce – Alya || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Muza – BQL |- | 4. || Klic divjine − Alenka Godec || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Srce za srce – Alya || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 5. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu |- | 6. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Klic divjine − Alenka Godec || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K |- | 7. || Sledi mi − Soundfly || Sledi mi − Soundfly || Muza – BQL || Muza – BQL || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik |- | 8. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 9. || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec || Klic divjine − Alenka Godec |- | 10. || Pesem (rmx) – Manca Špik & Kvatropirci || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Svet je tvoj – Frenk Nova & Kataya || Srce za srce – Alya || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7. 10. !! 14. 10. !! 21. 10. !! 28. 10. |- | 1. || '''Muza – BQL''' || '''Male ribe − Boštjan Meh''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' || '''Zakaj pa ne? – Neca Falk''' |- | 2. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 3. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Muza – BQL || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 4. || Male ribe − Boštjan Meh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh || Muza – BQL |- | 5. || Prvi zadnji – Tabu || Svet − Gušti & Borut Marolt || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Male ribe − Boštjan Meh |- | 6. || Življenje je prestiž − Rina K || Prvi zadnji – Tabu || Čigava pojava zabava – Mistermarsh || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 7. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Življenje je prestiž − Rina K || Življenje je prestiž − Rina K || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai |- | 9. || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Ne bom te zgubu – Alex Volasko || Prvi zadnji – Tabu |- | 10. || Na ta lep in sončen dan – Dare Kaurič || A še 'mam sploh pravico − Milan Kamnik || Prvi zadnji – Tabu || Ne bom te zgubu – Alex Volasko |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4. 11. !! 11. 11. |- | 1. || '''Čigava pojava zabava – Mistermarsh''' || '''Reci mi da – Manouche''' |- | 2. || Zakaj pa ne? – Neca Falk || Noben me ne razume – Nipke |- | 3. || Svet − Gušti & Borut Marolt || Čigava pojava zabava – Mistermarsh |- | 4. || Noben me ne razume – Nipke || Zakaj pa ne? – Neca Falk |- | 5. || Male ribe − Boštjan Meh || Svet − Gušti & Borut Marolt |- | 6. || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin || Vrhovi − Neisha |- | 7. || Reci mi da – Manouche || Male ribe − Boštjan Meh |- | 8. || Grafit − Sweet Peak & Ina Shai || Daleč − Avtomobili & Severa Gjurin |- | 9. || Vrhovi − Neisha || Slovo – Okttober |- | 10. || Muza – BQL || Muza – BQL |} ==Slovenski filmski maraton== FSF je nadaljevanja Slovenskega filmskega maratona. FSF je pregled avdiovizualne produkcije zadnjega leta in naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski filmski maraton in preselil v Portorož, kjer je bil lani 10. FSF.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/kaj-so-slovenski-filmarji-posneli-v-zadnjem-letu/156951 |title=Kaj so slovenski filmarji posneli v zadnjem letu? |accessdate=25. 10. 2016 |date=22. 10. 2008 |format= |work=MMC }}</ref> ===6. slovenski filmski maraton=== Potekal je od 15. do 18. januarja 1997 v Portorožu, in sicer v Avditoriju. Prvič ga je v celoti sam pripravil Filmski sklad Republike Slovenije, katerega direktor je bil Tone Frelih. To je bil zadnji Slovenski filmski maraton, prihodnje leto se je namreč iz maratona, ki je predstavil "celotno bero filmov in videov", šlo je torej za pregled vsega filmskega ustvarjanja v Sloveniji, prelevil v festival s selekcijo.<ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Letos po novem |journal=Stop |volume=30 |issue=2 |pages=3 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref><ref>{{navedi revijo |year=1997 |title=Od Čamčatke do Herzoga |journal=Stop |volume=30 |issue=3 |pages=11}}</ref> ====Filmi==== Na maratonu je bilo predvajanih 6 celovečercev: Ekspres, ekpres, Čamčatka, Outsider, Triptih Agate Schwarzkobler, Felix in Herzog, vsega skupaj pa 34 filmov. ;Sreda, 15. januar * Ekspres, ekspres, režija Igor Šterk ;Četrtek, 16. januar * A. M. Slomšek, režija Jože Pogačnik (50 min) * Ballabende, režija Jasna Hribernik (22 min) * Premor ob glasbi, režija Damjan Kozole (8 min) * Domače obrti na Slovenskem - Puškarji, režija Igor Košir (30 min) * Medved Bojan - Strašilo, režija Dušan Povh (5 min) * One Way, režija Nataša Prosenc (6 min) * Briši piši 4 - Za nova obzorja, režija Koni Steinbacher (8,5 min) * Čamčatka, režija Mitja Novljan (85 min) * Srečni Srečko iz Lovke, režija Amir Muratović (9 min) * Outsider, režija Andrej Košak (100 min) * Triptih Agate Schwarzkobler, režija Matjaž Klopčič (77,49 min) ;Petek, 17. januar * Domače obrti na Slovenskem - Kamnarji in kamnoseki, režija Igor Košir (30 min) * Tajga, režija Ema Kugler (8 min) * Zmagovalci, režija Damjan Popovič (5 min) * Rotas opera tenet arepo sator, režija Srečo Dragan (6 min) * Medved Bojan - Taborjenje, režija Dušan Povh (5 min) * Junaki petega razreda, režija Boris Jurjaševič (97 min) * Fotofilm 2001, režija Maja Weiss (60 min) * Natthalie, režija Andrej Žumbergar (30 min) * Felix, režija Božo Šprajc (87 min) * It's Alive, režija Igor Zupé (60 min) ;Sobota, 18. januar * Domače obrti na Slovenskem - Krovci, režija Igor Košir (30 min) * Lok telesa, režija Jasna Hribernik (19 min) * Hiša, Damjan Kozole (7 min) * Peter in Petra, režija Franc Arko (50 min) * Filmi študentov AGRFT: ** Smehljaj, režija Janez Lapajne (10 min) ** Pepelca, režija Martin Srebotnjak (13 min) ** Pavji krik, režija Petra Hauc (28 min) ** Izgubljene besede, režija Gregor Vesel (10 min) ** Diareja, režija Varja Močnik (13 min) * Vrtoglavi ptič, režija Sašo Podgoršek (33 min) * Herzog, režija Mitja Milavec (90 min) ====Nagrade==== Podelitev nagrad je potekala 18. januarja 1997. Prvič je ni vodila Nataša Benčič. Stopova žirija (nagradi za igralca in igralko): direktorica Film Art Festa Jelka Stergel, režiser Boštjan Haldnik in Miha Brun iz uredništva Stopa. Večino strokovnih nagrad je sicer podelila petčlanska žirija Filmskega sklada. Prvič žirija slovenskih filmskih kritikov in žirija gledalcev. Nagrajenka Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev je bila filmska maskerka Berta Meglič.<ref>{{navedi revijo |last1=Sežun |first1=Jelka |year=1997 |title=Ekspres v nove čase |journal=Stop |volume=30 |issue=4 |pages=8–9}}</ref> * Najboljši film: Vrtoglavi ptič (režija Sašo Podgoršek) * Najboljši artvideo: Tajga (režija Ema Kugler) in Ballabende (režija Jasna Hribernik) * Scenarij: Jože Dolmark, Stojan Pelko, Miha Hočevar, Mitja Milavec za film Herzog * Režija: Igor Šterk za Ekspres, ekspres * Kamera: Valentin Perko za filma Herzog in Ekspres, ekspres * Scenografija: Matjaž Pavlovec (Ekspres, ekspres) * Kostumografija: Irena Felicijan (Felix) * Glasba: Vojko Sfiligoj (Herzog) * Montaža: Olga Toni, Miha Hočevar (Herzog) * Zvok: Hanna Preuss (Ekspres, ekspres, Outsider, Vrtoglavi ptič) * Posebno priznanje za eksperiment: Martin Srebotnjak (za film Pepelca) * Stopova igralka leta: Nataša Barbara Gračner (Triptih Agate Schwarzkobler) * Stopov igralec leta: Gregor Bakovič (Ekspres, ekspres) * Nagrada slovenske sekcije FIPRESCI: Ekspres, ekspres * Nagrada gledalcev: Outsider {{sklici|1}} ==Festival slovenskega šansona== 2005: https://www.dnevnik.si/125462 http://www.rockonnet.com/2005/05/najboljsi-letosnji-slovenski-sansonjerji/ 2007: http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/najlepsi-sanson-je-oda-sendvicu/150721 http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070515/C/305159988/festival-slovenskega-sansona 2009: http://www.delo.si/kultura/festival-sansona.html ===2023=== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/01/26/1_444926773524693009_razpis_2023.pdf Javni razpis za nove šansone za »Festival slovenskega šansona 2023«] * trije večeri, dva polfinalna in finalni, na treh različnih lokacijah v Sloveniji z neposrednim prenosom na 1. programu RA Slovenija, finalni večer predvidoma tudi na TV Slovenija − 6. in 13. maj ter 28. oktober * šanson je vokalno-instrumentalna glasbena oblika * skladba lahko dolga do pet minut, besedilo mora biti v slovenščini * glavni (glavni vokalni del skladbe) ter spremljevalni izvajalec (glasbenik – instrumentalist spremljevalnega ansambla ali glasbenik – vokalist spremljevalne vokalne zasedbe) * skladbe in sestavni deli skladb (glasba in besedilo) morajo biti izvirni, še neobjavljeni na javnih nosilcih zvoka ali v/na drugih javnih izdajah * strokovna komisija bo izmed prijavljenih del izbrala do dvajset skladb (v primeru premajhnega števila ustreznih prijav se lahko neposredno naroči dodatne skladbe) * glavni izvajalci lahko nastopijo samo z eno skladbo, število del, s katerimi posamezni avtorji sodelujejo na festivalu, pa ni omejeno * studijsko snemanje desetih finalnih skladb za digitalno izdajo * 10 + 10, iz vsakega polfinalnega večera se jih bo v finalnega uvrstilo pet po izboru strokovne žirije * na finalni prireditvi bodo podeljene štiri nagrade: za najboljše besedilo, za najboljšo glasbo, za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter velika nagrada »Slovenski šanson 2023« za najboljši šanson v celoti * prijave do vključno 24. marca, rezultati razpisa predvidoma 12. aprila ==The RADIO Si 2023 STANDOUTS== * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407699473_natecaj-radio-si-standouts-2023.pdf Javni natečaj RADIA Si za glasbene skupine/izvajalce] * [https://img.rtvslo.si/_files/2023/02/14/19_447664640407633937_natecaj-radio-si-2023-standouts-izjava-in-soglasje.pdf IZJAVA IN SOGLASJE O PRAVICAH PRIREDITELJA JAVNEGA RAZPISA »RADIO Si 2023 STANDOUTS MUSIC CONTEST«] * Radio Si * javni natečaj za koncertni nastop in produkcijo novih skladb * s tem projektom želi Radio Si vzpodbujati slovensko glasbeno produkcijo * komisija bo med prispelimi prijavami izbrala največ tri izvajalce, ki si bodo s tem pridobili priložnost nastopa na »RADIO Si MAIN STAGE« (pravico do nastopa na enem izmed koncertov v sklopu projekta »RADIO Si MAIN STAGE«) in možnost IZDELAVE STUDIJSKEGA POSNETKA ene izbrane skladbe (do največ deset ur) v snemalnem Studiu 22, RTV centra Maribor * na razpis se lahko prijavi glasbena skupina/izvajalec z demo posnetkoma še neobjavljene skladbe v slovenskem ali tujem jeziku (ali obeh) * glasbena skupina/izvajalec mora imeti vsaj 30-minutni koncertni repertoar (od tega vsaj 4 avtorske skladbe), * izvajalec mora delovati znotraj glasbenih zvrsti: pop, rock, dance, hip-hop, funk, rap, kantavtorstvo oz. njihovih podzvrsti * prijave: 3. 4. 2023, rezultati: najkasneje 21. 4. * V kolikor bo komisija menila, da je ustreznih izvajalcev premalo, si RTV Slovenija pridržuje pravico, da za projekt »2023 STANDOUTS« zmanjša število izbranih izvajalcev oz. objavi dodatni razpis. * razpis objavljen 13. februarja * S svojim podpisom na tej izjavi kot avtor ali izvajalec zagotavljam, da je skladba, s katero se prijavljam na razpis, moje izvirno delo + zagotavljam, da skladba v preteklosti ni bila izbrana na sorodnem razpisu ter da v času tega razpisa ni prijavljena na noben drug soroden razpis ==Severa Gjurin== http://siol.net/trendi/glasba/severa-gjurin-ljubezen-do-umetnosti-5997 http://www.delo.si/kultura/do-nazga-s-severo-gjurin.html ==Olivija== * Severa Gjurin - vokal * Gal Gjurin - bas, vokal, klavir, elektronika, glasbeno vodstvo * Boštjan Gombač - Gombi - klarinet, piščali, pojoča žaga, vokal * Rihard Zadravec - Riki - harmonika * Dejan Lapanja - akustična in električna kitara, vokal * Andraž Mazi - Andro - električna kitara * Gašper Peršl - Gapi - bobni * Jure Lopatič - basist -- pridružil 2005 Diskografija: * 2004: Med moškim in žensko (NIKA Records) -- izšla novembra * 2005: Brez sramu in brez strahu (NIKA Records) - mala plošča -- izšla konec leta * 2009: Kjer je toplo (Sedvex) Brez sramu in brez strahu na Festivalu slovenskega šansona 2005 (19. 5.) prejela nagrado za glasbo. Na Izštekanih gostovali 18. februarja 2005. Gombač zapustil marca 2005, a še vedno na drugi plošči, Severa pa konec poletja 2005. jazz, šanson ; od akustičnega etna in popa prek rocka, funka in jazza do samosvoje vizije slovenske popevke ?Žiga Golob ? Gal sodeloval pri žanrsko raznorodnem in urbano-poganskem kolektivu BAST (skupaj z Aldom Ivančičem) Viri: * http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/spremembe-v-zasedbi-olivije/166902 * http://sigic.nuk.uni-lj.si/olivija/2 * http://www.delo.si/kultura/glasba/glasba-za-dobro-jutro-olivija-kjer-je-toplo.html ==Orion== * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEEF40KS/?&language=eng ==Popevka 2011== * http://www.leonoblak.com/Arhiv%20novice%202011.htm ==Slovenija ima talent 2016== http://prijava.24ur.com/prijava-tekmovalci/talent2016 Spet je prišla tvoja priložnost, da stopiš pod žaromete in zasiješ. Tokrat pa te poleg bogate denarne nagrade čakajo tudi nagrade za posebne dosežke v različnih kategorijah. Originalna in specialna, duhovita in odštekana ali pogumna in predrzna točka ti tokrat lahko prinese kar 3.000 EUR. Zato je zdaj že skrajni čas, da zbereš pogum in se pridružiš zabavi na enem izmed predizborov, kadarkoli med 10. in 18. uro: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 To je tvoj trenutek, izkoristi ga! UNOVČI SVOJ TALENT IN OSVOJI 50.000 EVROV! PRIJAVI SEBE ALI DRUGEGA! ===Pogosta vprašanja=== Ali bodo posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih uporabljeni v oddaji Slovenija ima talent? Ne. Posnetki nastopov kandidatov pred komisijo na predizborih so namenjeni zgolj interni uporabi produkcijske ekipe in v oddaji SIT ne bodo uporabljeni. Za moj nastop bi potreboval pomoč pri opremi, na koga se lahko obrnem? Opremo si morate priskrbeti sami. Prav tako ste sami odgovorni za varnost opreme ter lastno varnost med nastopom. Ali se lahko še enkrat prijavim na predizbore Slovenija ima talent, četudi sem se jih udeležil že lani? Da. V 6. sezoni šova Slovenija ima talent lahko sodelujejo tudi vsi tekmovalci, ki so do sedaj že kadarkoli sodelovali v šovu Slovenija ima talent. Znova se lahko prijavijo in sodelujejo vsi tekmovalci, ki so nastopili že v preteklih letih – bodisi na predizborih, avdicijah, polfinalu ali finalu. Ali se lahko predstavim z isto točko kot v 1., 2., 3., 4., ali 5. sezoni Slovenija ima talent? Da. Kdaj izvem, če sem iz predizborov napredoval v naslednji krog, torej na avdicije? O tem, ali ste se uspeli uvrstiti v naslednji krog tekmovanja (avdicije) ali ne, vas bomo obvestili. Nekatere kandidate bomo obvestili že v juniju, druge kasneje, a najkasneje en teden pred snemanjem prvega kroga (avdicije). Tisti, ki se boste uspešno uvrstili v naslednji krog, boste prejeli telefonski klic ter obvestilo po elektronski pošti (ali navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Zavrnjeni kandidati bodo obvestilo o neuvrstitvi v naslednji krog prejeli samo po elektronski pošti (oziroma navadni pošti, če ste se prijavili s prijavnico po navadni pošti). Pozabil sem se prijaviti na internetu. Lahko pridem direktno na predizbore? Da. Vnaprej izpolnjena prijavnica ni pogoj za udeležbo na predizborih. Z vnaprejšnjo prijavo nam boste samo omogočili, da vas bomo na predizboru bolje spoznali, hkrati pa se lahko zgodi, da boste pred komisijo poklicani pred tistimi, ki se bodo prijavili šele na lokaciji predizbora. Predizborov se lahko udeležite kadarkoli med 10. in 18. uro na naslednjih lokacijah: Petek, 10. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska cesta 18 Sobota, 11. 6. – CELJE – TEHNOPOLIS, Kidričeva ulica 25 Sobota, 11. 6. – KRANJ – Cha Cha Cha, Plesni center Gorenjske, Slovenski trg 7 Nedelja, 12. 6. – NOVO MESTO – Kulturni center Janez Trdina, Novi trg 5 Nedelja, 12. 6. – MURSKA SOBOTA – Hotel Diana, Slovenska ulica 52 Sobota, 18. 6. – MARIBOR – Hotel City Maribor, Ulica kneza Koclja 22 Sobota, 18. 6. – PORTOROŽ – Avditorij, Senčna pot 8a Nedelja, 19. 6. – LJUBLJANA – Plesna šola Urška, Dunajska ulica 18 Ali se lahko prijavim, če sem mlajši od 18 let? Da. Na predizbor lahko mladoletne osebe, na dan predizbora starejše od 14 let, pridejo same, medtem ko morajo osebe, stare od 4 do 14 let, na predizboru spremljati starši ali zakoniti zastopniki. Osebe, mlajše od 4 let, v oddaji na žalost ne morejo sodelovati. Na predizborih bodo vse mladoletne osebe prejele obrazec z izjavo staršev ali zakonitih zastopnikov, s podpisom katere se ti strinjajo z nastopom mladoletnika v oddaji. Moj talent vključuje nastop mojega kužka, ali je to dovoljeno? V primeru nastopa z živaljo/živalmi morate biti primerno zaščiteni, producentu pa pred nastopom predložiti vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva bodisi Zakon o zaščiti živali bodisi producent sam. Prav tako morate v celoti upoštevati 14. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Producent si pridržuje pravico do dodatnih zahtev po veterinarskih pregledih ter pravico, da zaradi strokovne ocene veterinarja ali nevarnosti v primeru, če bi žival sodelovala v oddaji, prepove nastop. Moj nastop vključuje akrobatske elemente in zahtevno opremo. Ali moram o tem pred nastopom koga obvestiti? Da. Če nameravate izvajati nastope, ki vključujejo nevarne akrobatske elemente, ob morebitnih varnostnih zahtevah pri izvedbi nastopa ali ob uporabi opreme večjih dimenzij (npr. več kot 2m x 2m x 2m), morate pred nastopom nujno obvestiti producenta oddaje. Klice sprejemamo od 12. 5. 2016 do 21. 8. 2016, vsak delovnik med 10. in 16. uro po telefonu številka 01 58 93 567. Koliko časa lahko traja moj nastop na avdiciji? Nastop lahko traja največ 2 minuti. Pripravljamo skupinski nastop, v katerem bi nastopili goli, brez obleke. Je to dovoljeno? Da, lahko nastopite goli, vendar morate poskrbeti, da med vašim nastopom občinstvo ne bo videlo vaših genitalij. Svetujemo, da se pred nastopom o tem posvetujete še s producentom. Sem na invalidskem vozičku. Ali se lahko prijavim? Seveda se lahko prijavite. V šovu SLOVENIJA IMA TALENT želimo dati priložnost prav vsem talentom, tudi osebam s posebnimi potrebami in invalidom. Vendar to napišite v prijavi, da bomo za vas lahko pripravili poseben dostop na oder. Za svojo varnost med nastopom pa boste morali, tako kot vsi ostali, poskrbeti sami. Svojo točko izvajam v bazenu z delfinom. Se lahko prijavim na tekmovanje? Da, lahko se prijavite. V prijavi natančno opišite svoj nastop ali pokličite 01 58 93 567, da se o tem pogovorite s producentom. Potrudili se bomo najti rešitev za vaš nastop. Če rešitve ne bomo našli, žal ne boste mogli nastopiti. Lahko prijavim za nastop svojega dedka, ki prelepo igra na glavnik? Star je 90 let, živi v domu za ostarele in že bolj težko hodi. Da, vendar bo moral dedek sam priti k nam na predizbor in se strinjati s splošnimi pogoji. Vse osebe, ki jih prijavijo drugi bodo morale same priti na predizbor, se strinjati s splošnimi pogoji in predstaviti komisiji. Kaj se zgodi, če se predizborov ne morem udeležiti na lokaciji, kjer sem se prijavil? Ni nas treba posebej obvestiti o tem. V tem primeru preprosto pridete na drugo lokacijo predizborov in se za nastop prijavite kar tam. Lahko se zgodi, da boste morali za nastop zato, ker niste bili prijavljeni, počakati nekoliko dlje. ===Navodila za predizbor=== Kaj so predizbori za šov Slovenija ima talent? Predizbor je tvoja edina priložnost, da prepričaš komisijo producentov POP TV, da te izbere za avdicijo, kjer boš nastopil pred žirijo šova Slovenija ima talent. Preden greš na predizbor, si natančno preberi celotna navodila za udeležbo na predizboru. Navodila za udeležbo na predizboru šova Slovenija ima talent PEVCI Za nastop pripravi kitico pesmi in refren; poješ lahko brez glasbene podlage ali na matrico (glasbeno podlago brez vokala). Če boš pel na matrico, moraš priskrbeti CD ali drug spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) z matrico, naslov pesmi in avtorja. Pozor - na enem CD-ju naj se nahaja samo matrica, ki jo boš uporabil za nastop. Bodi pozoren na kvaliteto zapisa na matrici. Če je le mogoče, se izogni YouTube posnetkom in mp3 zapisom najnižje kvalitete. Pripravljeno imej pesem, s katero meniš, da boš očaral komisijo ter rezervno pesem. GLASBENE SKUPINE/GLASBENIKI Inštrumente in z njimi povezano tehnologijo si morate priskrbeti sami. Predviden čas obravnave kandidata pred komisijo je cca. 5 min. Za nastop lahko priklopite le eno električno napravo (220 V). V primeru, da za svoj nastop in priprave potrebujete več časa oziroma več elektrike, upoštevajte nadaljnja navodila. Če vaš nastop vključuje večje število električnih inštrumentov in z njimi povezano tehnologijo ali velike inštrumente (npr. klavir/pianino, orgle, set bobnov …), svojega nastopa na predizboru zaradi produkcijskih razlogov ne boste mogli izvesti. V tem primeru pustite inštrumente doma, na predizbor pa prinesite videoposnetek svojega nastopa. Če ste skupina, naj na predizbor pride celotna skupina. Pridite oblečeni v oblačila, v katerih bi sicer nastopili pred komisijo. Če presodite, da lahko nastop izvedete z delno matrico (električni inštrumenti) ter akustičnimi inštrumenti, prinesite pripravljeno matrico in inštrumente s seboj na predizbor. PLESALCI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk ...) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali veliko večji prostor ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. ARTISTI = KOMEDIJANTI/CIRKUSANTI/ČAROVNIKI/ŽONGLERJI/IMITATORJI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. Če vaš nastop vključuje večje/zahtevnejše konstrukcije ali specifične pogoje, nas o tem VNAPREJ OBVESTITE. NASTOPI Z ŽIVALMI Če nameravate nastopiti z živalmi, nas morate VNAPREJ OBVESTITI. OSTALI TALENTI Rekvizite si morate priskrbeti sami. Če za nastop potrebujete glasbeno podlago, s seboj prinesite CD ali drug prenosni spominski medij (USB ključ, zunanji disk …) s posnetkom glasbene podlage. Priskrbite tudi naslov pesmi in avtorja. VNAPREJ nas morate OBVESTITI o posebnih zahtevah glede vašega nastopa (koliko prostora potrebujete, kako visok mora biti prostor itd.). Prav tako nas morate VNAPREJ OBVESTITI, če nameravate uporabiti kakršno koli nevarno opremo. ==Klemen Orter== KLEMEN ORTER Mlad, 16-letni glasbenik iz Velenja se z glasbo ukvarja že od malih nog, bolj odločno pa je v svet glasbe vstopil pred dvema letoma. Pred časom je posnel skladbi Prisluhni mi, zapri oči in Pusti skrbi, sedaj pa predstavlja nov, tretji singl Tista si (avtor Dean Delucca). Naslednji projekt, ki ga načrtuje, je priredba skladbe Ne kliči zvezde z neba, ki ga je v originalu prepeval duo Moulin Rouge v osemdesetih letih. Grimm McClee: http://www.radio1.si/27866 http://www.avditorij.si/si/prireditev/36-festival-melodije-morja-in-sonca http://www.finance.si/111814 http://www.evrovizija.com/na-slovenski-popevki-2006-ljudstvo-ni-imelo-pravico-glasovati-614 https://www.google.si/search?q=ema+2005+gledanost&oq=ema+2005+gledanost&aqs=chrome..69i57.8446j0j4&sourceid=chrome&ie=UTF-8#q=ema+2005+gledanost&start=0 https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=gledanost%20eme http://www.24ur.com/konec-zapletov-sestre-v-tallin.html http://www.finance.si/41117 https://www.sta.si/711790/molkova-se-je-opravicila-zaradi-napake-pri-branju-telefonske-stevilke-na-sobotni-emi ==Točka== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 23.–26. 2. |- | 1. || Besedilo celice |- | 2. || Besedilo celice |- | 3. || Besedilo celice |- | 4. || Besedilo celice |- | 5. || Besedilo celice |- | 6. || Besedilo celice |- | 7. || Besedilo celice |- | 8. || Besedilo celice |- | 9. || Besedilo celice |- | 10. || Besedilo celice |- | 11. || Besedilo celice |- | 12. || Besedilo celice |} ===2014=== ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 3.–4. 4. !! 7.–11. 4. !! 14.–21. 4. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Domotožja – Papir''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Domotožja – Papir || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach |- | 4. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hči vaškega učitelja – Mi2 |- | 5. || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Domotožja – Papir |- | 6. || Zvezdni prah – Neisha || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 7. || Žamet – Omar Naber || Hot – King Foo || Naumi – T.M.S. Crew |- | 8. || Vzem' si čas – Anu || Žamet – Omar Naber || Samo da prođe demokratija – Zaklonišče prepeva |- | 9. || Hot – King Foo || Madrugadas – Magnifico ft. Luz Casal || Žamet – Omar Naber |- | 10. || Nimaš kej – Anja Baš || Zvezdni prah – Neisha || Hot – King Foo |- | 11. || Kozmočud – Hulahoop || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 12. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Naumi – T.M.S. Crew || Na Golici – Nula Kelvina |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 4.–7. 5. !! 19.–24. 5. !! 26.–30. 5. |- | 1. || '''The Whistleblowers – Laibach''' || '''Kozmočud – Hulahoop''' || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Kozmočud – Hulahoop || The Whistleblowers – Laibach || Kozmočud – Hulahoop |- | 3. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Moj svet – Joko Ono || Moj svet – Joko Ono |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson || I Believe in ... – Elvis Jackson || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 5. || Domotožja – Papir || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Don't Look Back – Tide |- | 6. || Na Golici – Nula Kelvina || Na Golici – Nula Kelvina || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 7. || Hči vaškega učitelja – Mi2 || Don't Look Back – Tide || Na Golici – Nula Kelvina |- | 8. || Silent Scream – Hex and The Glitch || Silent Scream – Hex and The Glitch || Hot – King Foo |- | 9. || Hot – King Foo || Hot – King Foo || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 10. || Naumi – T.M.S. Crew || Domotožja – Papir || Silent Scream – Hex and The Glitch |- | 11. || Don't Look Back – Tide || Round and Round – Tinkara Kovač || To ni blues – Bilbi |- | 12. || Moj svet – Joko Ono || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas || Dej povej – Eskobars |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–10. 6. |- | 1. || '''Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay''' |- | 2. || Dej povej – Eskobars |- | 3. || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 4. || I Believe in ... – Elvis Jackson |- | 5. || Kozmočud – Hulahoop |- | 6. || Moj svet – Joko Ono |- | 7. || Don't Look Back – Tide |- | 8. || Na Golici – Nula Kelvina |- | 9. || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Vzemi, vse ti dam – Maja Založnik & Papas |- | 11. || 1000-e luči – Bo! |- | 12. || Eurovision – Laibach |} ;Julij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 15.–18. 7. !! 21.–25. 7. !! 28. 7.–1. 8. |- | 1. || '''Dej povej – Eskobars''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Eurovision – Laibach''' |- | 2. || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || 1000-e luči – Bo! || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 3. || 1000-e luči – Bo! || Eurovision – Laibach || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay |- | 4. || Na Golici – Nula Kelvina || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D |- | 5. || Eurovision – Laibach || To ni blues – Bilbi || Round and Round – Tinkara Kovač |- | 6. || I Believe in ... – Elvis Jackson || Kratek stik – Big Foot Mama & Nina Kay || Dej povej – Eskobars |- | 7. || Moj svet – Joko Ono || Dej povej – Eskobars || 1000-e luči – Bo! |- | 8. || To ni blues – Bilbi || Don't Look Back – Tide || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 9. || Don't Look Back – Tide || Moj svet – Joko Ono || To ni blues – Bilbi |- | 10. || Round and Round – Tinkara Kovač || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc |- | 11. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 12. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Sladek strup – Omar Naber |} ;Avgust {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 8. !! 11.–15. 8. !! 19.–23. 8. !! 25.–29. 8. |- | 1. || '''Kamn – Dan D''' || '''Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Comes Love – Katja Šulc''' |- | 2. || Eurovision – Laibach || Kamn – Dan D || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Hard Times – Umek |- | 3. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Sladek strup – Omar Naber || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru |- | 4. || Sladek strup – Omar Naber || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars |- | 5. || 1000-e luči – Bo! || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Kamn – Dan D || Kamn – Dan D |- | 6. || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || Eurovision – Laibach || Sladek strup – Omar Naber || Benjamin in jaz – Kino za dva |- | 7. || Comes Love – Katja Šulc || 1000-e luči – Bo! || Benjamin in jaz – Kino za dva || Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank |- | 8. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Comes Love – Katja Šulc || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || Men vse – Toni |- | 9. || To ni blues – Bilbi || Roll the Dice – The Tide || Roll the Dice – The Tide || Sladek strup – Omar Naber |- | 10. || Dej povej – Eskobars || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Eurovision – Laibach || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen |- | 11. || Funky Beat – Katrinas ft. Cherie || Benjamin in jaz – Kino za dva || Se vozim – Tekochee Kru || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 12. || Roll the Dice – The Tide || Men vse – Toni || Hard Times – Umek || Hot Air – Alice Blue |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–12. 9. !! 15.–19. 9. !! 23.–26. 9. !! 29. 9.–3. 10. |- | 1. || '''Se vozim – Tekochee Kru''' || '''Brave Men – Gramatik ft. Eskobars''' || '''Hard Times – Umek''' || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' |- | 2. || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek || Gota – Perpetuum Jazzile || Men vse – Toni |- | 3. || Men vse – Toni || Men vse – Toni || Brave Men – Gramatik ft. Eskobars || Hard Times – Umek |- | 4. || Comes Love – Katja Šulc || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages || Nova generacija – Jan Plestenjak |- | 5. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Se vozim – Tekochee Kru || Hot Air – Alice Blue || Prerojena – Hellcats |- | 6. || Hard Times – Umek || So Close – Christine Zadnikar || Nova generacija – Jan Plestenjak || Dej pel – Sausages |- | 7. || Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen || To je plan – Flora & Paris || So Close – Christine Zadnikar || So Close – Christine Zadnikar |- | 8. || Hot Air – Alice Blue || Hot Air – Alice Blue || To je plan – Flora & Paris || Se vozim – Tekochee Kru |- | 9. || Sladek strup – Omar Naber || Sladek strup – Omar Naber || Men vse – Toni || To je plan – Flora & Paris |- | 10. || Kamn – Dan D || Comes Love – Katja Šulc || Se vozim – Tekochee Kru || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || To je plan – Flora & Paris || Gota – Perpetuum Jazzile || Prerojena – Hellcats || Still Dreaming – Sixtynine |- | 12. || So Close – Christine Zadnikar || Dej pel – Sausages || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–17. 10. !! 20. 10.–1. 11. |- | 1. || '''Gota – Perpetuum Jazzile''' || '''Dej pel – Sausages''' || '''Prerojena – Hellcats''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Gota – Perpetuum Jazzile || Dej pel – Sausages |- | 3. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Gloria – Neisha |- | 4. || Hard Times – Umek || Prerojena – Hellcats || So Close – Christine Zadnikar |- | 5. || So Close – Christine Zadnikar || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya |- | 6. || Nova generacija – Jan Plestenjak || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi |- | 7. || Still Dreaming – Sixtynine || So Close – Christine Zadnikar || Gota – Perpetuum Jazzile |- | 8. || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Still Dreaming – Sixtynine |- | 9. || Morsko dekle – Abitanti orkestra || Nova generacija – Jan Plestenjak || Samo morje ve – Sara Kobold |- | 10. || Se vozim – Tekochee Kru || Plešem – GoGs ft. Anja Kramar || Morsko dekle – Abitanti orkestra |- | 11. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Terminator – The Stroj & Ladybird |- | 12. || Gloria – Neisha || Tiste snovi – Bilbi || Čista jeba – Mi2 |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Čista jeba – Mi2''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' || '''Terminator – The Stroj & Ladybird''' |- | 2. || Dej pel – Sausages || Prerojena – Hellcats || Rekli so – Dan D || Čista jeba – Mi2 |- | 3. || Gota – Perpetuum Jazzile || Tiste snovi – Bilbi || Tako je – Lea Sirk || Bossanova – Laibach |- | 4. || Tiste snovi – Bilbi || All – Torul || All – Torul || Čista jeba – Mi2 |- | 5. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Terminator – The Stroj & Ladybird || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff |- | 6. || Still Dreaming – Sixtynine || Kje si – Samo Budna || Gloria – Neisha || All – Torul |- | 7. || Prerojena – Hellcats || Lovin' Me – Maraaya || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk |- | 8. || Lovin' Me – Maraaya || Samo morje ve – Sara Kobold || Samo morje ve – Sara Kobold || Kje si – Samo Budna |- | 9. || Gloria – Neisha || Still Dreaming – Sixtynine || Tiste snovi – Bilbi || Gloria – Neisha |- | 10. || Samo morje ve – Sara Kobold || Gloria – Neisha || Lovin' Me – Maraaya || Tiste snovi – Bilbi |- | 11. || All – Torul || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Dober dan, življenje – Ditka |- | 12. || Kje si – Samo Budna || Tako je – Lea Sirk || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–6. 12. !! 8.–13. 12. !! 15.–20. 12. !! 22.–31. 12. |- | 1. || '''Rekli so – Dan D''' || '''Uspavanka – Muff''' || '''Bossanova – Laibach''' || '''Me ljubiš kej? – Manouche''' |- | 2. || Uspavanka – Muff || Me ljubiš kej? – Manouche || Me ljubiš kej? – Manouche || Tišina – Čedahuči |- | 3. || Me ljubiš kej? – Manouche || Bossanova – Laibach || Uspavanka – Muff || Rekli so – Dan D |- | 4. || Bossanova – Laibach || Rekli so – Dan D || Tišina – Čedahuči || Uspavanka – Muff |- | 5. || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Sončen dan – Darja Švajger || Bossanova – Laibach |- | 6. || Dober dan, življenje – Ditka || All – Torul || Rekli so – Dan D || Gaga People – Noctiferia |- | 7. || Terminator – The Stroj & Ladybird || Čista jeba – Mi2 || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 8. || Kje si – Samo Budna || Terminator – The Stroj & Ladybird || Dober dan, življenje – Ditka || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 9. || All – Torul || Dober dan, življenje – Ditka || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Sončen dan – Darja Švajger |- | 10. || Tiste snovi – Bilbi || Sončen dan – Darja Švajger || All – Torul || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Sončen dan – Darja Švajger || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 12. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Tišina – Čedahuči || Bled spomin – Mladich & Semo || December – Bohem |} ;Točka leta 2014 {{stolpci|3| * Lažji kot misel – Jacuzzy Krall * Don't Look Back – Tide * The Redneck Genius Story – Werefox * Lovin' Me – Maraaya * So Close – Christine Zadnikar * Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank * Rekli so – Dan D * Pisan vrtiljak – Nitrox * Dej pel – Sausages * Naumi – T.M.S. Crew * Kamor greš – Polona Kasal * Men vse – Toni * Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin * Tišina – Čedahuči * Domotožja – Papir * Terminator – The Stroj & Ladybird * Se vozim – Tekochee Kru * Roll the Dice – The Tide * Se še spomniš – Indigo * Benjamin in jaz – Kino za dva * Pretežko srce – Blu.Sine * I Believe in ... – Elvis Jackson * Kratek stik – Big Foot Mama * The Whistleblowers – Laibach * Čista jeba – Mi2 * Uspavanka – Muff * Brave Men – Gramatik * Gota – Perpetuum Jazzile * All – Torul * Razprodaja – Manouche & Klemen Klemen * Burnfire – Umek * Comes Love – Katja Šulc * Prerojena – Hellcats * Silent Scream – Hex & The Glitch * 1000-e luči – Bo! * Moj svet – Joko Ono * Eurovision – Laibach * Dej povej – Eskobars * Burning – Thomas March * Kozmočud – Hulahoop }} ===2015=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27.–31. 1. |- | 1. || '''Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin''' |- | 2. || Uspavanka – Muff |- | 3. || Tišina – Čedahuči |- | 4. || Sončen dan – Darja Švajger |- | 5. || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 6. || Me ljubiš kej? – Manouche |- | 7. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva |- | 8. || Gaga People – Noctiferia |- | 9. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love |- | 10. || December – Bohem |- | 11. || Dobro jutro – Folk idoli |- | 12. || Pisan vrtiljak – Nitrox |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–7. 2. !! 9.–13. 2. !! 16.–27. 2. |- | 1. || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Tišina – Čedahuči''' || '''Pozitivne misli – Dan D''' |- | 2. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Pozitivne misli – Dan D || Bled spomin – Mladich & Semo |- | 3. || Sončen dan – Darja Švajger || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Bled spomin – Mladich & Semo || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin |- | 5. || Me ljubiš kej? – Manouche || Sončen dan – Darja Švajger || Tišina – Čedahuči |- | 6. || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 7. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Niki je opet tu – Zaklonišče prepeva || Pisan vrtiljak – Nitrox |- | 8. || Dobro jutro – Folk idoli || Dobro jutro – Folk idoli || Nehi težit – katarina Mala |- | 9. || Gaga People – Noctiferia || Bled spomin – Mladich & Semo || Gaga People – Noctiferia |- | 10. || Pol – Hamo & Tribute 2 Love || Gaga People – Noctiferia || Dobro jutro – Folk idoli |- | 11. || Pozitivne misli – Dan D || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 12. || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–6. 3. !! 9.–14. 3. !! 31. 3.–3. 4. |- | 1. || '''Plešem po muziki – Gal Gjurin''' || '''Any Place to Go – Elvis Jackson''' || '''No History – Laibach''' |- | 2. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Pozitivne misli – Dan D || Pozitivne misli – Dan D |- | 3. || Pozitivne misli – Dan D || Hej – Anika Horvat || Any Place to Go – Elvis Jackson |- | 4. || Nehi težit – katarina Mala || No History – Laibach || Restart – Šank Rock |- | 5. || Hej – Anika Horvat || Slow Down Remix – LastDayHere || Slow Down Remix – LastDayHere |- | 6. || Slow Down Remix – LastDayHere || Nehi težit – katarina Mala || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 7. || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Plešem po muziki – Gal Gjurin || Nehi težit – katarina Mala |- | 8. || Pisan vrtiljak – Nitrox || Izola – Rudi Bučar || Izola – Rudi Bučar |- | 9. || Bled spomin – Mladich & Semo || Če bi midva se kdaj srečala – Vlado Kreslin || Hej – Anika Horvat |- | 10. || Gaga People – Noctiferia || Pisan vrtiljak – Nitrox || Plešem po muziki – Gal Gjurin |- | 11. || No History – Laibach || Restart – Šank Rock || Pegasti milijonar – Alma |- | 12. || Izola – Rudi Bučar || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–11. 4. !! 13.–18. 4. !! 21.–24. 4. |- | 1. || '''No History – Laibach''' || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Restart – Šank Rock || No History – Laibach || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 3. || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven |- | 4. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || No History – Laibach |- | 5. || Any Place to Go – Elvis Jackson || Slow Down Remix – LastDayHere || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session |- | 6. || Jadra – Raiven || Restart – Šank Rock || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 7. || Izola – Rudi Bučar || Pegasti milijonar – Alma || Sanjam demone – Hellcats |- | 8. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma |- | 9. || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar || Restart – Šank Rock |- | 10. || Nehi težit – katarina Mala || Hej – Anika Horvat || Izola – Rudi Bučar |- | 11. || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 12. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 4.–8. 5. !! 11.–15. 5. !! 25.–29. 5. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' || '''Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec''' |- | 2. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Torture – Gramatik & Eric Krasno || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Jadra – Raiven || Presežna vrednost bivanja – N3L || The Balance – Torul |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Go Disco, Go – Koala Voice || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin |- | 6. || Restart – Šank Rock || The Balance – Torul || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 7. || Go Disco, Go – Koala Voice || Sanjam demone – Hellcats || Torture – Gramatik & Eric Krasno |- | 8. || Vedno sam – Aleksandra Ilijevski & Roots in Session || Jadra – Raiven || Go Disco, Go – Koala Voice |- | 9. || Pegasti milijonar – Alma || Mala marioneta – Nana Milčinski || Mala marioneta – Nana Milčinski |- | 10. || Mala marioneta – Nana Milčinski || Pegasti milijonar – Alma || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin |- | 11. || The Balance – Torul || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 12. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin || Pozitiv – Jacuzzy Krall |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 6. !! 8.–13. 6. |- | 1. || '''Torture – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin''' |- | 2. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile |- | 3. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Presežna vrednost bivanja – N3L |- | 4. || Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 5. || Sanjam demone – Hellcats || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec |- | 6. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Sanjam demone – Hellcats |- | 7. || The Balance – Torul || Pozitiv – Jacuzzy Krall |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul |- | 9. || Go Disco, Go – Koala Voice || Vprašanja srca – Nina Pušlar |- | 10. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers |- | 11. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Matrix World (live) – The Tide |- | 12. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Se ti laže – Sausages |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 31. 8.–5. 9. !! 8.–11. 9. !! 15.–19. 9. !! 21.–25. 9. !! 28. 9.–2. 10. |- | 1. || '''Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ledena – Siddharta''' |- | 2. || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Cukr pop – I.C.E. || Za naju (live) – Alya || Rider – John F. Doe |- | 3. || Vprašanja srca – Nina Pušlar || Presežna vrednost bivanja – N3L || Iluzija – Eskobars || Se ti laže – Sausages || Vikend zvezda – DreamOn |- | 4. || Here for You – Maraaya & Perpetuum Jazzile || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Rider – John F. Doe || Za naju (live) – Alya |- | 5. || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Za naju (live) – Alya || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Presežna vrednost bivanja – N3L || Matrix World (live) – The Tide || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina |- | 7. || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars || Cukr pop – I.C.E. |- | 8. || Pozitiv – Jacuzzy Krall || The Balance – Torul || Se ti laže – Sausages || Matrix World (live) – The Tide || Se ti laže – Sausages |- | 9. || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Matrix World (live) – The Tide || Pozitiv – Jacuzzy Krall || Iluzija – Eskobars |- | 10. || Se ti laže – Sausages || We Can Die Young – Neisha & Empirical Brothers || Stisn se k men – Manouche & Alenka Godec || Cukr pop – I.C.E. || Igra je igra – Gal Gjurin & Temna godba |- | 11. || Ledena – Siddharta || Za naju (live) – Alya || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Ljubezen beži – Regina || Všeč tko k je – Nipke |- | 12. || Cukr pop – I.C.E. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Vikend zvezda – DreamOn || Difficult to Kill – Torul |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 10. !! 13.–16. 10. !! 20.–23. 10. |- | 1. || '''Ledena – Siddharta''' || '''Ogledalo – Niet''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' |- | 2. || Cukr pop – I.C.E. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 3. || Všeč tko k je – Nipke || Ledena – Siddharta || Ogledalo – Niet |- | 4. || Rider – John F. Doe || Difficult to Kill – Torul || Všeč tko k je – Nipke |- | 5. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Cukr pop – I.C.E. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec |- | 6. || Vikend zvezda – DreamOn || Všeč tko k je – Nipke || Vikend zvezda – DreamOn |- | 7. || Ljubezen beži – Regina || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Difficult to Kill – Torul |- | 8. || Difficult to Kill – Torul || Vikend zvezda – DreamOn || Iluzija – Eskobars |- | 9. || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 10. || Se ti laže – Sausages || Iluzija – Eskobars || Rider – John F. Doe |- | 11. || Ogledalo – Niet || Footloose – Perpetuum Jazzile || Mending Fences – Alice Blue |- | 12. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Maš me, mam te – Trkaj |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 11. !! 10.–14. 11. !! 17.–21. 11. !! 24.–28. 11. |- | 1. || '''Ogledalo – Niet''' || '''Footloose – Perpetuum Jazzile''' || '''We Are Millions and Millions Are One – Laibach''' || '''Ogledalo – Niet''' |- | 2. || Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Difficult to Kill – Torul || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Ogledalo – Niet || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 4. || Difficult to Kill – Torul || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Ogledalo – Niet || Maš me, mam te – Trkaj |- | 5. || We Are Millions and Millions Are One – Laibach || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || We Are Millions and Millions Are One – Laibach |- | 6. || Maš me, mam te – Trkaj || Difficult to Kill – Torul || Footloose – Perpetuum Jazzile || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 7. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Preden zaspim – Vlado Kreslin |- | 8. || Vikend zvezda – DreamOn || Maš me, mam te – Trkaj || Lift Boy – Mistermarsh || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Mending Fences – Alice Blue || Vikend zvezda – DreamOn || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Footloose – Perpetuum Jazzile |- | 10. || Všeč tko k je – Nipke || Všeč tko k je – Nipke || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 11. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Lift Boy – Mistermarsh || Wooden Animal – Dandelion Children || Fortuna – Eroika |- | 12. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Nov dan – Leonart |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 12. !! 8.–12. 12. |- | 1. || '''Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar''' || '''Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 3. || Maš me, mam te – Trkaj || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 4. || Wooden Animal – Dandelion Children || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 5. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva || Maš me, mam te – Trkaj |- | 6. || Footloose – Perpetuum Jazzile || Fortuna – Eroika |- | 7. || Nov dan – Leonart || Nov dan – Leonart |- | 8. || Preden zaspim – Vlado Kreslin || Lonewolf – Trash Candy |- | 9. || Fortuna – Eroika || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 10. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Core – Jardier |- | 11. || Lonewolf – Trash Candy || Nastalo bo – Siddharta |- | 12. || Core – Jardier || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |} ;Točka leta 2015 {{stolpci|3| * Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad * Meš me, mam te – Trkaj * We Are Millions and Millions Are One – Laibach * Jadra – Raiven * Footloose − Perpetuum Jazzile * Ledena − Siddharta * Pozitiv – Jacuzzy Krall * Rider − John F. Doe * Core – Jardier * Sweet Dreams (Are Made of This) – Miha Debevec * Here for You – Maraaya feat. Perpetuum Jazzile * Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love * Ogledalo − Niet * Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič * Vedno sam – Roots in Session & Aleksandra Ilijevski * Všeč tko k je – Nipke * Bil sem nor (Mel sm dnar) – Sausages feat. Fidži * Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva * Any Place to Go – Elvis Jackson * Go Disco, Go – Koala Voice * Presežna vrednost bivanja − N3L * Cukr pop − I.C.E. * Igra je igra − Gal Gjurin in Temna godba * Sladoled z vesoljem, prosim − Nina Pušlar * Dan neskončnih sanj – Vlado Kreslin * Stisn se k men – Manouche feat. Alenka Godec * Torture – Gramatik feat. Eric Krasno * Matrix World – The Tide * Iluzija – Eskobars * Sanjam demone – Hellcats * Gozdna vila – Hulahoop * Difficult to Kill – Torul * East – džeZZva * Wooden Animal – Dandelion Children * Greva dol – Tabu * Do nagega – Alma * Nov dan – Leonart * Vikend zvezda – DreamOn * Izola – Rudi Bučar * Ali je še kaj prostora tam na jugu – Severa Gjurin }} ;Predlogi {{stolpci|3| * Down – Fed Horses * Visoko nad oblaki – Neisha * Shoot at the Clock – Borghesia * Pozab na bonton – Clemens * Preslikava – Blu.Sine * Naj sije v očeh – Bassless * Krila – 3SOMS * Maj – Zala Djurić-Ribič * Palma – Napravi mi dete * I (Going Somewhere) – King Foo * En svet – Slove'n'aid * Original – Carpe Diem * Afterlife – Whitestain * Do nagega – Alma * Gozdna vila – Hulahoop * Vse bo kul – Clemens * East – džezzva * Open Sea – Tosca Beat * Gud vajb – Trifekta & Sheby * The Edge of Sanity – Black Diamond * Tatu – Alex Volasko * Do neba – Katrinas * Stara dobra – Jan Plestenjak * Road to Nowhere – LastDayHere * Blues tega mesta – Andrej Ikica * Bruseljski predpražnik – Jernej Zoran * S tvojimi očmi – Kühlschrank * Maškerada – Nula Kelvina }} ===2016=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 25.–30. 1. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love |- | 3. || Core – Jardier |- | 4. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 5. || Fortuna – Eroika |- | 6. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar |- | 7. || Wooden Animal – Dandelion Children |- | 8. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad |- | 9. || Još uvek pomislim na tebe – Zaklonišče prepeva |- | 10. || Lonewolf – Trash Candy |- | 11. || Bil sem nor – Sausages & Fidži |- | 12. || Greva dol – Tabu |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 2.–5. 2. !! 9.–13. 2. !! 17.–20. 2. !! 23.–26. 2. |- | 1. || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' || '''Nastalo bo – Siddharta''' |- | 2. || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Core – Jardier || Core – Jardier || Take Your Time – Elvis Jackson |- | 3. || Greva dol – Tabu || Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || Take Your Time – Elvis Jackson || Core – Jardier |- | 4. || Core – Jardier || Greva dol – Tabu || Fortuna – Eroika || Čarobna cesta – Nataša |- | 5. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Wooden Animal – Dandelion Children || Divja voda – Billysi || Pejt vn – David & Murat |- | 6. || Wooden Animal – Dandelion Children || Pejt vn – David & Murat || Greva dol – Tabu || Greva dol – Tabu |- | 7. || Pada dež – Robert Jukič & Nina Strnad || Fortuna – Eroika || Pejt vn – David & Murat || Left Behind – Happy Ol' McWeasel |- | 8. || Fortuna – Eroika || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Divja voda – Billysi |- | 9. || Lonewolf – Trash Candy || Stampedo – Mary Rose || Stampedo – Mary Rose || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič |- | 10. || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Bil sem nor – Sausages & Fidži || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Stampedo – Mary Rose |- | 11. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Stuck – Bassless |- | 12. || Pejt vn – David & Murat || Take Your Time – Elvis Jackson || Čarobna cesta – Nataša || Lahk bi – Mrigo |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 1.–5. 3. !! 22.–25. 3. !! 28. 3.–1. 4. |- | 1. || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' || '''Stuck – Bassless''' || '''Take Your Time – Elvis Jackson''' |- | 2. || Greva dol – Tabu || Take Your Time – Elvis Jackson || Dober dan – Alya |- | 3. || Stuck – Bassless || Lahk bi – Mrigo || Strele v maju – Siddharta & Urban |- | 4. || Lahk bi – Mrigo || Triads − Werefox || Triads − Werefox |- | 5. || Čarobna cesta – Nataša || Dober dan – Alya || Moje mesto – Leonart |- | 6. || Divja voda – Billysi || Greva dol – Tabu || Stuck – Bassless |- | 7. || Stampedo – Mary Rose || Divja voda – Billysi || Lahk bi – Mrigo |- | 8. || Pejt vn – David & Murat || Čarobna cesta – Nataša || Megalodon – Gora |- | 9. || Ljudje govorijo – Janai Kopupevadančič || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Čarobna cesta – Nataša |- | 10. || Left Behind – Happy Ol' McWeasel || Moje mesto – Leonart || Divja voda – Billysi |- | 11. || Triads − Werefox || Megalodon – Gora || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 12. || Dober dan – Alya || Strele v maju – Siddharta & Urban || Anticipator – Puppetz |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–8. 4. !! 12.–16. 4. !! 19.–30. 4. |- | 1. || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' |- | 2. || Moje mesto – Leonart || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart |- | 3. || Stuck – Bassless || Moje mesto – Leonart || Stuck – Bassless |- | 4. || Dober dan – Alya || Stuck – Bassless || Matica – Dan D |- | 5. || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz || Lahk bi – Mrigo |- | 6. || Take Your Time – Elvis Jackson || Triads − Werefox || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 7. || Lahk bi – Mrigo || Lahk bi – Mrigo || Navaden občan – Gušti |- | 8. || Megalodon – Gora || Megalodon – Gora || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak |- | 9. || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Triads − Werefox |- | 10. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Anticipator – Puppetz || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber |- | 11. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Matica – Dan D || Pieces – Jardier |- | 12. || Ladja norcev – Lačni Franz || Navaden občan – Gušti || Zlati časi − Balladero |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 9.–13. 5. !! 16.–20. 5. !! 23.–27. 5. !! 30. 5.–3. 6. |- | 1. || '''Moje mesto – Leonart''' || '''Strele v maju – Siddharta & Urban''' || '''Do kosti – Tabu''' || '''Pieces – Jardier''' |- | 2. || Strele v maju – Siddharta & Urban || Pieces – Jardier || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Do kosti – Tabu |- | 3. || Pieces – Jardier || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo |- | 4. || Navaden občan – Gušti || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Navaden občan – Gušti || Navaden občan – Gušti |- | 5. || Matica – Dan D || Nothing Left For Me – Maraaya || Pieces – Jardier || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 6. || Prelepa za poraz – Jan Plestenjak || Moje mesto – Leonart || Začaraj me – King Foo || Matica – Dan D |- | 7. || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ne izgubi se – Big Addiction || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 8. || Zlati časi − Balladero || Ladja norcev – Lačni Franz || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 9. || Ladja norcev – Lačni Franz || Ne izgubi se – Big Addiction || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Poglej v oči – Nitrox |- | 10. || Triads − Werefox || Dolina MC-jev – Trkaj ft Omar Naber || Matica – Dan D || Ladja norcev – Lačni Franz |- | 11. || Ne izgubi se – Big Addiction || Do kosti – Tabu || Poglej v oči – Nitrox || Prepotentneži − Mladich |- | 12. || Nothing Left For Me – Maraaya || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 6. !! 13.–17. 6. |- | 1. || '''Do kosti – Tabu''' || '''Do kosti – Tabu''' |- | 2. || Blue and Red – ManuElla || Naprej – Hellcats |- | 3. || Pieces – Jardier || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 4. || Kvarkova svatba – Janez Dovč || Blue and Red – ManuElla |- | 5. || Prepotentneži − Mladich || Prepotentneži − Mladich |- | 6. || Začaraj me – King Foo || Kvarkova svatba – Janez Dovč |- | 7. || Ne izgubi se – Big Addiction || Pieces – Jardier |- | 8. || Navaden občan – Gušti || Nothing Left For Me – Maraaya |- | 9. || Poglej v oči – Nitrox || Začaraj me – King Foo |- | 10. || Nothing Left For Me – Maraaya || Ne izgubi se – Big Addiction |- | 11. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 12. || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Dvigni krila – Jan Plestenjak |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 9. !! 12.−16. 9. !! 19.–23. 9. !! 26.–30. 9. |- | 1. || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar''' || '''Where You Left Me – Muff''' || '''Where You Left Me – Muff''' |- | 2. || Do kosti – Tabu || Where You Left Me – Muff || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar || Naprej – Hellcats |- | 3. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 4. || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda || Tip Top – Nuša Derenda || Deklica zaljubljena – Zala Smolnikar |- | 5. || Začaraj me – King Foo || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Happy Birthday – Soulgreg Artist |- | 6. || Tip Top – Nuša Derenda || Naprej – Hellcats || Naprej – Hellcats || Tip Top – Nuša Derenda |- | 7. || Prepotentneži − Mladich || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan || Noben me ne razume – Nipke |- | 8. || Blue and Red – ManuElla || Blue and Red – ManuElla || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Home – Sadni dan |- | 9. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Prepotentneži − Mladich || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Ena pika, druga pika – Trkaj ft. Nipke & Erik || Funky – Marko Hatlak Band || Blue and Red – ManuElla || Dvigni krila – Jan Plestenjak |- | 11. || Where You Left Me – Muff || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Noben me ne razume – Nipke || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 12. || Funky – Marko Hatlak Band || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Sabotage − Liamere |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.–7. 10. !! 10.–14. 10. !! 17.–21. 10. |- | 1. || '''Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko''' || '''Prvi zadnji – Tabu''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' |- | 2. || Where You Left Me – Muff || Noben me ne razume – Nipke || Prvi zadnji – Tabu |- | 3. || Noben me ne razume – Nipke || Where You Left Me – Muff || Sabotage − Liamere |- | 4. || Tip Top – Nuša Derenda || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko || Saviour of Love – Torul |- | 5. || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Sabotage − Liamere || Noben me ne razume – Nipke |- | 6. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt |- | 7. || Home – Sadni dan || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Kebab in čevap – Nemir Tadija ft. Zlatko |- | 8. || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Home – Sadni dan || Poletna – Sausages & Marko Hatlak |- | 9. || Dvigni krila – Jan Plestenjak || Poletna – Sausages & Marko Hatlak || Moji dnevi – Vlado Kreslin |- | 10. || Moji dnevi – Vlado Kreslin || Happy Birthday – Soulgreg Artist || Home – Sadni dan |- | 11. || Prvi zadnji – Tabu || To mi je všeč – Nina Pušlar || Pesem zate – Nino |- | 12. || Saviour of Love – Torul || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat |} ;November {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 7.–12. 11. !! 14.–18. 11. !! 21.–25. 11. !! 28. 11.–2. 12. |- | 1. || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''To mi je všeč – Nina Pušlar''' || '''Saviour of Love – Torul''' || '''Do konca – Siddharta''' |- | 2. || Sabotage − Liamere || Saviour of Love – Torul || To mi je všeč – Nina Pušlar || To mi je všeč – Nina Pušlar |- | 3. || Prvi zadnji – Tabu || Prvi zadnji – Tabu || Do konca – Siddharta || Srce za srce – Alya |- | 4. || Svet – Gušti & Borut Marolt || Sledi mi – Soundfly || Prvi zadnji – Tabu || Muza – BQL |- | 5. || Saviour of Love – Torul || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec |- | 6. || Pesem zate – Nino || Sabotage − Liamere || Sledi mi – Soundfly || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda |- | 7. || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B |- | 8. || Noben me ne razume – Nipke || Pozitiven song − Anzhe || Muza – BQL || Sledi mi – Soundfly |- | 9. || Sledi mi – Soundfly || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe || Med dvema ognjema – Anika Horvat |- | 10. || Pozitiven song − Anzhe || Svet – Gušti & Borut Marolt || Med dvema ognjema – Anika Horvat || Pozitiven song − Anzhe |- | 11. || Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda || Do konca – Siddharta || Vožnja me sprošča – Zlatko ft. Tamara Goričanec || Čas – Los Ventilos |- | 12. || Muza – BQL || Srce za srce – Alya || Privid – 2B || Player − Ina Shai |} ;December {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 22. 12. |- | 1. || '''Beat in ti – Sašo Gačnik & Nuša Derenda''' |- | 2. || Muza – BQL |- | 3. || Mama Koka − Zmelkoow |- | 4. || One World – Slove'n'aid |- | 5. || Strangers' Tides – Koala Voice |- | 6. || Sama − Nera |- | 7. || Sledi mi – Soundfly |- | 8. || Glasovi – Gora |- | 9. || Zame − Sheby |- | 10. || Blow – Happy Ol'McWeasel |- | 11. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 12. || Vesoljne smeti – Miha Kralj |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Kaj če bi – Sheby * Ne moje ne tvoje – Radio Mondo * Ne vem – Imperij * Galaxije bežijo – King Foo * Čist hudo – 3SOMS * Fešta – Orlek * Prosim, malo tišje – Alex Volasko * Pesem o naju – Samuel Lucas * Find Yourself – LastDayHere * Sanjaj me – Anette * We Are the Prime – Cosmo Daivat * I Hope the Wind Knows – Daniel Vezoja * Running Out – RUN2NONE * V bližini ljudi – Niet * V najlepše dni – Zgrešeni primeri * Kemija – Matjaž Kumelj * Dotik je dovolj – Grizl * Barve – Up'n'downs * Wonder – Spotless Minds * Smrt za smrt − Laibach * Plesišča − #Hešteg * Zar ima neka...? – Bro * Noro – Panda * Ukradli so nam mesto – Mef in NOB * Napoleon – Napravi mi dete * Ruku mi daj – Zoran Čalić Band * Na polju zlomljenih besed – DMP * Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič * Love Refugee – Thomas March & The Lounge Collective * Avešunfiling – Jernej Zoran * Pomladni dan – Imperij * Ni prostora – Tretji kanu * Pojem zate – Leonart * Same Place Same Bar – The Sticky Licks * Mali čovjek – Kill Keny * Cmokfehtar − Lačni Franz * Mr. Blues – Andraž Polič (Du Chanson) * Solze sreče! − Kyru * Jst bi te mel − Clemens * Kuku lele – Magnifico * Ubil bi rad spomine − Samo Sam feat. Davor Božič * Suzanna Smiling – Daniel Vezoja * Endless Desires – Inmate * Narobe svet – Bomb Shell * All Is Gone − Tidal Waves * Should Have Listened – Trash Candy * Mucki, srčki, risanke an sladoled – Smaal Tokk * Resničen svet – Mary Rose * Fusion – Philammon * Fly Fly Fly – Emil & the Detectives * Plague of Immortality – Within Destruction * Čigava pojava zabava – Mistermarsh * Muvam na bit – 3soms * Mass-Produced Unicorns – Broken Lock * Čas – Gašper Rifelj * Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer }} ;Točka leta 2016 – Top 40 {{stolpci|2| # Nipke - Noben me ne razume # Tabu - Nabiralka zvezd # Los Ventilos - Čas # Miha Kralj – Vesoljne smeti # Nemir Tadija feat. Zlatko - Kebab in čevap # Up'n'downs - Barve # Niet - V bližini ljudi # Sausages & Marko Hatlak - Poletna # Within destruction - Plague of immortality # Lačni Franz – Cmokfehtar # BQL- Muza # Big Addiction – Ne izgubi se # Happy Ol'McWeasel – Blow # Zmelkoow – Mama Koka # Gora - Megalodon # 2B – Privid # Torul - Saviour of love # Robert Jukič – Dvigaš se k oblakom # Napravi mi dete - Napoleon # Muff – Where you left me # Janez Dovč – Kvarkova svatba # Zoran Čalić - Ruku mi daj # Emil & the Detectives – Fly Fly Fly # Vlado Kreslin - Stari komadi # Siddharta feat. Urban - Strele v maju # Jardier - Pieces # Bro - Njiva (Žetvena pesem) # Werefox - Triads # Liamere – Sabotage # Zala Smolnikar - Deklica zaljubljena # Anika Horvat - Med dvema ognjema # Soundfly - Sledi mi # Ina Shai - Player # Nina Pušlar - To mi je všeč # Klara Jazbec - Milijon in ena # Neisha – Vrhovi # Koala Voice - Strangers' Tides # Tabu - Do kosti # Sheby - Zame }} {| class="wikitable" |+Točka leta 2016 ! Kategorija !! Zmagovalec |- | po izboru občinstva || Nina Pušlar − To mi je všeč |- | mednarodni trgi || Torul – Saviour of Love |- | preboj leta || Zala Smolnikar – Deklica zaljubljena |- | netočka leta 2016 || Matter – Anakonda (feat. Napravi mi dete) |- | točka leta 2016 || Tabu – Nabiralka zvezd |- | hard & heavy || Within Destruction – Plague of Immortality |- | najlepša balada || Liamere – Sabotage |- | naj duet || Siddharta & Urban – Strele v maju |- | hip hop || Nipke – Noben me ne razume |- | band leta || Jardier – Pieces |} ===2017=== ;Januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 16.–20. 1. !! 23.–27. 1. !! 30. 1.– 3. 2. |- | 1. || '''One World – Slove'n'aid''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' |} ;Februar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 2. !! 13.–17. 2. !! 20.–24. 2. !! 27. 2.−3. 3. |- | 1. || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Nabiralka zvezd – Tabu''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' || '''Milijon in ena – Klara Jazbec''' |- | 2. || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Milijon in ena – Klara Jazbec || Nabiralka zvezd – Tabu || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM |- | 3. || Čas – Los Ventilos || Vrhovi − Neisha || Stari komadi – Vlado Kreslin || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 4. || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 5. || Vrhovi − Neisha || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 6. || Lebdenje − King Foo || Čas – Los Ventilos || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 7. || Sama − Nera || Ću – Čao Portorož || Njiva (Žetvena pesem) − Bro || Ću – Čao Portorož |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Let the love win! – Soulgreg Artist || Vrhovi − Neisha || Lebdenje − King Foo |- | 9. || One World – Slove'n'aid || Lebdenje − King Foo || Let the love win! – Soulgreg Artist || Njiva (Žetvena pesem) − Bro |- | 10. || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Ostan' pr' men' – Andrej Šifrer || Lebdenje − King Foo || Up&Up – Kreativo (vokalni band) |- | 11. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Bit – Muff |- | 12. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Šelestenje – Hulahoop |} ;Marec {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6.–10. 3. !! 27.−31. 3. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' |- | 2. || Milijon in ena – Klara Jazbec || Bit – Muff |- | 3. || Bit – Muff || Marilyn Monroe – Neisha |- | 4. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Čarobni taxi – Romana Krajnčan |- | 5. || Nabiralka zvezd – Tabu || Milijon in ena – Klara Jazbec |- | 6. || Hladen tuš – Skalp || Nabiralka zvezd – Tabu |- | 7. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Ruski vohun – Banditi |- | 8. || Ću – Čao Portorož || Hladen tuš – Skalp |- | 9. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop |- | 10. || Up&Up – Kreativo (vokalni band) || Stari komadi – Vlado Kreslin |- | 11. || Marilyn Monroe – Neisha || Eyes of a Warrior − Raggalution |- | 12. || Ruski vohun – Banditi || Kuhar − Simpl |} ;April {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 3.−7. 4. !! 10.−14. 4. !! 17.–21. 4. !! 24.–28. 4. |- | 1. || '''Ti lahko – Peter Lovšin & BFM''' || '''Marilyn Monroe – Neisha''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Eyes of a Warrior − Raggalution''' |- | 2. || Čarobni taxi – Romana Krajnčan || Kuhar − Simpl || Telo – Hamo & T2L || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Marilyn Monroe – Neisha || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Eyes of a Warrior − Raggalution || Holymen − Noctiferia |- | 4. || Bit – Muff || Telo – Hamo & T2L || Marilyn Monroe – Neisha || Ruski vohun – Banditi |- | 5. || Ruski vohun – Banditi || Eyes of a Warrior − Raggalution || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul |- | 6. || Kuhar − Simpl || Ruski vohun – Banditi || Monday – Torul || Kuhar − Simpl |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Bit – Muff || Bit – Muff || Balada o njej – Bohem |- | 8. || Hladen tuš – Skalp || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Marilyn Monroe – Neisha |- | 9. || Stari komadi – Vlado Kreslin || Hladen tuš – Skalp || Ti lahko – Peter Lovšin & BFM || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego |- | 10. || Šelestenje – Hulahoop || Šelestenje – Hulahoop || Balada o njej – Bohem || Hešteg – Icotovi zobi |- | 11. || Balada o njej – Bohem || Doktor za Rock'n'roll – San Di Ego || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 12. || Telo – Hamo & T2L || Monday – Torul || Hešteg – Icotovi zobi || V mleku − Tretji kanu |} ;Maj {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 27. 4.–12. 5. !! 15.−19. 5. !! 22.–26. 5. !! 29. 5.−2. 6. |- | 1. || '''Monday – Torul''' || '''Kuhar − Simpl''' || '''Holymen − Noctiferia''' || '''Za vedno – Nina Pušlar''' |- | 2. || Kuhar − Simpl || Holymen − Noctiferia || Za vedno – Nina Pušlar || Telo – Hamo & T2L |- | 3. || Holymen − Noctiferia || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Ob kavi – Anabel |- | 4. || Ruski vohun – Banditi || V mleku − Tretji kanu || Telo – Hamo & T2L || Coming Home − Jampa De & Thomas March |- | 5. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Na poti večnosti – Zala Smolnikar |- | 6. || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Za tvoj nasmeh – Nino |- | 7. || Eyes of a Warrior − Raggalution || Telo – Hamo & T2L || Za tvoj nasmeh – Nino || Useless – Trash Candy |- | 8. || V mleku − Tretji kanu || Eyes of a Warrior − Raggalution || Halo – Alya || Holymen − Noctiferia |- | 9. || Marilyn Monroe – Neisha || Halo – Alya || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Monday – Torul |- | 10. || Balada o njej – Bohem || Za vedno – Nina Pušlar || V mleku − Tretji kanu || Halo – Alya |- | 11. || Halo – Alya || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 12. || Za tvoj nasmeh – Nino || Goreč smehljaj − Dejan Žujič || Useless – Trash Candy || Se prepoznaš? – Sheby |} ;Junij {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 5.–9. 6. !! 12.−16. 6. !! 19.−23. 6. !! 26.–30. 6. |- | 1. || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Ob kavi – Anabel''' || '''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' |- | 2. || Za vedno – Nina Pušlar || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Najin sin – Sašo Gačnik || Useless – Trash Candy |- | 3. || Useless – Trash Candy || Useless – Trash Candy || Ob kavi – Anabel || Žive naj vsi narodi – Zlatko |- | 4. || Za tvoj nasmeh – Nino || Za vedno – Nina Pušlar || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy |- | 5. || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Always (Če te najdem) – Mrfy || Useless – Trash Candy || Probaj razumet − Emkej |- | 6. || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Se prepoznaš? – Sheby || Za vedno – Nina Pušlar || On My Way – Omar Naber |- | 7. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Probaj razumet − Emkej || Always (Če te najdem) – Mrfy || Ob kavi – Anabel |- | 8. || Holymen − Noctiferia || Za tvoj nasmeh – Nino || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Za vedno – Nina Pušlar |- | 9. || Se prepoznaš? – Sheby || Na poti večnosti – Zala Smolnikar || Se prepoznaš? – Sheby || Se prepoznaš? – Sheby |- | 10. || Monday – Torul || Coming Home − Jampa De & Thomas March || Za tvoj nasmeh – Nino || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love |- | 11. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Najin sin – Sašo Gačnik || On My Way – Omar Naber || Briga me − Peter Lovšin |- | 12. || Probaj razumet − Emkej || Pozabi na vse – Žiga Rustja || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Hiše − Tretji kanu |} ;September {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 8. 9. !! 15. 9. !! 22. 9. !! 30. 9. |- | 1. || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''Najin sin – Sašo Gačnik''' || '''On My Way – Omar Naber''' || '''Briga me − Peter Lovšin''' |- | 2. || On My Way – Omar Naber || Hiše − Tretji kanu || Tididam – Bomb Shell || On My Way – Omar Naber |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell || Briga me − Peter Lovšin || Tididam – Bomb Shell |- | 4. || Probaj razumet − Emkej || On My Way – Omar Naber || Najin sin – Sašo Gačnik || Furanje nikamor – Sheby |- | 5. || Žive naj vsi narodi – Zlatko || Always (Če te najdem) – Mrfy || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 6. || Hiše − Tretji kanu || Probaj razumet − Emkej || Svila – Isobel || V intervalu večnih sanj – Junema |- | 7. || Zabluzu – Hamo & Tribute 2 Love || Modro sonce – Gušti || Hiše − Tretji kanu || Svila – Isobel |- | 8. || Always (Če te najdem) – Mrfy || Briga me − Peter Lovšin || Modro sonce – Gušti || Modro sonce – Gušti |- | 9. || Modro sonce – Gušti || Lagano – Challe Salle || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Hiše − Tretji kanu |- | 10. || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Vsi smo na istem – Nipke & Trkaj ft. Artifex || Lagano – Challe Salle || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Lagano – Challe Salle || V intervalu večnih sanj – Junema || Recovery – Gramatik & Eric Krasno || Grandioso – The Stroj |- | 12. || Tididam – Bomb Shell || Svila – Isobel || Furanje nikamor – Sheby || Daj srce – 2B |} ;Oktober {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! # !! 6. 10. !! 13. 10. !! 21. 10. |- | 1. || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Recovery – Gramatik & Eric Krasno''' || '''Kavalir – Manouche''' |- | 2. || Furanje nikamor – Sheby || Tididam – Bomb Shell || Breakout Season – Inmate |- | 3. || Briga me − Peter Lovšin || Daj srce – 2B || Daj srce – 2B |- | 4. || Tididam – Bomb Shell || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Recovery – Gramatik & Eric Krasno |- | 5. || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik |- | 6. || Daj srce – 2B || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo |- | 7. || Grandioso – The Stroj || Furanje nikamor – Sheby || Svila – Isobel |- | 8. || V intervalu večnih sanj – Junema || Svila – Isobel || Grandioso – The Stroj |- | 9. || 1000 besed − King Foo || 1000 besed − King Foo || Odhajaš − Kühlschrank |- | 10. || Modro sonce – Gušti || Kavalir – Manouche || 1000 besed − King Foo |- | 11. || Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik || Breakout Season – Inmate || Tesla − Janez Dovč |- | 12. || Odhajaš − Kühlschrank || Zvezde v mlaju – Bordo || Vede premikanja – Koala Voice |} ;November–januar {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size: 95%" |- ! colspan=2|November !! colspan=2|December !! colspan=2|Januar |- | 3. 11. || Breakout Season – Inmate || 1. 12. || Pri nas – Okustični & J. Juras || 5. 1. || rowspan=2|Lepa si – Nina Pušlar |- | 10. 11. || Vede premikanja – Koala Voice || 8. 12. || Vede premikanja – Koala Voice || 12. 1. |- | 17. 11. || Kavalir – Manouche || 15. 12. || Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl || 18. 1. || Miže – Omar Naber |- | 24. 11. || Nihče ne ve – Ditka || 22. 12. || Valovi – Gasper & Zala Kralj || 28. 1. || Valentina − Epp (Erik Platon) |} ;Predlogi {{stolpci|3| * Fish – Ewok * Rad bi te čakal – Sergej Čas * Feel Valentine – Tina Mauko * Tihožitje – Kronika * Kristina − Flirrt * Kmalu bo konec te zime − Andraž Hribar * Makov med – Kalaia * Kovčki – Brest & Vesna Zornik * Cirkus – Sara * Tvoje misli − Nera * 027 – Kontradikshn * Vedno znova – Taša * Pusti, naj gre – Severa Gjurin & Ksenija Jus * Ona − Imperij * Važno, da nekdo spi – Sergej Čas * Dotik stare Ljubljane – Aleksander Novak * Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen * Ordinary Day − Yan Baray * Osvobojen – Gromofon * Sex You Slow – DaBlaBlues * Nov teden – Yesterday Banda * Gledam tvoje slike – San Di EGO & A. Mežek * ''Odhajaš − Kühlschrank'' * How to Be Cool – Anja Kotar * Poljub rajskih dni − Katrinas ft. Cherie * ''Grandioso – The Stroj'' * ''Daj srce – 2B'' * 1000 besed − King Foo * ''Na prašni cesti – Brest & Vesna Zornik'' * ''Vede premikanja – Koala Voice'' * E plain an kidipe – Katja Šulc * Danes me ni – Leonart * ''Breakout Season – Inmate'' * 0,3 ljubezni – Sweetpeak & Laura * ''Zvezde v mlaju – Bordo'' * Mavrična princeska − Jernej Zoran * ''Tesla − Janez Dovč'' * ''Prosti pad − Nera'' * ''Kavalir – Manouche'' * ''Bežim – Neisha'' * Instabejb – 6pack Čukur * ''Svet na rami – Los Ventilos'' * Odzven – Imperij * Superzvezda – Andrej Ikica * ''Lačni psi – Dežurni krivci'' * ''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'' * ''Sangue nero – Tori Tango'' * ''Pri nas – Okustični & J. Juras'' * Diamond Duck − Maraaya * Okna – Orlek * ''Nihče ne ve – Ditka'' * Iščem te – naio ssaion * You Are My Life – Maja Založnik & Mooonshine * Heart Goes Away – Vagabunda * ''Voyager Twins – Gramatik & Galactic Marvl'' * ''Vojak – Mistermarsh'' * ''Valovi – Gasper & Zala Kralj'' * Edina – Samo Sam & Sheby * ''Anakin – Mrfy'' * Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja * Kompromis – Zlatko * ''Brez besed – Kevin Koradin'' * ''Four – Christine Zadnikar'' * ''Miže − Omar Naber'' * Ljubim – Anette * ''Lovim dež − Buh'' * ''Povej – Raiven'' * ''Hip hop junak – Trkaj & Nipke'' * ''Irena, lejko nouč – Ethnotrip'' * ''LV – Muff'' * Ti boš vedno prvi – Helena Blagne * ''Bejrut − Matter'' * Heading for the Sun – Stray Train * V Ljubljani – Bohem * ''Lepa si – Nina Pušlar'' * Zapuščam poletje – Taja Božič * Poln kufer – Challe Salle * ''Frame Bend Over – Generator'' * ''In the Army Now – M. Debevec & D. Kušer'' * ''Dust of Time – Jardier'' * ''Valentina − Epp (Erik Platon)'' * ''Ljubezen je tovarna – G. Zemljič & N. Perunović'' * ''Princ – Sheby'' * Window – Seven Days in May * Univerzum − Hidden View * ''Zimska – BQL'' * ''The End of the World – Metalsteel'' * ''Maska – Bo!'' * ''Back to Being Me – Lea Sirk'' * Šlajn na suhem – Šlajn }} ==Radio 1== 12. 5. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Imset - Feniks # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Samuel Lucas - Pesem o naju # Clemens – Jst bi te mel # DMP - Balet # Jardier – Pieces # Balladero – Zlati časi # Flora & Paris – Naša bajta # I.C.E. – Tja do srca 1. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Nino - Mojito # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Clemens – Jst bi te mel # Imset - Feniks # Jardier - Pieces # Balladero – Zlati časi # DMP - Balet # Alex Volasko - Pesem in poljub # Aleksander Novak - Živet Predlog: Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj 10. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Aleksander novak - Živet # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Nino - Mojito # Imset - Feniks # Balladero – Zlati časi # Alex Volasko – Pesem in poljub # Jardier – Pieces # Clemens – Jst bi te mel Predlog: Muff - Where You Left Me 28. 6. 2016 # Nuša Derenda - Tip top # Carpe Diem - Tapete # Maja Založnik & Moonshine - You are my life # Aleksander Novak - Živet # Jardier - Pieces # Ylenia Zobec - Dan kot iz sanj # Clemens – Jst bi te mel # Balladero – Zlati časi # Muff - Where you left me # Alex Volasko – Pesem in poljub Predlog: Neža Pančur Nessy – Večerja pod zvezdami dayi7k4w5m2amjbtlozczpxwsbx5emk 3 423506 6656093 6655570 2026-04-05T11:15:11Z Florentina Veršič 146476 /* Franc Karel - CEE */ odgovor 6656093 wikitext text/x-wiki == Glasbene skupine == ... tako kot vse ostale teme v Wikipediji morajo zadostovati [[Wikipedija:Pomembnost|osnovnim kriterijem pomembnosti]], da zaslužijo članek o sebi. To pokažeš tako, da navedeš prispevek ''o njih'' v ''zanesljivem, uglednem mediju''. To pomeni brez uradne spletne strani, lokalnih časopisov in ljubiteljskih spletišč, ki bolj ali manj objavljajo samo piarovski material (tipa narodnjak.si), in bežne omembe tudi niso dovolj. Pri ansamblu Razum že ni videti, da bi zadostoval kriterijem, zato bo članek brisan, če ne bo dobrih virov. Podobno velja tudi za Mlade korenjake in Žargon, čeprav tam so omenjene neke nagrade, tako da bo verjetno lažje najti vire. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:33, 16. avgust 2016 (CEST) :Kar sem jaz gledal po strani narodnjak.si, je zelo slabe kakovosti, recimo pri opisih skupin so običajno samo kopije piarovskega materiala brez sledi o kakšni uredniški aktivnosti. Pa ko bereš floskule tipa "že tradicionalni 8. festival", je jasno, da gre samo za kup oglasov. Tudi rumeni tisk kalibra ''Slovenskih novic'' ni ravno kredibilen vir podatkov, predlagam, da raje poskusiš najti omembe v kakšnem resnejšem regionalnem mediju, recimo ''Gorenjski glas'' ali ''Primorske novice''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:27, 16. avgust 2016 (CEST) Pa da ne bom samo kritiziral, [[Wikipedija:Uvod|dobrodošla med wikipedisti]], na svojem področju zanimanja lahko zelo koristiš, če se boš odločila nadaljevati z delom. Kot verjetno vidiš iz seznama ansamblov, je tukaj precejšen kaos, tako da kar pogumno selekcioniraj in dopolni kar je treba. En tvoj članek sem za spodbudo uvrstil med "Ste vedeli...?" na glavni strani za ta teden, če bo vse tako dobro referencirano, bo sploh super. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:19, 22. avgust 2016 (CEST) :Hvala za pohvalo in za uvrstitev mojega članka na glavni strani :) Seznam ansamblov sem že popravila do sedaj do te mere, da sem jih razvrstila po abecedi in nekaj malega dopolnila, trenutno se pa na tem področju bolj ukvarjam s festivali in se še bom vrnila nazaj do samih ansamblov. Zdaj imam približno občutek, na kak način moram delati. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 14:57, 22. avgust 2016 (CEST) Ker vidim, da si poznavalka narodnozabavne glasbe, lahko naložiš v Zbirko tudi kakšno sliko, če jo morda imaš. Glej: [[c:Category:Oberkrainer ensembles from Slovenia|Category:Oberkrainer ensembles from Slovenia]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:58, 22. avgust 2016 (CEST) :Kako je sploh z nalaganjem kakršnihkoli slik na Wikipedijo? Verjetno jih ne more človek kar vzeti s spleta in naložit sem, ali pač? [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 19:26, 25. avgust 2016 (CEST) Ja to pa seveda ne - zaradi kršitve avtorskih pravic, razen če kje najdeš sliko pod kakšno prosto licenco. Najlažje je zato, da objaviš lastne slike, za ostale pa je načeloma treba dobiti dovoljenje za objavo (temu se reče [[c:Commons:OTRS|OTRS]]). Glede nalaganja je še tako, da se sliko, ki jo naložiš v [[c:|Zbirko]], lahko s preprostim kopiranjem njenega imena uporabi v katerikoli Wikipediji, Wikiviru ali drugem sorodnem projektu. Če pa jo naložiš na našo Wikipedijo, pa je ni možno uporabiti drugje kot tu. Zato se semkaj nalagajo samo kakšni zaščiteni logotipi, avtorsko zaščitene umetnine (arhitektura, slike, kipi...) in kar je še takega. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 19:38, 25. avgust 2016 (CEST) :Par napotkov samo pri urejanju: * Na vrhu članka lahko dodaš Infopolje. Glej na primer članek [[Ansambel Mladi korenjaki]]. * V uvodni vrstici zapiši Ansambel Ta in ta s krepko. * Poglavje Viri pride nad poglavjem Glej tudi. * Nad kategorijami dodaj <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Mladi korenjaki}}</nowiki></code> (primer), kadar je beseda ''Ansambel'' na začetku imena, sicer pa ni treba. Podobno je drugače tudi pri ameriških in drugih skupinah, na primer [[The Doors]], kjer se doda <code><nowiki>{{DEFAULTSORT:Doors}}</nowiki></code>. * Za vire seveda lahko uporabiš tudi portale o narodnozabavni glasbi ali uradne strani ansamblov ali tudi časopise in revije z "rahlo rumeno" vsebino, vendar je vseeno treba podatke črpati brez subjektivizmov in z veliko mero kritične presoje. Prednost pa imajo pač monografije in pa periodika, ki vsak malo diši po novinarskem pristopu. * Odločen vir za tvoje prispevke je knjiga ''Vsi najboljši muzikanti'' [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]]. Je v dveh obsežnih zvezkih po 600 strani. Zelo priporočam. Takole zgledata oba dela: [http://www.ivan.sivec.net/knjige_o_glasbi/vsi_najboljsi_muzikanti.php 1. del] in [http://www.ivan.sivec.net/knjige_o_glasbi/vsi_najboljsi_muzikanti2.php 2. del] {{COBISS|ID=75692544}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:05, 27. avgust 2016 (CEST) Na dodajanje polj in kategorij se še ne spoznam najbolj, ker sem nova, bom pa poskusila. Knjigo "Vsi najboljši muzikanti" poznam, vendar je žal nimam, mogoče bom jo šla enkrat poiskat v knjižnico in bom takrat dopolnila članke. Hvala za nasvete. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 12:11, 28. avgust 2016 (CEST) :Ali lahko malo pogledaš to sliko, če morda veš za kateri ansambel gre: [[c:File:2014 05 15 Dan SV Kranj 18.jpg]]. Zdi se mi, da bi to moral biti [[Ansambel Gregorji]], samo se zasedba precej razlikuje od tiste na njihovi spletni strani. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:21, 15. september 2016 (CEST) Dobro, da piše kraj nastopa, tako da sem našla posnetek proslave, saj je bila predvajana na TV SLO 1 (link: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/proslave-in-slavnostne-seje/174275843) in sem našla na približno 54:00 ta del, kjer piše, da gre za Kvintet orkestra slovenske vojske, tako da res ne gre za Gregorje. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:27, 15. september 2016 (CEST) : Res hvala za trud. Sem že sam iskal kakšen podroben opis, pa ga žal nisem našel. Dejansko je samo [[Janez Benko]] iz Gregorjev, za harmonikarja pa sem tudi mislil, da je, ampak zdaj vidim, da ni. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:13, 15. september 2016 (CEST) == Slike == Za slike, ki si jih sama posnela, je res boljše, če jih objavljaš kar v [[c:|Zbirko]], da so tako na voljo vsem, ne samo slovenskim uporabnikom. Sliko iz Stične lahko še enkrat naložiš tja, tu pa jo bom potem zbrisal, da se ne podvaja. V čarovniku za nalaganje se v seznamu licenc javna last nahaja na zadnjem mestu. Za kategorijo pa lahko napišeš [[c:Category:Stična of the Youth|Stična of the Youth 2014]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:11, 29. september 2016 (CEST) :Mislim, da sem naredila prav, edino podkategorije nisem nastavila, mogoče še mi uspe. Prosim, da ti zamenjaš sliki. Zanima pa me, kje najdem kode za info polja, da bi uporabila pravilno za ta članek. Za glasbene festivale sem potem vedno kopirala kodo in menjala podatke. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:01, 29. september 2016 (CEST) Naložba, vidim, je uspela. Podkategorijo sem ustvaril in tukaj zamenjal sliko. Parametri za infopolje pa so navoljo na strani predloge: [[Predloga:Infopolje Glasbeni festival]]. Ja, je kar veliko stvari za naštudirat tu, ampak k sreči so zanimive. Sicer pa presenetljivo hitro osvajaš Wikisvet. Lahko tudi bolj počasi – saj se ne mudi. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 22:59, 29. september 2016 (CEST) :Hvala za pohvalo o hitrem učenju dela na Wikipediji. Zdaj se bom res morala upočasniti zaradi začetka novega študijskega leta, tako da bo ustvarjanje novih in dopolnjevanje ali popravljanje starih člankov potekalo počasneje. Prosim, če v članek uvrstiš še kakšno od svojih slik, ki so v zbirki, da bo tudi članek privlačnejši. Glede infopolja - naj za Stično mladih uporabim infopolje glasbenega festivala? Jaz ga ne bi uvrstila ravno pod glasbeni festival, čeprav je prisotne veliko glasbe. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:36, 30. september 2016 (CEST) Sem dal sedaj bolj splošno {{tl|Infopolje Tradicionalni dogodek}}. Pa še nekaj slik zraven. Študij pa le pazi, da ne bo preveč na stranski tir zašel. Malo neprevidnosti, pa si lahko hitro v kaši. Pa seveda uspešno na faxu. Še en neformalni in nezavezujoči namig: včasih se da s kakšnim profesorjem zmenit (včasih tudi ne) za temo za seminarsko, ki lahko prav pride tudi na wiki. Dve muhi na en mah. Na primer, za predmet Aerodinamika II si izbereš naslov [[Ansambel Fantje z vseh vetrov]]. Ok, pustimo neumnosti. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 23:41, 1. oktober 2016 (CEST) :Hvala za ureditev članka in želje za faks. Glede seminarske nisem popolnoma dojela sporočila, ali je bila mišljena kot šala ali leti to na moja članka, ki sta dejansko vzeta iz ene mojih seminarskih nalog ... [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:01, 2. oktober 2016 (CEST) Aja, se opravičujem, če sem se nerodno izrazil. Dejansko se mi zdi koristno, da se kakšna seminarska "uvozi" tudi sem. Mislim sem preprosto, da je še bolj zanimivo, kadar se da vnaprej dogovorit za temo seminarske za potrebe Wikipedije. Lažje se tako motiviraš, saj predpostavljaš, da bo tu gor mogoče še komu kdaj koristila, v nasprotnem primeru pa je res res majhna možnost za kaj takega. Tvoja že objavljena seminarska je vsekakor dobrodošla med članki. Pardon še enkrat. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:04, 2. oktober 2016 (CEST) :Ni problema, očitno je šlo za nesporazum. Vsekakor še bodo kakšni prispevki z moje strani. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:18, 2. oktober 2016 (CEST) Dobro bi bilo tudi, da dodaš slikam predlogo OTRS pending ([https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3APosko%C4%8Dni_muzikanti_01.jpg&action=historysubmit&type=revision&diff=254283602&oldid=254282836 kot tukaj]), drugače bodo slike lahko predlagane za brisanje ali kar brisane. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:50, 5. avgust 2017 (CEST) :Hvala za opozorilo, bom uredila :) – [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 19:52, 5. avgust 2017 (CEST) == Heroj == Dear Florentina Veršič! Can you make an article about bollywood movie Heroj 1983 ([[en:Hero (1983 film)]] and find screenshot or poster from this movie? Hvala vam! --[[Posebno:Prispevki/92.100.18.108|92.100.18.108]] 16:18, 11. november 2017 (CET) :Hello, at the moment I'm working on other projects for which I think that slovene Wikipedia needs them more that an article about this film. I can also see the poster from this movie in English article. For articles in other languages you can locally upload it on the principle of fair use. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 18:29, 11. november 2017 (CET) == Mik Soss == Sem videl da si napisala stran o [[Mik Soss|Miku Sossu]]. To je moj stric in imam 2 pripombi. Kolikor vem ni bil nikoli pevec. In tudi jadral ni nikoli Imel je pa več jaht z imenom Golica. [[Uporabnik:Lesko987a|Lesko987a]] ([[Uporabniški pogovor:Lesko987a|pogovor]]) 13:15, 15. januar 2018 (CET) :Pozdravljen, hvala za pripombi. Očitno sem po pomoti med kopiranjem predloge za infopolje naredila napako in pustila, da je bil pevec. To sem res spregledala in bom sedaj popravila. Za jahto sem našla podatek v navedenem viru iz Gorenjskega glasa, kjer piše, da je šlo le za eno jadrnico in da je v pokoju jadral, zaradi tega sem to tudi napisala. Prosim, da preveriš ta naveden vir, lahko pa, da so pač tam napačni podatki ... − [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 17:09, 16. januar 2018 (CET) == IČ == Ojla, malo imamo krize z izbranimi članki, pa sem opazil, da na veliko dodajaš vsebino v članka o [[Diana Spencer|Diani Spencer]] in [[Federico Fellini|Federicu Felliniju]]. Na bežen pogled je članek o Diani zgledno urejen in že kompleten, tako da me zanima, če si z njim končala, ker bi bil zelo primeren za predlog za IČ. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:22, 17. oktober 2018 (CEST) :S člankom o Diani je tako, da je res samo še malenkost za prevest (grb, naslovi), tako da s tega vidika je praktično končan. Problem je z notranjimi povezavami, ki manjkajo, in pa viri. Večinoma so dodani po starem sistemu (na koncu odstavkov), niso (še) dodani vsi, ampak bom delala na tem, da čimprej končam. Prosim te za slovnični oz. stilni pregled, jaz pa se bom lotila virov. Tako da če meniš, da predvsem ti viri niso tako problematični, bom vesela, če ga predlagaš za izbrani članek, do sedaj sem največ truda vložila ravno v tega :) Federico Fellini pa je še v postopku prevajanja, malo skačem sem in tja ter skušam dodati še kakšnega manjkajočega. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 10:17, 19. oktober 2018 (CEST) == Christian Wolff == Sem ga uvrstil v Ste vedeli..., ampak IMDb ni najboljši vir (biografije in podobno vsebino tam pišejo obiskovalci, torej je podoben Wikipediji, ki ne velja za zanseljivo). Poglej še po članku [[:de:Anders als du und ich (§ 175)]], če je kak uporaben vir. Ko sem že pri filmih, si končala s Fellinijevim člankom vsaj v grobem? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:40, 28. april 2019 (CEST) :Se opravičujem za čakanje, bila sem zdoma in nisem prišla do Wikipedije. Nisem vedela, da stran IMDb deluje na tak način, bom poiskala v naslednjih dneh boljši vir. Fellini je pa kar se bistvenih stvari tiče pokrit, so pa še določene zadeve za prevest (vpliv in zapuščina, nagrade in filmografija). Se lotim prednostno tega, če bom seveda kaj utegnila? - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 22:32, 5. maj 2019 (CEST) == DYK == Oprosti, nisem namerno ignoriral tvojega predloga za ta teden, samo spregledal sem ga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:50, 25. januar 2022 (CET) :Eh, sploh ni problema, jaz pač poskusim s predlogom, ko kaj novega ustvarim, da imam v svoji statistiki višjo številko, haha :) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:13, 27. januar 2022 (CET) Se posipam s pepelom, ampak isto sem naredil še enkrat. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:15, 30. september 2024 (CEST) :Pa drugič :) - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 10:06, 5. oktober 2024 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Čisto iz radovednosti == — Lep dan tudi tebi, Florentina! Ker ste glavna avtorica članka o skupini «[[Ansambel Navihanke|Navihanke]]», sem vas iz čiste radovednosti hotela vprašati Florentina, če veste katerega leta je bila rojena Tanja Čretnik?! S hvaležnostjo, [[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]] ([[Uporabniški pogovor:Артурчик.|pogovor]]) 23:04, 31. marec 2024 (CEST) :@[[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]]: Izgleda, da leta 1981 (https://veseljak.svet24.si/novice/5bf1bd11c302a/na-danasnji-dan). Naveden vir sicer ni najbolj zanesljiv. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:11, 31. marec 2024 (CEST) — Zelo sem vam hvaležen! [[Uporabnik:Артурчик.|Артурчик.]] ([[Uporabniški pogovor:Артурчик.|pogovor]]) 14:32, 1. april 2024 (CEST) == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Andrew Mountbatten Windsor == Pozdravljena, morda si že zasledila, da bodo princu Andrewu odvzeli naziv princa ter z njim povezane privilegije. Ker si večino članka prevedla ti, bi ga morda lahko še posodobila? Če ne bo šlo, lahko tudi jaz, bi ga pa rad uvrstil med novice na glavno stran, a bi bila potrebna posodobitev članka pred tem. Hvala in lep pozdrav! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:08, 2. november 2025 (CET) :Pozdravljen, :žal zadnja 2 meseca ne uspem prispevati na Wikipedijo zaradi popolne okupacije z novo vlogo mame :-) Prosim, da ga posodobiš ti, ko bom imela pa spet več časa, pa bom nadaljevala z delom. - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 20:18, 2. november 2025 (CET) ::Oooooo, čestitke, sem se zelo razveselil novice! Seveda razumem, bom sam dopolnil članek. Veliko spanca želim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:54, 2. november 2025 (CET) :::{{opravljeno}} Morda so še kje kakšne malenkosti, ampak večino sem prevedel :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:46, 5. november 2025 (CET) ::::Hvala za čestitke in hvala za opravljeno delo namesto mene. :-) - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 11:43, 6. november 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko računalniških igric, predvsem pa spanca :) S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:23, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala in enako :) :Haha, saj ne ustvarjam samo strani o računalniških igricah, za katere sicer že dolgo nimam več časa :P [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:34, 24. december 2025 (CET) == Franc Karel - CEE == Živjo, želiš s svojim najnovejšim prispevkom (in morebitnimi drugimi v naslednjih dveh mesecih) sodelovati v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|trenutnem natečaju pisanja člankov]]? Če ja, se prosim samo med udeležence vpiši - [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci|tukaj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:45, 4. april 2026 (CEST) :Zdravo, hvala za povabilo, ampak ker trenutno zaradi dojenčka ne utegnem toliko prispevati, kot v preteklosti, nima smisla, da sodelujem v natečaju. :-) - [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:15, 5. april 2026 (CEST) rv24k15s0kb5vp18oa28bnvjkgn3t06 0 426255 6656065 5774672 2026-04-05T09:47:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Name=Igor Podpečan|Background=solo_singer|Birth_name=Igor Podpečan|Alias=|Origin=|Instrument=[[harmonika]], [[pozavna]], [[Bariton (glasbilo)|bariton]]|Genre=[[narodnozabavna glasba]], [[polka]], [[valček]]|Occupation=|Years_active=[[1989]]-danes|Label=|Associated_acts=[[Ansambel bratov Avsenik]], [[Ansambel Igor in zlati zvoki]], [[Fantje s Praprotna]]|URL=|Notable_instruments=|Img_capt=Fantje s Praprotna leta 2016, Podpečan drugi z desne.}} '''Igor Podpečan''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[harmonikar]], [[pozavnist]], [[baritonist]] in [[skladatelj]], * [[29. september]] [[1967]], [[Slovenj Gradec]]. Igor Podpečan je član zadnje zasedbe legendarnega [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]]. Po njihovem zaključku delovanja sedaj deluje v lastnem [[Ansambel Igor in zlati zvoki|Ansamblu Igor in zlati zvoki]], sodeluje pa tudi kot pevec trenutne zasedbe [[Fantje s Praprotna|Fantov s Praprotna]]. Deluje tudi kot direktor lastne založbe Zlati zvoki, glasbeni producent, avtor melodij in priredb ter kot tonski mojster. == Življenje == === Mlada leta === Igor Podpečan se je rodil 29. septembra 1967 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Po očetovi strani je podedoval nadarjenost za glasbo. Prve prijeme na diatonični harmoniki mu je pokazal stric. Sam se je naučil igrati kontrabas, v sedmem razredu osnovne šole se je začel učit še igranja na pozavno. Osnovno šolo je najprej obiskoval na [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]]. Leta 1979 se je družina preselila v njegov rojstni kraj, kjer je zaključil osnovno šolo, nato pa je opravljal kar dve srednji šoli naenkrat: metalurško in glasbeno, v kateri je končal pet letnikov klavirske harmonike. Pozneje je na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] diplomiral iz pozavne pri profesorju [[Boris Šinigoj|Borisu Šinigoju]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Brata Avsenik|last=Sivec|first=Ivan|publisher=Ico|year=1999|isbn=|location=Mengeš|page=|cobiss=}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=1977|title=Igor Podpečan|date=|accessdate=25. 12. 2016|website=SIGIC|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161225213820/http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&action=avtor&id=1977|url-status=dead}}</ref> === Obdobje pred Avseniki === V [[Maribor|Mariboru]] se je včlanil v Big band in začel igrat v raznih [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavnih]] zasedbah. V tem času se je naučil igranja na bariton. Najprej je krajši čas igral v Ansamblu Trim, nato tri leta igral pri Ansamblu Celjski instrumentalni kvintet. Pozneje je nekaj časa sodeloval v občasnih skupinah, kot študent je s prijatelji celo igral po Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Švici. Eno leto je igral kot prvi pozavnist v mariborski operni hiši. Ko se je že dogovoril za igranje v orkestru [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]], so ga povabili k Ansamblu bratov Avsenik. [[Slavko Avsenik]] ga je namreč videl na televiziji, ko je še igral pri Ansamblu Celjski instrumentalni kvintet, [[Vilko Ovsenik]] pa je medtem iskal novega baritonista za ansambel. Med drugim je za pomoč prosil profesorja [[Anton Grčar|Toneta Grčarja]], ki je Podpečana poznal.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Ansambel bratov Avsenik === Pri Avsenikih je igral v zadnji zasedbi le kratek čas, in sicer od leta 1989, ko je zamenjal dolgoletnega baritonista [[Mik Soss|Mika Sossa]], do konca delovanja ansambla, vključno s studijsko zasedbo.<ref name=":0"/> === Samostojna pot === Po koncu njihovega delovanja se je najprej za krajši čas (med letoma 1991 in 1993) vključil v avstrijski [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavni]] ansambel Filzmooser Buam iz [[Salzburg|Salzburga]]. Še v času delovanja v tej zasedbi je leta 1992 ustanovil lastno glasbeno skupino, [[Ansambel Igor in zlati zvoki]]. V ansamblu so se mu pridružili nekateri člani zadnje Avsenikove zasedbe, in sicer kitarist Renato Verlič, pevki [[Jožica Svete]] in [[Joži Kališnik]] ter pevec Rudi Miložič (ki z Avseniki nastopil le v studijski zasedbi). Na nek način so nadaljevali z Avsenikovim slogom. Igor Podpečan je avtor mnogih skladb, ne le za lasten ansambel, temveč tudi za druge. Deluje tudi kot producent in tonski mojster ter tudi kot direktor lastne založbe Zlati zvoki (ta je dobila ime po enem najuspešnejših projektov Ansambla bratov Avsenik). Po letu 2011 je k sodelovanju z ansamblom povabil tudi legendarno pevsko zasedbo Fantje s Praprotna, ki so dolga leta sodelovali z [[Ansambel Lojzeta Slaka|Ansamblom Lojzeta Slaka]]. Po smrti njihovega člana Toneta Štritofa leta 2014 ga je izmenjaje z Matijo Slakom nadomeščal kot pevec prvega basa, od leta 2016 pa z njimi tudi redno nastopa kot njihov član.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> == Delo == V bazi avtorjev združenja SAZAS je po podatku z dne 1. 1. 2017 registriranih kar 1150 del, katerih avtor ali soavtor je Igor Podpečan. V to število so zajete vse skladbe, tako tiste, ki jih izvaja [[Ansambel Igor in zlati zvoki]], kot tudi vse ostale za druge zasedbe. Upoštevane so tudi priredbe za nemško govorno področje in remiksi (nekakšne predelave v zabavno glasbo) avtorskih skladb.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sazas.org/Default.aspx?&geparentgrid__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAZA59-NH9pFAmCeQ1FdVOkWjOa8EAd-wIrrgAJsPqzH1xJt9eVM7iel_J7GaUBfiMDGR0uG32jEoQphSi4HnxpMGeeX51g9SbV0BM6O75n0tBBK3_rEHuOEKIT0BU7ambo&geparentgrid__gevi=bilgW9-s86ozCN6odXhJxw&gvparentgrid__gvac=2&gvparentgrid__gvff0=Igor%20Podpecan&gvparentgrid__gvfl0=1&tabid=184|title=PODPECAN IGOR|date=|accessdate=19. 11. 2016|website=SAZAS|publisher=|last=|first=}}</ref> == Nagrade == Mnoge skladbe Igorja Podpečana v izvedbi drugih ansamblov so prejele nagrade na festivalih. Nekatere osvojene nagrade:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=30. 6. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155619/http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|url-status=dead}}</ref> * 2004: [[Graška Gora poje in igra]] - Nagrada za najboljšo melodijo (izvajalec Ansambel Mikola). * 2006: [[Graška Gora poje in igra]] - Nagrada za najboljšo melodijo (izvajalec Ansambel Veseli svatje). * 2008: [[Graška Gora poje in igra]] - Nagrada za najboljšo melodijo (izvajalec Ansambel Minutka). * 2012: [[Graška Gora poje in igra]] - Nagrada za najboljši aranžma (izvajalec Ansambel Prleški kvintet). == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Ansambel bratov Avsenik]] * [[Ansambel Igor in zlati zvoki]] * [[Fantje s Praprotna]] == Zunanje povezave == * http://www.igorpodpecan.eu/index.php/sl/, uradna spletna stran studia Zlati zvoki. *{{Discogs artist}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Podpečan, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski harmonikarji]] [[Kategorija:Slovenski pozavnisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Ansambel bratov Avsenik]] [[Kategorija:Člani Delavske godbe Trbovlje]] [[Kategorija:Slovenski pevci narodnozabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] 56g8ieygpjd781liafet6ww1vxyuu9h 0 427913 6656058 6602019 2026-04-05T09:32:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Iași | settlement_type = Mesto | image_skyline = Collage Iași (Jassy).jpg | image_caption = Od zgoraj levo: Palača kulture, kip Vasila Alexandrija pred Narodnim gledališčem, Univerza Alexandru Ioan Cuza, stolp samostana Golia, metropolitska stolnica in botanični vrt | image_shield = ROU IS Iasi CoA.png | nickname = Kulturna prestolnica Romunije, Mesto velikih ljubezni, Mesto slavnih usod, Mesto velikih idej, Mesto treg zvez, Mesto na sedem gričih<ref>{{navedi splet|url=http://romaniancoins.org/1000leiu1918.html|title=''1000 lei 1998 - 80th anniversary of the Great Union of 1918''|publisher=Romanian Coins.org|access-date=24. septembra 2016|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iasi.djc.ro/|title=''Iași, the cultural city''|accessdate=24. septembra 2016|language=ro|archive-date=2012-08-02|archive-url=https://archive.today/20120802105002/http://www.iasi.djc.ro/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.laiasi.ro/despreiasi.htm|title=''About Iaşi''|publisher=La Iaşi|accessdate=24. septembra 2016|date=2002|language=ro|archive-date=2017-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111121301/http://www.laiasi.ro/despreiasi.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tarom.ro/tarom-tours/turism-intern/cazare-oras/|title=''Romanian Cities''|publisher=Tarom|language=ro}}</ref> | mapsize = 200px | map_caption = Položaj Iașija na karti Romunije | pushpin_map = Romunija | latd = 47 | latm = 09 | lats = 25 | latNS = N | longd = 27 | longm = 35 | longs = 25 | longEW = E | coordinates_type = region:RO_type:city | coordinates_display = display=inline,title | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{ROU}} | subdivision_type1 = Okraj | subdivision_type2 = Status | subdivision_name1 = Iași | subdivision_name2 = [[Mestna občina]] | established_title = Naselitev | established_date = pred 14. stoletjem | established_title2 = Prva uradna omemba | established_date2 = 1408 | leader_title = Župan | leader_name = {{Wikidata|p6}} | area_magnitude = | area_total_km2 = 93.9 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_metro_km2 = 808 | elevation_m = 60 | population_total = 290.422 | population_as_of = 2011 census<ref name="INSSER">{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2014/01/rpl_2011_populatia-pe-categorii-de-localitati.xls|title=''Population at 20 October 2011''|date=5. julij 2013|accessdate=4. maja 2015|publisher=Nacionalni institut za statistiko Romunije|language=ro|archive-date=2017-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170610134720/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2014/01/rpl_2011_populatia-pe-categorii-de-localitati.xls|url-status=dead}}</ref> | population_footnotes = | population_density_km2 = 3092 | population_metro = 382.484 | population_note = | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 700xxx | area_code = +40 x32 | website = http://www.primaria-iasi.ro/ | footnotes = | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | blank_name = [[Registrske tablice Romunije|Registracijska oznaka]] | blank_info = IS | blank1_name = [[Köppenova klimatska klasifikacija|Podnebje]] | blank1_info = Vlažno celinsko podnebje (Dfb) }} '''Iași''' [jaʃʲ] (''Jaš'', ''Jaši''), je največje mesto v vzhodni [[Romunija|Romuniji]] in središče okraja Iași v zgodovinski pokrajini [[Moldavija|Moldaviji]]. Po številu prebivalcev je drugo največje romunsko mesto, ki je bilo sicer vedno eno od vodilnih središč romunskega družabnega, kulturnega, akademskega in umetniškega dogajanja. Od leta 1564 do 1859 je bilo prestolnica kneževine Moldavije, nato od leta 1859 do 1862 prestolnica združenih kneževin [[Vlaška|Vlaške]] in Moldavije in od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije. Iași je bil od nekdaj kulturna prestolnica Romunije in kot tak simbol romunske zgodovine. Še vedno se omenja kot glavno mesto Moldavije in je glavno gospodarsko in poslovno središče romunske Moldavske regije.<ref>[http://www.primaria-iasi.ro/ ''Primǎria municipiului Iași''].</ref> Po popisu prebivalstva leta 2011 je imel 290.422 prebivalcev in je bil četrto najštevilčnejše mesto v Romuniji. Leta 2014 je širše območje mesta imelo 465.477 prebivalcev in postalo (za Bukarešto) drugo največje v državi.<ref name=ref10>[http://ec.europa.eu/eurostat/web/cities/data/database ''Eurostat''].</ref> V primestnih delih živi še več kot 500.000 prebivalcev.<ref name=ref5> ''Population at 20 October 2011''. INSSE. 5. julij 2013. Pridobljeno 4. maja 2015,</ref><ref> Claudia Popescu. [http://rtsa.ro/tras/index.php/tras/article/view/294 ''The Economy of a Regional Metropolis. Case-Study: Iasi, Romania'']. Pridobljeno 8. februarja 2012.</ref> V Iașiju je najstarejša romunska univerza in prva tehnična visoka šola. Na petih javnih univerzah trenutno študira več kot 60.000 slušateljev.<ref>[http://www.study-in-romania.ro/historyofeducation.htm ''History of Education in Romania''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150611181940/http://www.study-in-romania.ro/historyofeducation.htm |date=2015-06-11 }}.</ref><ref>[http://www.zmi.ro/downloads/PIDPC%20IASI%201.pdf ''Metropolitan Area Iași''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110125082235/http://www.zmi.ro/downloads/PIDPC%20IASI%201.pdf |date=2011-01-25 }}.</ref> Družabno in kulturno življenje se vrti okrog Narodnega gledališča Vasile Alecsandri, ki je najstarejše v Romuniji, Moldavske državne fiharmonije, Opere, slavnega botaničnega vrta Tătărași Athenaeum, najstarejšega in največjega v Romuniji, Centralne univerzitetne knjižnice, najstarejše v Romuniji, zelo cenjenih kulturnih središč in festivalov, področnih muzejev, spominskih hiš ter verskih in zgodovinskih spomenikov. ==Etimologija in imena== [[Slika:Romania 2L 1871 telegraph stamp used Jassy.JPG|thumb|left|Romunska poštna znamka iz leta 1871, na kateri je žig z zgodovinskim imenom Jassy]] Znanstveniki imajo različna mnenja o poreklu imena Iași.<ref>[http://www.ziaruldeiasi.ro/local/inceputurile-iasului-o-incursiune-in-istoria-timpurie-a-orasului~ni4i2v ''Inceputurile Iasului: o incursiune in istoria timpurie a orasului (Začetki Iasija: vpogled v zgodnjo zgodovino mesta)'']. Pridobljeno 4. januarja 2017.</ref> Nekateri trdijo, da izvira iz imena [[Sarmati|sarmatskega]] plemena [[Jazigi]], ki so bili [[iran]]skega porekla. [[Ovidij]] jih omenja kot ''»Ipse vides onerata ferox ut ducata Iasyx/ Per media Histri plaustra bubulcus aquas«'' in ''»Iazyges et Colchi Metereaque turba Getaque/ Danubii mediis vix prohibentur aquis«''.<ref>Ovid (1893) [c. 8 a.d.]. Sidney George Owen, urednik. Ovid: Tristia Book III (2. dopolnjena izdaja). Oxford: Clarendon Press. str. 60. </ref> Na izgubljenem rimskem miljniku,<ref>Muzejsko dokumentacijsko središče Hrvaške. ''Razprava o rimskem miljniku, odkritem pri Osijeku''.^{[brez povezave]}</ref> ki ga je pri [[Osijek]]u, [[Hrvaška]], v 18. stoletju odkril Matija Petar Katančić, je omenjen ''Municipium Jassiorum'',<ref>Grässe, J. G. Th. (1909) [1861]. ''Jassium. Orbis latinus; oder, Verzeichnis der wichtigsten lateinischen Orts- und Ländernamen'' (2. izdaja). Berlin: Schmidt. OCLC 1301238 – via Columbia University.</ref> v drugih virih pa ''Municipium Dacorum-Iassiorum''.<ref> Nicolae Andriescu Bogdan. [https://books.google.si/books?id=0W35ew1Xr-EC&pg=PA11&lpg=PA11&dq=Iassiorum&source=bl&ots=57FDxIt-0n&sig=NB2BxDSf1SI6J5owy0_T-8uHu0w&hl=en&ei=eVPDSqm_AsqHsAasspWuBA&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=Iassiorum&f=false ''Oraşul Iaşi: monografie istorică şi socială, ilustrată (Ilustrirana socialna in zgodovinska monografija Iaşija)'']. Pridobljeno 4. januarja 2017.</ref> Druge razlage trdijo, da ime izvira iz imena iranskega [[Alani|alanskega]] plemena Jasi, ki so istega porekla kot Jazigi. Reka Prut se je takrat imenovala ''Alanus fluvius'' (''Alanska reka''), mesto pa ''Forum Philistinorum''.<ref> Alexandru I. Gonța. ''Românii și hoarda de aur (Romuni in Zlata horda)''. Editura Demiurg, Iași, 2010, str.. 102.</ref><ref>C.C. Giurescu. ''Târguri sau orașe și cetăti moldovene (Mesta in kraji v Moldavski kneževini)''-. Bukarešta, 1967, str. 242-245.</ref><ref> Gh. Ghibănescu. ''Originile Iașilor (Izvor Iașija)''. Arhiva, Iași, 1904, str. 42-46.</ref> Zgodovinarji so trdili tudi to, da so Jasi živeli med [[Kumani]] in so po prvi [[Mongoli|mongolskih]] pohodih odšli s [[Kavkaz]]a na zahod in se začasno naselili ob Prutu. Ime ''Jasz'', ki so ga Jasom dali [[Madžari]], je slovanska sposojenka<ref>A.P. Horvath. ''Pechenegs, Cumans, Iașians''. Hereditas, Budimpešta, 1989, str. 64.</ref> in se je napačno uporabljalo za Jazige. Madžarsko ime mesta Jászvásár pomeni »jaški trg«. Enak pomen imata zastarelo romunsko ime Târgul Ieșilor in nemško ime Jassenmarkt. ==Geografija== Iași se nahaja v osrednjem delu pokrajine Moldavije blizu meje z [[Moldova|Moldovo]], na robu Moldavskega predgorja, značilnega za celo pokrajino. Okolica mesta je nekoliko nižja in bolj ravna. Za mesto je pomembna reka [[Prut]], ki teče kakšnih deset kilometrov?? in je mejna reka z Moldovo. ==Zgodovina== Mesto in njegov pomen sta začela rasti po preselitvi središča Kneževine Moldavije iz Suceave v Iași. V naslednjem obdobju je bilo središče knezov, odvisnih od [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] oblasti v [[Carigrad]]u. Preživelo je več vojnih pustošenj in požarov, vendar se je zaradi svojega položaja upravnega, kulturnega in izobraževalnega središča vedno hitro obnovilo. Leta 1792 se je Kneževina Moldavija osvobodila nadoblasti Osmanskega cesarstva in prišla pod oblast [[Ruski imperij|Rusije]]. Iași je leta 1861 izgubil položaj središča neodvisne kneževine in postal drugo najpomembnejše mesto v novoustanovljeni državi Romuniji. Mesto se je kljub temu še vedno razvijalo in dobilo veliko mogočnih zgradb in pomembnih ustanov. V prvi svetovni vojni je bil od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije. Med drugo svetovno vojno je bil zelo uničen, po vojni pa je doživel hiter gospodarski in demografski razvoj. ==Mestne znamenitosti== Iași je najbolj znan kot versko središče in najpomembnejše romunsko romarsko mesto. V njem je več kot 50 cerkva. Nekatere so pomembne tudi izven Romunije. Najpomembnejše so: * Stolnica Moldavske metropolije, v katero so bile v 18. stoletju iz Carigrada prinešene relikvije svete Petke. * Cerkev Treh hierarhov iz 18. stoletja, ki jo je dal zgraditi knez Vasile Lupu. Relikvije svete Petke so bila najprej shranjene v tej cerkvi. * Cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja, ki je najstarejša cerkev v mestu. Njen [[ktitor]] je bil moldavski knez Štefan Veliki. ==Galerija== <center><gallery mode="packed-hover"> Slika:RO IS Iaşi, panoramic view 3.jpg|Panorama Slika: Mănăstirea Cetăţuia23.jpg |Grb Kneževine Moldavija v samostanu Cetățuia Slika: Mănăstirea Cetăţuia25.jpg|Palača moldavskih knezov v samostanu Cetățuia Slika: RO IS Metropolitan orthodox cathedral.jpeg|Metropolitska stolnica Slika: Iglesia_Trei_Ierarhi_(acabada).jpg| Cerkev samostana Treh hierarhov (1639) Slika: Sinagoga Mare Iasi Dec 2015.jpg|Velika sinagoga (1671) Slika: Central University Library Jan 1st 2016.jpg |Centralna univerzitetna knjižnica Slika: Piața Palat, Iași, Roumanie.jpg | Palača kulture Slika: Teatrul National Iasi - vedere din fata.jpg |Narodno gledališče Vasile Alecsandri in Opera </gallery> </center> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Romuniji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] pvw4086j6f41o4l2xhlwhbap3b24oz4 0 428244 6655743 6420949 2026-04-04T14:31:04Z Ljuba24b 92351 np 6655743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraj svetovne dediščine}} '''Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov''' so skupina devetih lesenih verskih objektov iz 16.-18. stoletja na osmih lokacijah na [[Slovaška|Slovaškem]]. Mednje spadata dve rimskokatoliški cerkvi (Hervartov, Tvrdošín), tri protestantske cerkve (Hronsek, Leštiny, [[Kežmarok]]), tri grkokatoliške cerkve (Bodružal, Ruská Bystrá, Ladomirová) in zvonik v Hronzeku. Razen njih je na Slovaškem še približno [[lesene cerkve na Slovaškem|petdeset drugih lesenih cerkva]], največ v severnem in vzhodnem delu Prešovske regije. <center> {{Location map+ |Slovaška |float=left |width=500 |relief=1 |caption= |places= {{Location map~|Slovaška|lat_deg=49|lat_min=14|lat_sec=50|lon_deg=21|lon_min=12|lon_sec=35|position=left|label= Hervartov }} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=48|lat_min=51|lat_sec=25|lon_deg=22|lon_min=17|lon_sec=47|position=bottom|label=Ruská Bystrá}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=49|lat_min=20|lat_sec=10|lon_deg=19|lon_min=33|lon_sec=30|position=left|label=Tvrdošín}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=49|lat_min=8|lat_sec=35|lon_deg=20|lon_min=25|lon_sec=50|position=bottom|label=[[Kežmarok]]}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=49|lat_min=11|lat_sec=25|lon_deg=19|lon_min=21|lon_sec=37|position=left|label=Leštiny}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=49|lat_min=21|lat_sec=9|lon_deg=21|lon_min=42|lon_sec=28|position=right|label=Bodružal}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=49|lat_min=19|lat_sec=42|lon_deg=21|lon_min=37|lon_sec=35|position=top|label=Ladomirová}} {{Location map~| Slovaška |lat_deg=48|lat_min=38|lat_sec=56|lon_deg=19|lon_min=9|lon_sec=17|position=left|label=[[Lesena cerkev Hronsek|Hronsek]]}} }} </center> {{clear}} ==Opis== [[Slika:Hervartov Wooden Church-1.JPG|thumb|left|200px|Notranjost cerkve v Hervartovu]] [[Slika:Hronsek wooden church.jpg|thumb|left|200px|[[Lesena cerkev Hronsek|Protestantska cerkev v Hronseku]]]] [[Slika:Késmárk (83).jpg|thumb|200px|[[Artikularna lesena cerkev, Kežmarok]]]] Rimskokatoliška cerkev sv. Frančiška Asiškega v Hervartovu ima [[Gotska arhitektura|gotske]] značilnosti. Zgradba je visoka in ozka, kar je za lesene cerkve nenavadno. Zgrajena je bila v drugi polovici 15. stoletja in je najstarejša cerkev tega tipa na Slovaškem. Nenavadna so tudi kamnita tla, ker so bila v lesenih cerkvah tudi tla običajno lesena. V obdobju [[Reformacija|reformacije]] je cerkev leta 1665 dobila nekaj poslikav, na katerih sta med drugim Adam in Eva v raju in boj sv. Jurija z zmajem. Glavni oltar Device Marije, sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Barbare je bil narejen v letih 1460-1470 in v drugi polovici 2000. let restavriran. Rimskokatoliška cerkev Vseh svetih v Tvrdošinu je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja in v 17. stoletju obnovljena v [[Renesančna arhitektura|renesančnem]] slogu. [[Baročno slikarstvo|Baročni]] glavni oltar, ki prikazuje Vse svete, je s konca 17. stoletja. Ostanki starega gotskega oltarja s sv. Petrom in sv. Janezom Krstnikom so po prvi svetovni vojni končali v muzeju v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Omembe vredni so tudi poslikava na stropu, ki prikazuje zvezdnato nebo, in številni verski artefakti iz 17. stoletja. Stroge omejitve, ki so jih sprejeli na kongresu v [[Sopron|Sopronu]] leta 1681, so sicer omogočile gradnjo artikularnih protestantskih cerkva, vendar so povzročile njihov nenavaden videz. Zgrajene so morale biti v enem letu brez kakršnih koli kovinskih elementov, na primer žebljev, in niso smele imeti stolpa. Gradnja cerkve v Hronzeku se je začela 23. oktobra 1725 in se končala jeseni 1726. V tem času je bil zgrajen tudi zvonik. Cerkev je visoka 8 m in ima obliko križa s krakoma dolgima 23 in 18 m. Ker je na zgradbi veliko nenavadnih motivov s [[Skandinavija|Skandinavije]], se domneva, da so pri gradnji sodelovali [[Norvežani|norveški]] in/ali [[Švedi|švedski]] obrtniki. Edinstvena je tudi razvrstitev klopi v cerkvi, ki ima pet vrat in lahko sprejme 1100 vernikov. Oltar iz leta 1771 ima 6 plošč mojstra Samuela Kialoviča. Gradnjo artikularne lesene evangeličanske cerkve v Leštinyh v Oravski regiji je naročil Jób Zmeškal. Zgrajena je bila leta 1688. Notranjost cerkve je iz 17. in 18. stoletja. Cerkev je v celoti čudovito poslikana. Glavni oltar je iz 18. stoletja. V cerkvi je bil krščen tudi slavni slovaški pesnik Pavol Országh Hviezdoslav. V cerkvi v [[Kežmarok]]u, zgrajeni leta 1717, so izjemne stenske poslikave in rezbarije, zato se šteje za najlepšo od zadnjih petih sklepnih cerkva na Slovaškem. Denar za njeno gradnjo so zbirali tudi drugod po Evropi, na primer na Danskem in Švedskem. Načrt zanjo je naredil arhitekt Juraj Müttermann iz [[Poprad|Poprada]]. Cerkev je dolga 34,68 m. široka 30,31 m in visoka 20,60 m. Ima šest stranskih korov in sprejme več kot 1500 vernikov, kar je za leseno cerkev svojevrsten dosežek. Poslikavanje stropa de je začelo leta 1717 in je trajalo več desetletij. Na slikah je upodobljeno modro nebo, dvanajst apostolov, štirje evangelisti in Sveta trojica. Oltar je izdelal Ján Lerch iz Kežmaroka v latih 1718 do 1727. Osrednji motiv oltarja je [[Golgota|kalvarija]]. Mojstrovina so tudi [[orgle]], postavljene v letih 1717 do 1720, ki jih je izdelal Vavrinec Čajkovský in leta 1729 razširil mojster Martin Korabinský iz Spiške nove vesi. Po generalni obnovi cerkve v 1990. letih cerkev ponovno služi svojemu namenu. Grkokatoliška baročna cerkev sv. Nikolaja v Bodružalu je bila zgrajena leta 1658. Sestavljena je iz treh med seboj povezanih kvadratnih delov v smeri vzhod-zahod. Ima tri stolpe z majhnimi čebulastimi kupolami z železnimi križi, od katerih je najvišji hkrati zvonik. Okrog cerkve je pokopališče, obzidje in zvonik iz 19. stoletja. Ohranjenih je nekaj poslikav iz 18. stoletja, ikonostas in nekaj ikon iz istega časa. Oltar je bil obnovljen v 1990. letih, cela zgradba pa leta 2004. Dva od treh zvonov so v prvi svetovni vojni pretalili in jih v drugi polovici 1920. let nadomestili z novima. Od leta 1968 do sredine 1990. let so cerkev uporabljali grkokatoliški in pravoslavni verniki, sedaj pa je samo grkokatoliška. Cerkev sv. Nikolaja v Ruski Bystri je bila zgrajena na začetku 18. stoletja. Ima samo dva stolpa. Skoraj popolna geometrija njene strehe spominja na tradicionalne kmečke hiše. Notranjost in verski artefakti so iz 18. stoletja. Cerkev nadangela Mihaela je bila zgrajena leta 1742 brez enega samega žeblja. Zasnovana je podobno kot cerkev v Bodružalu. Podobna je tudi okolica (obzidje, pokopališče in zvonik). ==Galerija== <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika: Bodruzal cerkov 1658 ZeliPVL.JPG |Bodružal Slika: Ladomirova cerkov.JPG |Landomirova Slika: Artikularkirche Lestiny.jpg | Leštiny Slika: Cerkov Prenesenia ostatkov svateho Mikulasa Ruska Bystra okres Snina.jpg | Ruska Bystra Slika: Tvrdošín - kostol.jpg | Tvrdošín </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi splet|url = http://whc.unesco.org/en/list/1273|title = Wooden Churches of the Slovak part of the Carpathian Mountain Area|accessdate = 30. septembra 2008|work = UNESCO World Heritage Centre}} *{{navedi splet|url = http://muzeum.sk/dostol/|title = Wooden Churches in Slovakia|accessdate = 29. junija 2009|work = Drevené kostolíky na Slovensku|archive-date = 2010-09-29|archive-url = https://web.archive.org/web/20100929134452/http://muzeum.sk/dostol/|url-status = dead}} *{{navedi splet|url = http://kostoliky.bilak.sk/zoznam.htm|title = Wooden Churches as National Cultural Monuments in eastern Slovakia|accessdate = 29. junija 2009|work = Drevené kostolíky Karpát|archive-date = 2008-12-09|archive-url = https://web.archive.org/web/20081209063101/http://kostoliky.bilak.sk/zoznam.htm|url-status = dead}} *{{navedi splet|url = http://www.evanjelik.sk/node/375|title = Drevený artikulárny kostol v Kežmarku|accessdate = 29. junija 2009|work = Evangelic churches in Slovakia|archive-date = 2009-09-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20090904115652/http://www.evanjelik.sk/node/375|url-status = dead}} *{{navedi knjigo |first=Mária |last=Slotová |others=trans. Magdaléna Lazarová |title=Carpathian Wooden Pearls |publisher=Dino |location=Prešov |year=2002 |isbn=978-80-85575-22-4}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Slovaškem]] [[Kategorija:Karpati]] [[Kategorija:Cerkve na Slovaškem]] [[Kategorija:Lesene cerkve]] 6mb1l0fq64m66p404idrrc9ig6wwx78 0 434440 6655733 6655629 2026-04-04T14:12:04Z Sporti 5955 umrl 6655733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vittorio Messori''', italijanski publicist in pisatelj, * [[16. april]] [[1941]], Sassuolo pri [[Modena|Modeni]], [[Italija]], † [[3. april]] [[2026]], [[Desenzano del Garda]], Italija. == Biografija == Vittorio Messori je prejel doktorat v [[Torino|Torinu]] 1965. Kot časnikar pri italijanskem dnevniku ''Il Corriere della Sera'' se posveča verskim vprašanjem. Zaslovel je s svojima dvema knjigama ''Poročilo o verskem stanju'' (1984) in ''Prestopiti prag upanja'' (1994). Prva prinaša njegove pogovore s kardinalom Josephom Ratzingerjem, nekdanjim [[Papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]], v drugi pa so njegovi pogovori s [[Papež Janez Pavel II.|papežem bl. Janezom Pavlom II.]] == Dela == * Vittorio Messori, Kdo je Jezus, Salve d.o.o., Ljubljana 1982, ISBN: 961-211-253-3 * Vittorio Messori, Izziv smrti: predlog krščanstva: slepilo ali upanje, Knjižice, 1986 * Vittorio Messori, Bernardka nas ni prevarala, Družina, Ljubljana 2013, ISBN/EAN: 9789612229849 == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.vittoriomessori.it/ Página oficial de Vittorio Messori] – v italijanski. *[http://www.zenit.org/english/visualizza.phtml?sid=49259 Vittorio Messori review of [[Mel Gibson]]'s "[[The Passion of the Christ]]"] *[http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf Interview with Messori about anti-catholic provocations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928014603/http://www.cadlweb.org/cms/images/press/giornale-07-06-23.pdf |date=2007-09-28 }} (pdf), v [[Il Giornale]], 23. junij 2007. {{Normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Messori, Vittorio}} [[Kategorija:Italijanski novinarji]] [[Kategorija:Italijanski pisatelji]] [[Kategorija:Italijanski publicisti]] [[Kategorija:Novinarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Novinarji v 21. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]] 41mvjsjuxkvk7igvsdqs9oas5xw6ag9 2 449349 6655849 5413847 2026-04-04T19:40:39Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Reading_in_the_Crootch_or_Krotol_language.wav je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Crootch|]]. Odstranjevanje. 6655849 wikitext text/x-wiki [[File:Эниси Лисика (2019). Eniisi Lisika (2019).png|thumb|Ищите меня тут / Look for me here (''Na kultar nokhlu gau''): https://ru.wikipedia.org/wiki/Участник:Eniisi_Lisika).]] <div style="float: left; border: solid #6ef7a7 1px; margin: 1px;"> {| cellspacing="0" style="width:238px;background:#c5fcdc;" | style="width: 45px; height: 45px; background: #6ef7a7; text-align: center; font-size: 12pt;" | '''<b>kro-N</b>''' | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" | Ina-tonk'yoshug '''satuma''' baazdul-don '''Krotol'-do''' shegami. |}</div> 1r6alpzc0t40np11e14f0hqas6s8a01 0 452138 6656056 6611299 2026-04-05T09:30:56Z Stebunik 55592 /* Sklici in opombe */ 6656056 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Moldavija (razločitev)}} {{Infopolje Bivša država |native_name = {{lang|ro|Moldova}}, {{native name|ro|Țara Moldovei}} |conventional_long_name = Kneževina Moldavija |common_name = Moldavija |government_type = Kneževina: [[Volilna monarhija|volilna]] [[absolutistična monarhija]] z [[Dedna|dedne linije]] |status = Vazalna država |empire = Otomansko cesarstvo |status_text = {{Plainlist}} * [[Vazalne in tributarne države Otomanskega cesarstva |Otomanski vazal]]<ref name="suzerainty">[https://www.britannica.com/place/Moldavia Moldavia] at britannica.com</ref> <small>(1514–1572; 1574–1600; 1618–1859)</small> * [[Poljsko–Litvanska unija|Poljski vazal]] <ref name="suzerainty"/> <small>(1601–1618)</small> * [[Protektorat#Ruski protektorat|Ruski protektorat]]<ref name="protectorat"> [https://www.britannica.com/topic/protectorate-international-relations Protectorate] at britannica.com</ref> <small>(1829–1856)</small> * Mednarodni protektorat<ref name="protectorat"/> <small>(1856–1859)</small> {{endplainlist}} |year_start = 1346 |year_end = 1859 |event_start = Ustanovitev Moldavske [[marka (teritorij)|marke]] |date_start = |event_end = [[Združitev Moldavije in Vlaške|Unija z Vlaško]] |date_end = 24 januar |p1 = Kraljevina Ogrska (1301–1526){{!}}Kraljevina Ogrska |image_p1 = [[File:Flag of Hungary (1301-1382).svg|x13px]] |p2 = Zlata Horda |image_p2 = [[File:Golden Horde flag 1339.svg|x13px]] |p3 = |image_p3 = |s1 = Združeni kneževini Moldavija in Vlaška{{!}}Združeni kneževini |flag_s1 = Flag of the United Principalities of Wallachia and Moldavia (1859 - 1862).svg |s2 = Okraj Bukovina |flag_s2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg |s3 = Besarabski guvernerat |flag_s3 = Flag of Russia.svg |image_flag = Flag of Moldavia.svg |flag_type = [[Flag and coat of arms of Moldavia|zastava]]{{ref|zastava|a}} (14.–15. stoletje) |image_coat = Coat of arms of Moldavia.svg |coa_size = 75px |symbol_type = [[Flag and coat of arms of Moldavia|Grb]]{{ref|grb|b}}<br />(14.–15. stoletje) |image_map = Voivodeship of Moldavia (1789).svg |image_map2 = Moldova 1483 EnglishPNG.png |image_map_caption = Lega kneževine Moldavije, 1789 |image_map2_caption = Moldavija pod [[Štefan III. Moldavski|Štefanom Velikim]], 1483 |national_motto = |national_anthem = |capital = [[Baia]]/[[Siret]] (1343–1388)<br />[[Suceava]] (1388–1564)<br />[[Iași]] (1564–1859) |common_languages = {{Plainlist}} * [[Romunščina]]<ref>Ștefan Pascu, Documente străine despre români, ed. Arhivelor statului, București 1992, {{ISBN |973-95711-2-3}}</ref><ref>{{lang |fr |"Tout ce pays: la Wallachie, la Moldavie et la plus part de la Transylvanie, a esté peuplé des colonies romaines du temps de Trajan l'empereur... Ceux du pays se disent vrais successeurs des Romains et nomment leur parler romanechte, c'est-à-dire romain... "}} in Voyage fait par moy, Pierre Lescalopier l'an 1574 de Venise a Constantinople, in: Paul Cernovodeanu, ''Studii și materiale de istorie medievală'', IV, 1960, p. 444</ref> * [[Cerkvenoslovanščina]]<ref>{{cite book |last1=Panaitescu |first1=Petre P. |title=Începuturile şi biruinţa scrisului în limba română |date=1965 |publisher=Editura Academiei Bucureşti |page=5 |language=ro}}</ref><ref>{{cite book |last1=Kamusella |first1=T. |title=The Politics of Language and Nationalism in Modern Central Europe |date=2008 |publisher=Springer |isbn=9780230583474 |page=352 |url=https://books.google.com/books?id=JzkWDAAAQBAJ&pg=PA352}}</ref>{{efn|As written chancellery language until it was replaced by Romanian starting with the 16th century. Used for liturgical purposes until the end of the 18th century.}} * [[Grščina]]<ref>{{cite book |last1=Olson |first1=James Stuart |last2=Pappas |first2=Lee Brigance |last3=Pappas |first3=Nicholas Charles |last4=Pappas |first4=Nicholas C. J. |title=An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires |date=1994 |publisher=Greenwood Publishing Group |isbn=9780313274978 |page=550 |url=https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&pg=PA550}}</ref>{{efn|As chancellery and cultural language, especially during the Phanariot period of time.}} {{Endplainlist}} |religion = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] {{hidden |style=font-size:100%;padding:0.25em 0 0; |headerstyle=text-align:left;font-weight:normal; |header = Manjšine |content = {{unbulleted list|[[ Rimskokatoliška cerkev]]|[[ Armenska apostolska cerkev]]|[[ Judovstvo]]|[[Staroverstvo]]}} }} |title_leader = [[Seznam vladarjev Moldavije|Moldavski knezi]] ([[Vojvoda (vojaški čin)|Vojvode]], [[Gospodar]]ji) |leader1 = [[Dragoș, Vojvoda Moldavski|Dragoș]] |year_leader1 = 1346–1353 (first) |leader2 = [[Aleksander Ivan Cuza]] |year_leader2 = 1859–1862 (zadnji) |currency = {{ill|Moldavski groš|ro|Gros moldovenesc}}<br/>[[Taler|Taler]] |demonym = Romunski (endonim) / Moldavski (exonim) |today = {{plainlist|[[Moldavija]]<br/>[[Romunija]]<br/>[[Ukrajina]]}} |footnotes = {{ubl|{{note|zastava}}a. Sodobna rekonstrukcija moldavske knežje zastave {{small|(potrjene različice števila in splošni vidiki simbolov, ki niso [[tur]]i pomembno varira)}}.|{{note|grb}}b. Sodobna rekonstrukcija moldavskega grba na podlagi pečatov [[Štefan III. Moldavski|Štefana Velikega]], [[Roman I. Moldavski|Romana I.]] in drugih {{small|( potrjene različice terenske tinkture ter število in splošni vidiki simbolov, ki niso [[tur]]i pomembno varira)}}.}} }} [[Slika:Coat of arms of Moldavia.svg|sličica|]] '''Kneževina Moldavija''', notranje [[Avtonomija|avtonomna]] vladavina na ozemlju med [[Vzhodni Karpati|Vzhodnimi Karpati]] in [[Dnester|Dnestrom]], v obdobju [[1360]] – [[1862]]. Kneževina Moldavija je nastala z odcepitvijo od [[Kraljevina Ogrska|kraljevine Ogrske]]. Njen prvi veliki vladar je bil knez (''hospodar'') [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander Dobri]], ki je kneževino, naseljeno s pravoslavnim prebivalstvom, notranje utrdil in zavaroval trgovsko pot po &nbsp;[[Dnester|Dnestru]] med Poljsko in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Dve generaciji za njim je pod [[Štefan III. Moldavski|Štefanom Velikim]] kneževina dosegla višek moči. Štefan ji je z neumornim bojevanjem proti [[Osmansko cesarstvo|osmanskim Turkom]] zagotovil široko prepoznavnost, ni pa uspel prepričati krščanske Evrope, da bi se vključila v boj proti Turkom, ki so vse bolj pritiskali na [[Balkan]]; tako je moral tudi Štefan nazadnje pristati na plačevanje turškega davka. Štefanovi nasledniki niso imeli občutka za politiko in državotvornost in kneževina je vse bolj tonila v odvisnost od Turkov. Še vedno je kneze postavljal zbor moldavskih plemičev, vendar je bila odločilna potrditev [[Visoka porta|Porte]], ki je za svoj pristanek terjala visoko podkupnino, ki so si jo pretendenti za prestol navadno izposodili. Ko so prišli na oblast, so iz prebivalstva, poleg turškega davka, na hitro iztisnili še denar za vračilo posojila in za svojo bogatitev. Leta 1600 je prišlo do kratkotrajne združitve treh romunskih kneževin, [[Kneževina Vlaška|Vlaške]], Moldavije in [[Kneževina Transilvanija|Transilvanije]] pod oblastjo vlaškega kneza [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]]. Vendar poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] te združitve ni podprli. Na Balkan je poslal vojsko, ki je prodrla vse do [[Bukarešta|Bukarešte]] in zamenjala vlaškega kneza. Tudi v naslednjih letih je [[Poljska-Litva]] še večkrat poskušala z vojsko prevzeti nadzor nad Moldavijo, vendar je tam po letu 1620 ponovno v celoti prevladal turški vpliv. Ob koncu 17. stoletja je [[carska Rusija]] dobila dostop do [[Črno morje|Črnega morja]] in moldavski knezi so se začeli ozirati za pomočjo k po veri sorodni sosedi. Odkar se je leta 1711 moldavski ''hospodar'' [[Dimitrie Cantemir|Dimitrij Cantemir]] pridružil [[Peter Veliki|Petru Velikemu]] v boju proti Turkom, turški sultani niso več zaupali narodnim knezom in so na moldavski prestol začeli postavljati izključno člane bizantinskih rodbin iz [[konstantinopel]]ske četrti Fanar, [[Fanarioti|fanariote]]. Ti so si že prej kot prevajalci in diplomati (znali so evropske jezike) pridobili naklonjenost turškega dvora. Romuni so si zapomnili obdobje njihovega vladanja kot čas največjih zlorab oblasti in korupcije, čeprav je tudi res, da so bili med fanarioti tudi dobri vladarji, ki so stremeli po napredku in kulturi. Po volji velikih sil, ki so pred in po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] krojile evropsko politiko, je morala Moldavija leta 1775 [[Habsburško cesarstvo|Habsburškemu cesarstvu]] prepustiti [[Bukovina|Bukovino]], in leta 1812 [[Rusko carstvo|carski Rusiji]] ves svoj vzhodni del, [[Besarabija|Besarabijo]]. Po [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turški vojni (1828-29)]] sta Moldavija in Vlaška postali ruski [[protektorat]], ki naj bi trajal, dokler v vojni poražena Turčija zmagoviti Rusiji ne bi povrnila vojne škode. Čas ruske okupacije je kneževinama prinesel prvi kvaziustavi, ki sta bili prva dokumenta, ki sta kneževini obravnavala skupaj. Pojavile so se tudi okoliščine za ustanovitev moldavske narodne stranke, ki se je aktivno zavzemala za združitev kneževin. Ruski protektorat se je uradno končal po ruskem poraz v [[Krimska vojna|krimski vojni]] (1856). Velike sile, zmagovalke v vojni, so Moldaviji in Vlaški odobrile sestavo ločenih narodnih skupščin, ločenih vlad in ločenih prestolov. Vendar je narodni stranki uspela kandidatura in potem tudi izvolitev istega kandidata, [[Aleksander Ivan Cuza|Aleksandra Ivana Cuze]], na oba prestola (1859). Kneževini sta se tako najprej povezali v personalni uniji. Po številnih diplomatskih posvetovanjih so velike sile tri leta kasneje priznale enotno državo z nazivom »Združeni romunski kneževini«, predhodnico [[Kraljevina Romunija|kraljevine Romunije]]. ==Kot del ogrske kraljevine== Ogrski kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] je leta 1324 poslal vojsko preko [[Karpati|Karpatov]] na območje [[Zlata horda|Zlate horde]], da bi razširil svojo oblast in [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško vero]] proti vzhodu, na ozemlje, ki ga je naseljevalo [[Pravoslavci|pravoslavno]] prebivalstvo. V bojih s [[Tatari]] je njegova vojska zmagovala v letih 1342 in 1345. Boji s Tatari so ponehali s smrtjo kana Džanibega (1357)<ref>Džanibeg je leta 1342 na čelu Zlate horde nasledil svojega očeta [[Uzbeg kan]]a.</ref>, ko so se njegovi nasledniki začeli med seboj boriti za vodilni položaj v kanatu. Leta 1353 je ogrski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]] poslal preko Krpatov Dragoșa, ki ga viri omenjajo kot vlaškega kneza v ogrski pokrajini Maramureș, z namenom, da ob reki Siret zgradi obrambno črto, ki bo proti Zlati hordi varovala ogrsko vazalno državo, ki je se je oblikovala okrog središča v [[Baia|Baiji]] (ali Târgu Moldovei). ==Osamosvojitev od Ogrske== [[slika: Partitions of Moldavia.jpg|thumb|''Delitve moldavskega ozemlja v treh obdobjih:''<br>- ''zgornja slika:'' tradicionalna upravna delitev na Zgornjo deželo (''Țara de Sus'') in Spodnjo deželo (''Țara de Jos'')<br>- ''srednja slika:'' ločitev Bukovine (1775) in Besarabije (1812) od kneževine Moldavije<br>- ''spodnja slika:'' današnja pripadnost ozemelj nekdanje kneževine Moldavije]] Leta 1359 (morda pa šele 1365) je drug knez iz Maramureșa, [[Bogdan I. Moldavski|Bogdan I.]] (vladal 1359-67), na svojo roko prekoračil Karpate in zavzel ogrsko vazalno državo, ki ji je vladal Dragoșov sin Sas. Bogdan ni priznal ogrske suverenosti in je tako postal ustanovitelj Moldavije, po Vlaški druge neodvisne romunske kneževine s [[Pravoslavje|pravoslavnim]] prebivalstvom. Bogdana se je oprijelo ime Bogdan Ustanovitelj (''Întemeietorul''), prvi v dinastiji Bogdan-Mușat. Koval je že svoj denar. Njegova vladavina se je raztezala na območju [[Baia|Baije]] in [[Siret]]a (južni del Moldavije je bil še vedno pod Tatari). Bogdan je prestolnico prenesel v mesto Siret. Leta 1367 ali 1368 je Bogdana I. nasledil njegov sin [[Lacko]] (1368-75) <ref>morda je pred njim kratek čas vladal njegov nečak Peter I., s čimer se vsi zgodovinarji ne strinjajo; to povzroča neenotnost pri oštevilčenju naslednjih Petrov.</ref> Neodvisnost od ogrske je skušal utrditi s prestopom v rimokatoliško vero. Pri papežu ([[Papež Urban V.|Urbanu V.]] in potem [[Papež Gregor XI.|Gregorju XI.]]) je dosegel, da je ta dal v Siretu ustanoviti škofijo (leta 1371 jo je posvetil [[krakov]]ski nadškof), ki je bila neposredno podrejena papežu. Vendar je dežela večinsko ostala pravoslavna. Po letu 1372, ko je ogrski kralj Ludvik I. postal še poljski kralj, je moral tudi Lațcu priznati Ludvikovo suverenost. Lațcuja je leta 1375 nasledil nečak Peter II./I. Mușat (sin neznanega sina Bogdana I.) (1375-1391). Skrbel je za dobre odnose s sosedi, predvsem s Poljsko. Leta 1387 se je poklonil poljskemu kralju [[Vladislav II. Poljski|Vladislavu II.]], ki je Moldavijo proglasil za poljski [[fevd]] (kar je formalno ostala vse do leta 1497). Leta 1388 je poljskemu kralju posodil 3.000 srebrnih rubljev <ref>ta jih je potreboval za vojno proti [[Tevtonski viteški red|Nemškim vitezom]].</ref> in dobil od njega v zastavo pokrajino [[Pokutija|Pokutijo]] <ref>pokrajina na desnem bregu Dnestra severozahodno od Bukovine, med rekama Čeremoš in Bistrijcja.</ref>. Ustanovil je trdnjavo in [[samostan Neamț]] (v pokrajini s središčem v [[Târgu Neamț]]). Knežji sedež je prestavil v [[Suceava|Suceavo]] (1388), kar je bil tudi začetek ugašanja katoliške škofije v Siretu. Proti volji [[konstantinopel]]skega patriarha je podprl pravoslavnega škofa Iosifa v Cetatea Albi, zaradi česar ga je patriarh izobčil. Razširil je svojo oblast proti jugu v delto [[Donava|Donave]]. [[slika: Акерманська фортеця в Білгород-Дністровському8.jpg|thumb|Ostanki trdnjave Cetatea Albă na lokaciji današnjega [[Bilgorod-Dnistrovsi|Bilgorod-Dnistrovskega]]]] Petra je nasledil njegov brat Roman I. Mușat (1391-94). V njegovem času je Moldavija že obsegala vsa ozemlja med Karpati in Dnestorm. Bil je prvi moldavski vladar, ki se je imenoval »vojvoda od gora (Karpatov) do obale (Črnega morja)« ali »knez Moldavije od Karpatov do morja«. Pod njegovo oblast je prišla tudi pomembna trdnjava na desnem bregu ustja Dnestra Cetatea Albă (danes na lokaciji mesta [[Bilgorod-Dnistrovski]]) prej znana kot turški Akkerman. Tudi Roman je prisegel zvestobo poljskemu kralju Vladislavu II. Leta 1393 pa je podprl kneza [[Podolija|Podolije]] <ref>ozemlje na levem bregu Dnestra</ref> Fjodora Koriatoviča v vojni proti [[Poljska-Litva|Poljski-Litvi]]. Po porazu pri Bratskavu (danes v Ukrajini ob [[Južni Bug|Južnem Bugu]], včasih center Vzhodne Podolije) se je moral na poljsko zahtevo odpovedati prestolu v korist sina Štefana I. Dal je zgraditi prvo cerkev in utrdbo v mestu Roman, ki nosi njegov ime. Tudi Štefan I. (1394-99) je priznal suverenost Poljske. Naraščajočemu poljskemu vplivu v Moldaviji so Ogri leta 1385 hoteli napraviti konec z vojaškim pohodom, ki pa se je končal za ogrsko vojsko neuspešno. Štefan se je leta 1399 s svojo vojsko udeležil bitke pri reki Vorskli. Proti mongolski vojski [[Timur Lenk]]a se je boril na strani litvanskega kneza [[Vitautas]]a in v bitki izgubil življenje. Po Štefanu je nekaj mesecev vladal knez Jurij (Iuga, 1399-1400), o katerega poreklu zgodovinarji le ugibajo. Leta 1400 ga je, verjetno s pomočjo vlaškega kneza [[Mircea I. Vlaški|Mircea I.]], s prestola vrgel [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander Dobri]] (1400-32), sin Romana I., ki je potem vladal 32 let. Njegovo vladanje je bilo eno najuspešnejših v moldavski zgodovini. Z vrsto reform je notranje utrdil kneževino. Gojil je prijateljstvo s kneževino Vlaško in kraljevino Poljsko. Dal je utrditi trdnjave ob Dnestru in zgraditi nove, ki so zavarovale trgovsko pot iz Poljske v Črno morje. Razširil je moldavski črnomorski pristanišči Cetatea Albă in [[Kilija, Ukrajina|Kilija]] (slednja v delti [[Donava|Donave]]). Bil pa je tudi priča prvih spopadov z osmanskimi Turki, ki so leta 1420 prvič napadli Cetateo Albo. Po dolgem Aleksandrovem vladanju je nastopila globoka nasledstvena kriza, v kateri so se njegovi nasledniki v zaporednih državljanskih vojnah več kot dve desetletji borili za oblast. Leta 1449 je s pomočjo ogrskega regenta [[Ivan Hunjadi|Ivana Hunjadija]] prestol zasedel Aleksandrov nečak Bogdan II. (1449-51), katerega pa je že leta 1451 zahrbtno umoril Peter Aron (Petru IV./III. Aron), Aleksandrov nezakonski sin. Ta se je, ob vmešavanju ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] v moldavske notranje zadeve, boril za oblast s tekmecem Aleksandrom II. (Alexăndrelom, sinom Iliașa) in se z njim trikrat zamenjal na prestolu, preden se ga je znebil.<ref>Aleksander II. je vladal v letih 1449, 1452-54, 1455 in Peter Aron v letih 1451-52, 54-55, 55-57.</ref> Kot prejšnji moldavski knezi je tudi Aron priznaval suverenost poljskega kralja ([[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV.]]) in poljskim trgovcem zagotavljal privilegije. Da bi zaščitil svoje južne meje, je začel plačevati davek tudi turškemu sultanu [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedu II. Osvajalcu]]. ==Kneževina Moldavija na višku moči in ugleda== Petra Arona je ob pomoči vlaškega kneza [[Vlad III. Drakula|Vlada III. Tepeša]] premagal sin Bogdana II., [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]] (1457-1504) in ga zamenjal na prestolu. V času Štefanovega vladanja, ki je trajalo 47 let, se je Moldavija notranje utrdila in dosegla navzven višek moči in ugleda. [[Slika:Tara Moldovei map.png|thumb|Modavija v času Štefana Velikega.]] Štefan se je povezal s poljskim kraljem [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirjem IV.]] Zavzel je pomembno ogrsko trdnjavo na Donavi [[Kilija, Ukrajina|Kilijo]] in v bitki pri Baiji (1467) proti ogrskemu kralju [[Matija Korvin|Matiji Korvinu]] obranil suverenost kneževine. Potem ko je pri mestu [[Târgu Neamț]] zaustavil vdor tekmeca Petra Arona, ga ujel in dal usmrtiti, je leta 1473 Turkom nehal plačevati davek in se začel proti njim boriti. Leta 1475 je [[Bitka pri mestu Vaslui|v bitki pri mestu Vaslui]] mnogo številčnejši turški vojski z vojaško zvijačo zadal zelo hud poraz. Protiudarec sultana Mehemda II. naslednje leto je bil silovit, a ne usoden, saj mu ni uspelo zavzeti ključnih moldavskih trdnjav in se je moral zaradi bolezni v vojski umakniti. Štefan si je zaman prizadeval, da bi za boj proti Turkom pridobil pomoč iz krščanske Evrope. Zavezništvo sosednje [[Kneževina Vlaška|kneževine Vlaške]] si je skušal zagotoviti tako, da je večkrat vdrl vanjo in na njeno čelo postavil svojega človeka, a so Turki vsakokrat na vlaški prestol vrnili prejšnjega vladarja ali prisilili novega, da jim je prisegel zvestobo. Ko so leta 1479 s Turki sklenili mir [[Beneška republika|Benečani]], [[Ogrsko kraljestvo|Ogri]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Vladavina Kazimirja IV. Andreja|Poljaki]], Štefanu ni preostalo drugega, kot da je Turkom obljubil, da bo spet plačeval davek. A tedaj je umrl sultan Mehmed II. (1481) in spor med njegovima sinovoma je Štefanu ponovno vzbudil upanje na uspeh; spet se je začel boriti. Vendar je bil prešibak. Novi sultan [[Bajazid II.]] je leta 1984 zavzel Kilijo in Moldavijo, njegov [[Krimski kanat|krimski]] [[vazal]] [[Mengli I. Geraj]] pa trdnjavo-pristanišče v ustju Dnestra Cetateo Albo (danes [[Bilgorod-Dnistrovski]]). Bajazid je zapustil Moldavijo šele, ko se mu je prišel Štefan poklonit osebno. Štefan se je po smrti poljskega kralja Kazimirja IV. zapletel v spopad z njegovim naslednikom Ivanom Albertom. Odvrnil je poljski napad na moldavsko prestolico [[Suceava|Suceavo]] in leta 1499 s Poljsko-Litvo sklenil mir. Bil je [[Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski|donator mnogih cerkva in samostanov]] in spodbujal je pisanje letopisov in cerkvenih spisov po bizantinskem vzoru. ==Nasledniki Štefana Velikega== Štefanov naslednik, edini zakonski sin Bogdan III. Enooki (1504-1517), je začel vojno s Poljsko, ker mu poljska kralja Aleksander in [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I.]] nista hotela dati za ženo svoje sestre Elizabete. Odnehal je šele, ko je Sigismund I. blizu [[Hotin]]a porazil njegovo vojsko (1509). Ko pa so [[Tatari]] leta 1511 zavzeli velik del Moldavije in odpeljali 74.000 prebivalcev v suženjstvo, so Poljaki Bogdanu naslednje leto pomagali spet zavzeti ozemlje. Ker pa so Tatari še naprej ogrožali Moldavijo, je Bogdan prosil [[Visoka porta|Visoko porto]] za zaščito in jo tudi dobil za ceno plačevanja davka. Odtlej je bila odvisnost Moldavije od Turkov že tolikšna, da so se začeli vmešavati v moldavske notranje zadeve.<ref>Academia Română: Istoria Românilor, IV, Editura Enciclopedică, Bukarest 2001, str. 427.</ref> Tudi Peter V./IV. Rares (1527-38, 1541-46), nezakonski sin Štefana Velikega, ni imel občutka za politiko. Njegovo zapletanje v bojevanje med Habsburžani in rodbino Zapolja v [[Kneževina Transilvanija|Tansilvaniji]] moldavski kneževini ni prineslo koristi. Poskusil je okupirati Prokutijo, a bil od Poljakov dvakrat poražen. Zameril se je sultanu [[Sulejman I.|Sulejmanu Veličastnemu]], da ga je odstavil s položaja. Ko ga je leta 1541 vrnil na prestol, se je Peter z velikim posojilom navdušeno vključil v priprave na križarsko vojno proti Turkom, ki pa je bila opuščena, potem ko krščanski vojski pod vodstvom [[Brandenburg (volilna kneževina)|brandenburškega]] [[Volilni knez|volilnega kneza]] Joachima II. Hectorja leta 1542 ni uspelo zavzeti [[Budim]]a. Peter pa je bil svojemu očetu podoben v naklonjenosti Cerkvi in umetnosti. S pomočjo žene Jelene <ref>Jelena Branković je bila druga hčerka Jovana Brankovića, despota Srbije v letih 1496-1502, zadnjega v dinastiji Brankovićev.</ref> je dal zgraditi vrsto cerkva, med drugimi na lokacijah Baia, Botoșani, Hârlău, Târgu Frumos in Roman. Njegova najlepša zapuščina je [[samostan Probota]]. Spori med plemiči, ki so imeli na moldavskem zboru pravico izvoliti kneza, so postajali vse nasilnejši, pritožbe opozicijskih plemičev na turškem dvoru, ki je imel navadno odločilno besedo pri namestitvi kneza, pa stalnica. Aleksander Lăpușneanu (1552-61, 1564-68) nezakonski sin Bogdana III., ki je prišel na prestol s poljsko pomočjo, potrdil pa ga je tudi sultan Sulejman Veličastni, je kaj hitro prišel v konflikt s plemiči, ki so ga nameravali zamenjati z mlajšim sinom Petra V. Raresa. Aleksander je zaroto odkril in zarotnikom zaplenil premoženje. Prisegel je zvestobo poljskemu kralju [[Sigismund II. Poljski|Sigismundu II. Avgustu]], kar pa ni bilo všeč [[Habsburžani|Habsburžanom]]<ref>Sigismundova sestra je bila poročena z [[Ivan Zapolja|Ivanom I. Zapoljo]] in tako mati njegovega naslednika Ivana II. Sigismunda.</ref> in tudi ne Turkom. Slednje je Aleksander zadovoljil z veliko vsoto denarja. Očitno pa je imel še več denarja in spretnosti Ioan Jacob Heraclides (1561-63), malteški Grk, vojak, pustolovec in intelektualec, pri Romunih znan kot Despot Vodă, ki je uspel Aleksandra vreči s prestola. Ker pa se je navduševal za [[protestantizem]] in pravoslavnim vernikom prepovedal čaščenje ikon, je kmalu zgubil vsako podporo. Plemiči so mu pripravili zaroto in ga ubili. Na prestol se je z velikim denarnim vložkom vrnil Aleksander, se kruto maščeval nasprotnikom, jih dal veliko pobiti, jim zaplenil premoženje in del tega razdelil med svoje pristaše. Moldavsko prestolnico in metropolijo je iz Suceave prestavil v [[Iași]]. Ivan III. Strašni (''Ioan Vodă cel Viteaz'', 1572–1574), sin Štefana IV. in vnuk Bogdana III., si je svoj vzdevek prislužil, ker je z eksemplaričnimi eksekucijami ustrahoval neposlušno plemstvo. Preprosti ljudje so občudovali njegovo odločnost pri zatiranju korupcije. Bil je zadnji knez, ki se je odkrito upiral Turkom. Povezal se je z ukrajinskimi [[kozaki]] in dosegel uspehe proti Turkom in njihovim vazalom Krimskim Tatarom v bitki pri Jiliște in v obleganjih trdnjav Brăila, Tighina in Cetatea Albă. Ko pa bi se moral pri jezeru Cahulul<ref>jezero blizu izliva [[Prut]]a v Donavo.</ref> spopasti s 150.000 glavo turško vojsko, je svoje vojake in zaveznike obvaroval smrti tako, da se je predal Turkom, ki so ga razčetverili. Po Ivanovi smrti je dežela padla v političen kaos s pogostimi turškimi in tatarskimi vpadi in ropanji. Moldavske kneze – ''hospodarje'' je načeloma volil zbor moldavskih plemičev, dotlej največ iz rodbin Bogdan-Mușat in Basarab (veja Drăculești). S kandidatom se je seveda morala strinjati Visoka porta, ki je za svoj pristanek navadno zahtevala visoko podkupnino. Koncem 16. stoletja pa so se začeli v postavljanje knezov močneje vtikati tudi Poljaki, ki so si na moldavskem prestolu želi člana rodbine Movilești, ki je bila sorodstveno povezana s poljsko magnatsko rodbino Potocki. ==Povečan vpliv Poljske-Litve== Leta 1595 je prišel na položaj moldavskega ''hospodarja'' vojskovodja Štefan Răzvan, ki je bil naklonjen povezovanju s kneževinama Transilvanijo in Vlaško in pristaš Habsburžanov. To ni bilo v interesu [[Poljska-Litva|Poljske-Litve]]. Poljski hetman Jan Zamoyski je vdrl v Moldavijo in na čelo kneževine kot poljskega vazala postavil [[Ieremia Movilă|Jeremijo Movilo]] (1595-1600, 1600-06). Zamoyskega je pri Cecori (Țuțora v območju mesta [[Iași]]) obkolila vojska Krimskih Tatarov. Ko pa njegovega tabora ni mogla zavzeti in se je umaknila, je Movilo priznala tudi Visoka porta. Oktobra 1599 je vlaški knez [[Mihael Hrabri]] zavzel [[Kneževina Transilvanija|Transilvanijo]], nekaj mesecev za tem vdrl v Moldavijo in pregnal Jeremijo, ki je zbežal na Poljsko. Mihael Hrabri (1600) je prevzel oblast nad vso Moldavijo razen Hotina, ki je ostal v poljskih rokah, in se proglasil za vojvodo Vlaške, Transilvanije in Moldavije. Poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] mu novega položaja ni hotel priznati, zato je Mihael vdrl še v Pokutijo, kjer pa ga je zaustavil [[hetman]] [[Stanisław Żółkiewski]]. Odzval se je poljski kancler in vojskovodja Jan Zamoyski, vdrl v Moldavijo in pri Bukovi (blizu današnjega mesta [[Ploiești]]) Mihaela premagal. Septembra 1600 je vrnil Jeremijo na oblast. Prodrl je vse do Donave in v [[Bukarešta|Bukarešti]] postavil za vlaškega kneza Jeremijevega brata [[Simion Movilă|Simona]]. Tedaj pa je izbruhnila poljsko-švedska vojna (1600-1611) in Poljaki so poslali svojo vojsko na sever. Vseeno se je Jeremija v Moldaviji obdržal vse do svoje smrti leta 1606. Obnovil je [[samostan Sucevița]]. Po Jeremijevi smrti je Habsburžanom naklonjeni poljski magnat Štefan Potocki postavil na moldavski prestol sovjega svaka, Jeremijevega sina Konstantina Movilo (1607), a ga je Habsburžanom nenaklonjeni transilvanski knez Gabrijel Bathori leta 1611 odstranil. Moldavski prestol je s podporo Turkov zasedel [[Ștefan IX Tomșa|Štefan Tomasa]] (1611–1615 in 1621–1623), moldavski plemič, ki se je kot najemnik boril za različne evropske vladarje in tudi za Turke. Naslednje leto je Potocki posredoval znova, a sta bila Potocki in Konstantin v bitki pri Cornul lui Sas (danes komuna Popricani, Iași; julija 1612) poražena. Konstantin je kot tatarski ujetnik na poti v ujetništvo utonil v Dnestru. Jeremijevi vdovi in njej naklonjenim plemičem je uspelo ob pomoči kozakov Tomaso ponovno zamenjati, to pot z mladim Aleksandrom Movilo (1615). Že avgusta pa je bosanski beglerbeg Iskender-paša premagal njihovo vojsko in Movile so končali kot zaporniki v Konstantinoplu. Hetman Żółkiewski je umiril napetosti in z novim moldavskim knezom [[Radu Mihnea|Radujem Mihneo]] (1616-19, 1623-26)<ref>že prej, leta 1612, je Mihnea v Bukarešti nasledil poljskega vazala [[Simon Movila|Simona Movilo]]. V svojih zgodnjih letih je preživel nekaj časa v Kopru, kjer se je navzel renesančnih idej Beneške republike.</ref> sklenil sporazum: Mihnea je prisegel zvestobo poljskemu kralju in obljubil, da tatarskim hordam ne bo dovoljeval prehoda preko svojega ozemlja. Poljsko vmešavanje v moldavske zadeve se je nehalo leta 1620 s poljskim porazom proti Turkom v bitki pri Cecori<ref>bitko je izgubil že ostareli hetman Stanisław Žółkiewski.</ref>, ki je pomenila tudi konec vladanja moldavskega kneza Gasparja Grazianija(1619-20).<ref>Gaspar Graziani, italijanski poliglot, rojen v Dalmaciji, je bil pred tem v službah različnih evropskih vladarjev in tudi v turški.</ref> ==Ponovno pod popolnim nadzorom Visoke porte== Obdobje relativnega miru je bilo v času dvajsetletnega vladanja ''hospodarja'' albanskega porekla z imenom [[Vasile Lupu]] (1634-53). Kot sposoben administrator in finančnik je kmalu postal najbogatejši mož na krščanskem Vzhodu. Dobre odnose s Turki je vzdrževal z bogatimi darili. Prišel pa je v spor z vlaškim knezom [[Matej Basarab|Matejem Basarabom]] in po tretjem porazu proti njemu se mu je plemstvo uprlo in na prestol postavilo njegovega kanclerja Jurija II. Stefana (1553-58), ki ga je podpiral tudi Basarab. Turkom ni bilo všeč Jurijevo sodelovanje s Poljaki. Leta 1658 so nadenj poslali vojsko, ga premagali in zamenjali z [[Jurij Gika|Jurijem Giko]] (1658-59), ustanoviteljem dinastije Gika. V letih 1659 in 1661 je s pomočjo tansilvanskega kneza Jurija I. Rákóczija prestol v Iași dvakrat za krajši čas zavzel [[Konstantin Șerban]] (1659, 1661). Knez [[Eustratie Dabija]] (1661-65) je skušal reševati finančni zlom kneževine, ki je trajal že desetletja, s ponovnim odprtjem kovnice v Suceavi (ki ni delovala že približno od leta 1520), kjer pa ni koval ničvrednega moldavskega denarja, pač pa ponarejene švedske in litovske šilinge in riksdalerje v zelo slabi kvaliteti. Sodeloval je v turških pohodih proti Habsburžanom. Nasledil ga je [[Jurij Duka]] (1665-66, 1668-72, 1678-83), po rodu Grk, ki je med svojim tretjim vladanjem z veliko podkupnino dosegel, da ga je sultan [[Mehmed IV.]] imenoval za [[hetman]]a ozemelj, ki so jih Turki osvojili v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Leta 1683 je sodeloval pri [[Drugo obleganje Dunaja|obleganju Dunaja]]. Po turškem porazu pred Dunajem so plemiči izkoristili njegovo odsotnost, ga odstavili in z dobrodošlico sprejeli Poljake in kozake. [[slika: Khotyn 3.jpg|thumb|Trdnjava Hotin ob Dnestru]] Leta 1712 so Turki zavzeli trdnjavo [[Hotin]]. Postala je del obrambnega sistema, ki so ga morali vzdrževati moldavski knezi in tudi območje islamske kolonizacije (skupnost Laz). Ob koncu 17. stoletja so Habsburžani utrdili svojo oblast v sosednji kneževini Transilvaniji, [[Peter Veliki]] pa je z zasedbo [[Azov]]a in zgraditvijo pristanišča [[Taganrog]] vstopil v [[Črno morje]]. Pravoslavni vlaški in moldavski knezi so se v boju proti Turkom začeli ozirati po pomoč k novim krščanskim sosedom. Turški sultan [[Ahmed III.]] je odstavili moldavskega kneza Mihaia Racovițo, (1703-05, 1707-09, 1716-26) ob njegovem drugem vladanju, ker je iskal pomoč pri Rusih, in ga zamenjal z Grkom Nikolajem Mavrokordatosom. ==Obdobje fanariotov, izguba Bukovine in Besarabije== Prekretnica v politiki postavljanja moldavskih knezov je bilo sodelovanje moldavskega kneza [[Dimitrie Cantemir|Dimitrija Cantemirja]] (1693, 1710-11) v [[Rusko-turška vojna (1710-1711)|rusko-turški vojni (1710-11)]] na strani [[Peter Veliki|Petra Velikega]]. Odtlej turški sultani niso več zaupali domačim moldavskim (in vlaškim) knezom in so na oba prestola postavljali izključno Grke iz mestne četrti Konstantinopla, ki se je imenovala [[Fanar]]; večinoma so bili to potomci družin iz bizantinskega cesarstva. Po ruskem porazu pri Stănilești ob reki Prut (1711) je [[Ahmed III.]] zamenjal Cantemirja z [[Nikolaos Mavrokordatos|Nikolajem Mavrokordatosom]]. (1709-10, 1711-16); njegovo drugo vladanje štejejo za začetek vladanja [[Fanarioti|fanariotov]] v Moldaviji. Fanarioti so zaradi znanja zahodnoevropskih jezikov od sredine 17. stoletja postali tolmači Visoke porte in začeli prevzemati tudi knežje položaje v Vlaški in Moldaviji. Do položajev so večinoma prihajali z visokimi podkupninami, ki so si jih predhodno sposodili in potem z visokimi davki skušali denar upnikom čim prej vrniti (zavedali so se, da njihova oblast ne bo dolgotrajna) ter zase pridobiti čim več bogastva. Romuni so si zato obdobje vladanja fanariotov zapomnili kot obdobje največje korupcije in zlorab položajev, čeprav je tudi res, da so bili mnogi fanarioti izobraženi, sposobni vladarji, ki so težili k napredku in kulturnemu razvoju. Tako je [[Konstantinos Mavrokordatos|Konstantin Mavrokordatos]] (10 krat knez Moldavije ali Vlaške) leta 1749 v Moldaviji odpravil tlačanstvo, [[Aleksandros Ipsilantis|Aleksander Ipsilantis]] (1786-88) pa je poskušal reformirati zakonodajo in vpeljati plačane javne službe v prizadevanju, da iz njih izrine plemiče in prepreči odtekanje državnega denarja v privatne žepe; dotlej je bilo namreč donosneje upravljati zemljo kot jo posedovati. Razmeroma moderen zakon ''Pravilniceasca condică'' pa je naletel na trdovraten odpor zbora plemičev (''divana''), ki ga je sestavljalo 80 % predstavnikov lokalnih rodbin, ki so blokirale napredne spremembe in ohranjale stare davčne izjeme. V času fanariotov se je razvrstilo v Moldaviji in Vlaški 31 knezov iz 11 rodbin, mnogi tudi po večkrat, izmenoma v Moldaviji in Vlaški ali v obeh hkrati. Po [[Prva delitev Poljske|prvi delitvi Poljske]] (1772) so Habsburžani zase zahtevali severozahodni del Moldavije<ref>da bi dobili povezavo med [[Galicija|Galicijo]] in [[Transilvanija|Transilvanijo]].</ref>, ki je postal znan kot [[Bukovina]], in ga leta 1775 tudi dobili. Poleg izgube ozemlja je bila to za Moldavijo velika izguba v trgovini z govedom, saj je bilo območje na trgovski poti v srednjo Evropo. Z [[Kučukkajnardžijski mir|mirom v Küçük Kaynarci]] (1774) je Rusija dobila dovoljenje, da intervenira v prid turških podložnikov [[Pravoslavje|pravoslavne]] vere. Odtlej so postale zlorabe turških oblasti manj pogoste in pretirano zviševanje davkov nemogoče. Z mirom v moldavski prestolnici Iași (1792), po [[Rusko-turška vojna (1787-1792)|rusko-turški vojni]], je morala Turčija Rusiji prepustiti Jedisan (zgodovinska pokrajina na severni obali Črnega morja imenovana tudi Zahodni Nogai), kar je Rusijo pripeljalo na moldavsko mejo. Po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|naslednji vojni (1806-12)]] je Moldavija izgubila svoj vzhodni del med rekama Prut in Dnester, ki je dobil ime [[Besarabija]] in je bil z mirom v Bukarešti dodeljen Rusiji. ==Ruski protektorat, kvaziustava== Vladavina fanariotov se je uradno končala leta 1821, ko je na začetku [[Grška osamosvojitvena vojna|grške vojne za neodvisnost]] Moldavijo zavzela tajna organizacija [[Filiki Eteria]]<ref>njen vojaški poveljnik je bil Aleksander Ipsilantis.</ref>. Turško maščevanje, ki je sledilo, je prineslo vladavino prvega (po Grkih) domorodnega vladarja, to je bil [[Ioniță Sandu Sturdza]] (1822–1828). Po [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turški vojni (1828-29)]] je Rusija zasedla Moldavijo in Vlaško, ki pa nista bili izvzeti iz turške oblasti (zasedba, ki naj bi trajala do povračila vojne škode, je trajala do leta 1854). Začela se je vojaška okupacija pod poveljstvom grofa Pavla Kiseljova<ref>Pavel Dmitrijevič Kiseljov je bil najpomembnejši ruski reformator med vladavino carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]]</ref>. Nova oblast je Moldaviji in Vlaški prinesla kvaziustavni zakon (''regulamentul organic''), ki je delno potrdil tradicionalno oblast, definiral ruski [[protektorat]] in kljub konservativnosti pomeni začetek reform v smeri [[Zahodni svet|zahodnega sveta]]; to je tudi prvi dokument, ki je obravnaval obe kneževini skupaj. Po letu 1829 so v deželo začeli imigrirati [[Aškenazi|aškenaški judje]] iz habsburškega [[Kraljevina Galicija in Lodomerija|Galicije in Lodomerije]] in iz Rusije. Prvi moldavski ''hospodar'' po ustavnem zakonu je bil [[Mihail Sturdza]] (1834–1849), ki je bil ambivalenten: v vnemi, da bi zmanjšal zlorabo položajev, je vpeljeval reforme (odprava suženjstva, sekularizacija, ekonomska obnova), a splošno mnenje je bilo, da skuša okrepiti svojo moč nad novo ustanovljeno skupščino. Bil je pristaš romunskega romantičnega nacionalizma. Podpiral je povezavo z Vlaško, leta 1847 je kneževini povezal v carinsko unijo. Podpiral je radikalne projekte nižjega plemstva. Kljub temu je v zadnjih dneh marca 1848 s precej nasilja zadušil poskus moldavske revolucije. Leta 1853 je knez [[Grigore Alexandru Ghica|Jurij Aleksander Gika]] (1849–1853, 1854–1856) dovolil izgnanim revolucionarjem povratek v domovino, kar je pripeljalo do ustanovitve narodne stranke, čezmejne skupine radikalnih podpornikov zveze med kneževinama, ki se je zavzemala za eno državo pod tujo dinastijo. ==Združitev s kneževino Vlaško== Ruska nadvlada se je uradno nehala po [[Krimska vojna|krimski vojni]] s pariškim mirom leta 1856. Kneževini Moldavija in Vlaška sta nazivno sicer še vedno ostali pod turško oblastjo, zagotovljeni pa sta jima bili neodvisni ustavi in narodni skupščini, ki naj bi ju nadzorovale v vojni zmagovite sile ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Francija]], [[Kraljevina Sardinija|kraljevina Piemont-Sardinija]] in [[Prusija]]). Rusija je Moldaviji vrnila velik del južne [[Besarabija|Besarabije]], vključno [[Budžak]]. Avstrijci in Turki so nasprotovali združitvenemu programu narodne stranke. Vendarle pa so velike sile kneževinama dovolile, da sestavita ad-hoc skupščini, ki naj bi odločili o novem ustavnem okviru. Pokazalo se je, da ima ideja o združitvi v liberalno in nevtralno državo ogromno podporo. Po nadaljnjih sestankih med voditelji skrbniških držav je bil dosežen dogovor (''pariška konvencija''), ki je podprl omejeno unijo z ločenima vladama in prestoloma. Ni pa bilo opredeljeno, ali sme oba prestola zasedati ista oseba ali ne, kar je narodni stranki (''partida națională'') omogočilo, da je na oba prestola kandidirala [[Alexandru Ioan Cuza|Aleksandra Ivana Cuzo]]. 17. januarja (po novem koledarju) 1859 je volilno telo v moldavski prestolnici Iași izvolilo Cuzo za kneza Moldavije. Po nekaj tednih je na pritisk ulice tudi mnogo konservativnejše volilno telo v Bukarešti izvolilo Cuzo za kneza Vlaške. Kneževini je tako povezovala personalna unija. Natančno tri leta kasneje (5 februarja 1862) in po številnih diplomatskih posredovanjih je bila ustanovljena država, imenovana »Združeni romunski kneževini«, ki pa je bila formalno še vedno turški vazal. Cuza je postal, po romunsko, ''dominator''. Uprava Aleksandra Ivana Cuze (1859–64), je sprejela vrsto reform, vključno sekularizacijo cerkvene zemlje, vpeljavo brezplačnega osnovnega šolstva, reformo civilne in kazenske zakonodaje po francoskem vzoru, zemljiško reformo v omejenem obsegu in reformo vojske. Zlasti pri zemljiški reformi je prišel Cuza navzkriž s konservativci in liberalci, ki so zastopali interese nekdanjih velikih posestnikov. Po [[Državni udar|državnem udaru]], februarja 1866, je bil Cuza prisiljen odstopiti. Vladajoča koalicija je na prestol poklicala princa Karla iz nemške rodbine Hohenzollern-Sigmaringen. Pod njegovim vladanjem se je držav leta 1877 z rusko pomočjo osvobodila odvisnosti od Turčije in leta 1881 proglasila za [[Kraljevina Romunija|kraljevino Romunijo]] s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] S tem je kneževina Moldavija tudi uradno prenehala obstajati. ==Opombe== {{sklici|2}} == Sklici == {{sklici|group=lower-alpha}} ==Viri== *Brezianu, Andrei; Spânu, Vlad (2007). ''Historical Dictionary of Moldova''. Scarecrow Press, Inc. ISBN 978-0-8108-5607-3. *Ghermani, Dionisie: [https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=422 ''Alexander der Gute'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1974, S. 37-38 *Ghermani, Dionisie: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1687 ''Ștefan III. cel Mare'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas''. Bd. 4. München 1981, S. 178–180 *Ghermani, Dionisie: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=696 ''Cuza, Alexandru Ioan'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1974, S. 349-352. *Ghermani, Dionisie: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=877 ''Ghica'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 2. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1976, S. 47-49. *Gorovei, Ștefan S.: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1400 ''Movilă'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 3. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1979, S. 240-241. *Maier, L.: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1010 ''Ipsilanti, Alexandra'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 2. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1976, S. 231-232. *Papacostea, Șerban: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1831 ''Vasile Lupu'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 4. Hgg. Mathias Bernath / Karl Nehring. München 1981, S. 389-390. *Stoica, Vasile (1919): [https://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/16/ ''The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands''], Pittsburgh: Pittsburgh Printing Co. *Stoy, Manfred: [https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1522 ''Petru Rareș'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1974, S. 434–436 *Völkl, Ekkehard: [http://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=586 ''Bogdan'']. Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas. Bd. 1. Hgg. Mathias Bernath / Felix von Schroeder. München 1974, S. 220 [[Kategorija: Bivše države na Balkanu]] [[Kategorija: Bivše vazalne države]] [[Kategorija:Zgodovina Moldavije]] [[Kategorija: Zgodovina Romunije]] {{normativna kontrola}} 8ka1e9lpjqnv8gafw588bi0q7ifx6pi 0 458187 6655884 6573414 2026-04-04T21:34:16Z ~2026-20926-47 257680 Razširitev biografskega članka, dodani viri in mandat OZN 6655884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Biografija | ime = Zvezdan Pirtošek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = 26. avgust 1956 | kraj_rojstva = | državljanstvo = {{Zastava|Slovenija}} Slovenija | poklic = zdravnik, nevrolog, visokošolski učitelj, raziskovalec }} '''Zvezdan Pirtošek''' (rojen 26. avgusta 1956) je slovenski zdravnik, nevrolog, visokošolski učitelj in raziskovalec. Deluje predvsem na področju nevrodegenerativnih bolezni, demence, motenj gibanja ter kognitivne nevroznanosti. Bil je prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dolgoletni predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2026 je bil imenovan za neodvisnega strokovnjaka Združenih narodov za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/sp/hrc61 |title=Appointments at the 61st session of the Human Rights Council |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.uni-lj.si/novice/2026-04-03-prof-dr-zvezdan-pirtosek-imenovan-za-strokovnjaka-ozn-za-pravice-starejsih |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek imenovan za strokovnjaka OZN za pravice starejših |publisher=Univerza v Ljubljani |date=3. april 2026 |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je zdravnik in specialist nevrologije. Poklicno je deloval na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je bil prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, ter na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil dolga leta visokošolski učitelj in predstojnik Katedre za nevrologijo.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> V kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, zlasti z demenco, Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja, ter s kognitivno nevroznanostjo.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2026 je bil na 61. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice imenovan za neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/sp/hrc61 |title=Appointments at the 61st session of the Human Rights Council |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.uni-lj.si/novice/2026-04-03-prof-dr-zvezdan-pirtosek-imenovan-za-strokovnjaka-ozn-za-pravice-starejsih |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek imenovan za strokovnjaka OZN za pravice starejših |publisher=Univerza v Ljubljani |date=3. april 2026 |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Priznanja in odlikovanja == Leta 2018 je prejel red za zasluge Republike Slovenije za delo na področju demence.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2023 je prejel Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/slavnostna-seja-akademskega-zbora-ul-mf-2023 |title=Slavnostna seja Akademskega zbora UL MF 2023 |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=7. december 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/teden-univerze |title=Teden Univerze - Nagrajenci Medicinske fakultete |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=30. november 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2023 je prejel tudi Lavričevo priznanje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-dosezki/lavriceva-priznanja |title=Lavričeva priznanja |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Viri == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Pirtošek, Zvezdan}} [[Kategorija:Rojeni 1956]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Visokošolski učitelji v Sloveniji]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 8lwqcluzveaf6fzo1y5okekb8m735c1 6655929 6655884 2026-04-05T07:20:38Z Yerpo 8417 pospravljanje 6655929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zvezdan Pirtošek''', [[Slovenci|slovenski]] zdravnik [[nevrolog]], * [[26. avgust]] [[1956]]. Deluje predvsem na področju [[Nevrodegenerativna bolezenwnevrodegenerativnih bolezni]], [[demenca|demence]], motenj gibanja ter kognitivne nevroznanosti. Bil je prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dolgoletni predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="MF_odl">{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2026 je bil imenovan za neodvisnega strokovnjaka Združenih narodov za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr">{{Navedi splet |url=https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/sp/hrc61 |title=Appointments at the 61st session of the Human Rights Council |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice |title=Zvezdan Pirtošek imenovan za neodvisnega izvedenca ZN-a za pravice starejših |website=MMC RTV-SLO |date=2026-04-01 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zvezdan-pirtosek-imenovan-za-neodvisnega-izvedenca-zn-a-za-pravice-starejsih/778138 |access-date=2026-04-05}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je zdravnik in specialist nevrologije. Poklicno je deloval na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je bil prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, ter na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil dolga leta visokošolski učitelj in predstojnik Katedre za nevrologijo.<ref name="MF_odl"/> V kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, zlasti z demenco, Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja, ter s kognitivno nevroznanostjo.<ref name="MF_odl"//> Leta 2026 je bil na 61. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice imenovan za neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr"/><ref name="MMC"/> == Priznanja == Leta 2018 je prejel [[Red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge Republike Slovenije]] za delo na področju demence.<ref name="MF_odl"/> Leta 2023 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/slavnostna-seja-akademskega-zbora-ul-mf-2023 |title=Slavnostna seja Akademskega zbora UL MF 2023 |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=7. december 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/teden-univerze |title=Teden Univerze - Nagrajenci Medicinske fakultete |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=30. november 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2023 je prejel tudi Lavričevo priznanje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-dosezki/lavriceva-priznanja |title=Lavričeva priznanja |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Viri == {{Sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Pirtošek, Zvezdan}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 7bq305auubuyhdyu8duf0j3ieijvv6d 6655930 6655929 2026-04-05T07:20:48Z Yerpo 8417 tn 6655930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zvezdan Pirtošek''', [[Slovenci|slovenski]] zdravnik [[nevrolog]], * [[26. avgust]] [[1956]]. Deluje predvsem na področju [[Nevrodegenerativna bolezen|nevrodegenerativnih bolezni]], [[demenca|demence]], motenj gibanja ter kognitivne nevroznanosti. Bil je prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dolgoletni predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="MF_odl">{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2026 je bil imenovan za neodvisnega strokovnjaka Združenih narodov za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr">{{Navedi splet |url=https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/sp/hrc61 |title=Appointments at the 61st session of the Human Rights Council |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice |title=Zvezdan Pirtošek imenovan za neodvisnega izvedenca ZN-a za pravice starejših |website=MMC RTV-SLO |date=2026-04-01 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zvezdan-pirtosek-imenovan-za-neodvisnega-izvedenca-zn-a-za-pravice-starejsih/778138 |access-date=2026-04-05}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je zdravnik in specialist nevrologije. Poklicno je deloval na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je bil prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, ter na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil dolga leta visokošolski učitelj in predstojnik Katedre za nevrologijo.<ref name="MF_odl"/> V kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, zlasti z demenco, Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja, ter s kognitivno nevroznanostjo.<ref name="MF_odl"//> Leta 2026 je bil na 61. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice imenovan za neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr"/><ref name="MMC"/> == Priznanja == Leta 2018 je prejel [[Red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge Republike Slovenije]] za delo na področju demence.<ref name="MF_odl"/> Leta 2023 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/slavnostna-seja-akademskega-zbora-ul-mf-2023 |title=Slavnostna seja Akademskega zbora UL MF 2023 |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=7. december 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/teden-univerze |title=Teden Univerze - Nagrajenci Medicinske fakultete |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=30. november 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2023 je prejel tudi Lavričevo priznanje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-dosezki/lavriceva-priznanja |title=Lavričeva priznanja |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Viri == {{Sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Pirtošek, Zvezdan}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] dptv8ba5qjkk98iv5i66sujugt4gjnv 0 461123 6655798 6277672 2026-04-04T17:46:39Z Upwinxp 126544 +np 6655798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Srbsko cesarstvo<br> Српско царство<br>''Srpsko carstvo'' |conventional_long_name = |common_name = Srbsko cesarstvo |common_name2 = | |continent = Evropa |region = Balkan |era = srednji vek |status = imperij |government_type = monarhija | |year_start = 1346 |year_end = 1371 |event_start = |date_start = |event_end = razpad cesarstva |date_end = | |event1 = kronanje [[Stefan Dušan|Stefana Dušana]] |date_event1 = 16. april 1346 |event2 = |date_event2 = | |p1 = |flag_p1 = |s1 = |flag_s1 = |s2 = |s3 = | |image_flag = Flag of Serbia (1339).svg |flag = |flag_type = Srbska zastava (1339) | |image_coat = Coat of arms of the Nemanic Dynasty.svg |symbol = |symbol_type = Grb dinastije Nemanjič | |image_map = Map of the Serbian Empire, University of Belgrade, 1922.jpg |image_map_caption = | |capital = [[Skopje]], [[Prizren]] |common_languages = [[srbščina]], [[bolgarščina]], [[makedonščina]], [[grščina]], [[albanščina]] |religion = [[pravoslavje]] |currency = [[srbski perper]] | |leader1 = [[Stefan Dušan]] |leader2 = [[Stefan Uroš V.]] |year_leader1 = 1346–1355 |year_leader2 = 1355–1371 |title_leader = [[car]] |stat_area1 = 250.000 |population_estimate = 2,500,000–3,000,000 |today={{flag|Srbija}}<br>{{flag|Črna gora}}<br>{{flag|Grčija}}<br>{{flag|Bosna in Hercegovina}}<br>{{flag|Hrvaška}}<br>{{flag|Severna Makedonija}}<br>{{flag|Albanija}}<br>{{flag|Bolgarija}}<br>{{flag|Kosovo}}''{{ref|box5|a}} |footnotes = }} '''Srbsko cesarstvo''' ([[Srbščina|srbsko]] Српско царство/Srpsko carstvo) je bila [[Srednji vek|srednjeveška]] [[Srbi|srbska]] država, ki se je sredi 14. stoletja razvila iz srednjeveškega [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbskega kraljestva]]. Cesarstvo je leta 1346 ustanovil kralj [[Stefan Dušan]], bolj znan kot Dušan Silni, ki je znatno razširil svojo državo. Med njegovim vladanjem je bila Srbija najmočnejša država na [[Balkan]]u in večjezično cesarstvo, ki se je raztezalo od [[Donava|Donave]] na severu do [[Korintski zaliv|Korintskega zaliva]] na jugu. Prestolnica države je bilo [[Skopje]].<ref>Elisabeth Schleicher (2012). [https://books.google.pt/books?id=3YQRssRVLLkC&q=skenderbeg+serbia&dq=skenderbeg+serbia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwihosnt9uLcAhULVhoKHXqEAJgQ6AEIWjAJ ''Positive Peace in Kosovo: A Dream Unfulfilled'']. str. 49.</ref> Stefan Dušan je Srbsko nadškofijo povišal v Srbski patriarhat. Njegov sin in naslednik [[Stefan Uroš V.|Stefan Uroš V. Nemočni]] je izgubil večino ozemlja, ki ga je osvojil njegov oče, in dobil temu primeren vzdevek. Srbsko cesarstvo se je končalo z Uroševo smrtjo leta 1371 in razpadom srbske države. Nekateri Uroševi nasledniki so v delih Srbije uporabljali naslov cesar (car) do leta 1402, čeprav grškega ozemlja niso nikoli več osvojili. ==Zgodovina== === Ustanovitev === Stefan Dušan je bil sin srbskega kralja [[Štefan Dečanski|Stefana Uroša III. Dečanskega]] (Stefan Dečanski, vladal 1322–1331). Po očetovem prihodu na prestol je Stefan Dušan dobil naslov »mladi kralj«, ki je imel v srednjeveški Srbiji veliko moč, Stefan Dečanski pa je za svojega naslednika kljub temu izbral Dušanovega mlajšega brata Simeona Uroša. Dušan je imel podporo večine srbskega plemstva, vključno z nadškofom Danilom, in nekaj priljubljenih kraljevih generalov, vključno z Jovanom Oliverjem Grčinićem. Med kraljem in sinom so nastale napetosti, zlasti po [[bitka pri Velbuždu|bitki pri Velbuždu]] leta 1330, v kateri je Dušan pokazal svoje vojaške sposobnosti. Napetosti so dosegle vrh med Stefanovim pohodom v [[Zeta|Zeto]], srbsko provinco, v kateri je avtonomno vladal Dušan. Dušan se je po nasvetu plemstva odpravil na pohod na Nerodimlje, porazil vojsko svojega očeta in ga prisilil k odstopu. Očeta je nato zaprl v trdnjavo Zvečan, kjer je umrl. Leta 1333 je Dušan napadel [[Bizantinsko cesarstvo]], v katerem je takrat vladal [[Andronik III. Paleolog]]. S pomočjo prebeglega generala Sirgijana je hitro osvojil [[Ohrid]], [[Prilep]] in [[Kastorija|Kastorijo]] in leta 1334 začel oblegati [[Solun]]. Osvojitev mesta je preprečil Sirgijanov umor, ki ga je zagrešil bizantinski vohun. Sirgijan je bil ključna osebnost v Dušanovo armadi. Užival je tudi velik sloves med grškim prebivalstvom in več grških mest prepričal, naj se vdajo in ne vojskujejo z Dušanovo vojsko. Leta 1345 je Dušanova država obsegala pol Balkana in bila večja od takratnega Bizantinskega cesarstva ali [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Dušan se je zato leta 1345 v Seru, Grčija, razglasil za carja (cesarja).<ref name=ref2>Fine 1994, str. 309.</ref> 16. aprila 1346 so ga v Skopju kronali za »carja Srbov in Grkov«. Vladarski naslov je odražal njegovo željo postati naslednik bizantinskih cesarjev. Kronanje je opravil Joanikij II., ki je bil malo pred tem povišan v [[patriarh]]a. Dušanov sin Uroš je bil istočasno kronan za »kralja Srbov in Grkov«, s čimer je formalno postal vladar Srbskih dežel, čeprav jim je ''[[de facto]]'' vladal Dušan.<ref name=ref2/><ref>Ostrogorsky 1956, str. 468.</ref> ===Vladanje Stefana Dušana=== [[Slika:Serbian Emperor Stefan Dušan, cropped.jpg|thumb|levo|200px|[[Stefan Dušan]]]] Car Dušan je podvojil velikost srbske države. Razširil jo je v vse smeri, predvsem proti jugu in jugovzhodu. Obsegala je večino sedanje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Kosovo]], [[Zeta|Zeto]], [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]], [[Albanija|Albanijo]] in pol [[Grčija|Grčije]]. Ozemlja ni osvajal v velikih bitkah, ampak z blokiranjem mest. Pohodi so bili usmerjeni predvsem proti Bizantinskemu cesarstvu, ki se je poskušalo pobrati po uničujoči [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]]. Dušan je hitro osvojil [[Tesalija|Tesalijo]], [[Albanija|Albanijo]], [[Epir]] in večino [[Makedonija|Makedonije]]. Po obleganju Soluna leta 1340 je izsilil mirovni sporazum, ki je zagotovil Srbiji suverenost od Donave do Korintskega zaliva in od Jadranskega morja do Odrina. Bolgarija se po porazu v bitki s Srbi pri Velbaždu še ni opomogla.<ref>Steven Runciman (26. marec 2012). ''The Fall of Constantinople 1453''. Cambridge University Press. str. 37–. ISBN 978-1-107-60469-8.</ref> Bolgarski car in Dušanov svak [[Ivan Aleksander]] je postal Dušanov [[vazal]] (1331–1365),<ref name=ref5>René Ristelhueber (1971). ''A History of the Balkan Peoples''. Ardent Media. str. 35–. GGKEY: 69RCKY1X0FZ.</ref> čeprav je bil z bolgarskega stališča samo njegov zaveznik.<ref>Kidd (6. avgust 2013). ''Churches Of Eastern Christendom''. Taylor & Francis. str. 228–. ISBN 978-1-136-21285-7.</ref> Dušan je dal zatočišče [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanu VI. Kantakouzenu]], nekdanjemu regentu Bizantinskega cesarstva, ki se je uprl svoji vladi in pristal na zavezništvo. Leta 1349 in 1354 je uvedel niz zakonov, znanih kot [[Dušanov zakonik]], ki je temeljil na [[Rimsko pravo|rimsko-bizantinskem pravu]] in prvi srbski [[Ustava|ustavi]], [[Zakonopravilo|Nomokanonu sv. Save]] (Zakonopravilo) iz leta 1219. Zakonik je vseboval civilno in kanonsko pravo, ki je temeljilo na ekumenskih koncilih, in je omogočal funkcioniranje države in Srbske pravoslavne cerkve. [[Slika:KaleFortress-Skopje1.JPG|thumb|200px|Skopska trdnjava ]] [[Slika:Kaljaja1.jpg|thumb|200px|Glavni vhod v prizrensko trdnjavo]] Leta 1355 je zbral za tisti čas ogromno vojsko 80.000 mož in se odpravil na pohod na Konstantinopel. V ostri bitki je osvojil Odrin in kakšnih 60 km zahodno od Konstantinopla nenadoma umrl zaradi neznane bolezni. Star je bil 46 let. Pohod je bil prekinjen. Vojska se je umaknila in s seboj odnesla pokojnega carja.<ref name=ref5/> === Vladanje Stefana Uroša V. === Dušana je nasledil sin [[Stefan Uroš V.]], imenovan Šibki. Iz njegovega vzdevka je razvidno, da je med njegovim vladanjem cesarstvo počasi drselo v fevdalno anarhijo. Stefan Uroš ni takoj utrdil svoje oblasti na osvojenih ozemljih, čemur je sledilo drobljenje cesarstva. Ob že znanih nasprotnikih se je pojavilo še močno [[Osmansko cesarstvo]], ki se je iz [[Azija|Azije]] počasi širilo v Evropo in osvojilo najprej Bizantinsko cesarstvo in nato še druge balkanske države. Stefan Uroš V. ni bil sposoben niti ohraniti imperija, ki ga je ustvaril njegov oče, niti se boriti proti neodvisnosti svojega plemstva. Dušanov imperij je razpadel v konglomerat kneževin. Nekatere od njih Stefana Uroša sploh niso priznavale za svojega vladarja. Umrl je 4. decembra 1371, potem ko je bila večina srbskega plemstva ubita v [[Bitka na Marici|bitki na Marici]]. ==Posledice in zapuščina== [[Slika:Rozwój terytorialny Serbii w XII-XIV wieku.png|thumb|250px|Širjenje ozemlja Srbije v 13. in 14. stpletju]] [[Slika:Serbia 1360 en.png|250px|thumb|Notranje delitev Srbskega cesarstva po letu 1360]] Propadajoče Srbsko cesarstvo Pod Urošem Šibkim se ni moglo upirati močnemu Osmanskemu cesarstvu. Po notranjih konfliktih in decentralizaciji države so Osmani leta 1371 premagali Srbe pod [[Vukašin Mrnjavčević|Vukašinom Mrnjavčevićem]] v bitki na Marici in južne guvernerje pretvorili v vazale. Kmalu po bitki je umrl tudi cesar.<ref>Ćirković 2004, str. 78-80.</ref> Ker Uroš ni imel otrok, plemstvo pa ni bilo enotno, kdo je njegov zakoniti naslednik, so cesarstvu še naprej vladali delno avtonomni provincijski fevdalci. Najmočnejši med njimi je bil [[Lazar Hrebeljanović]], vojvoda sedanje osrednje Srbije, ki še ni bila pod osmansko oblastjo Lazar se je z Osmani spopadel v [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] leta 1389. Izid bitke je bil neodločen, vendar je vodil h kasnejšemu propadu Srbije. Lazarja je nasledil sin [[Stefan Lazarević]], ki je leta 1394 postal osmanski vazal. Leta 1402 je zavrnil osmansko oblast in postal zaveznik [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Naslednja leta so zaznamovali spopadi med Osmanskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom za ozemlje Srbije. Leta 1453 so Osmani osvojili [[Konstantinopel]] in leta 1458 [[Atene]]. Leta 1459 so priključili Srbijo in leto kasneje Grčijo. S padcem Srbije so se začele selitve proti severu. Srbi so postali najemniki v tujih vojskah in se borili v neregularnih milicah in gverilskih enotah kot hajduki in [[uskoki]] na Balkanu. Drugi so se pridružili [[huzar]]jem, [[sejmen]]om in [[stratiot]]om. Leta 1527 se je za carja razglasil Jovan Nenad, vojaški poveljnik v ogrski službi. Vladal je v južni Panonski nižini. ==Uprava== ===Zakonodaja=== [[Slika:Dušan's Code, Prizren manuscript, 15th c.jpg|thumb|levo|250px|[[Dušanov zakonik]] iz leta 1349]] Stefan Dušan se je malo pred koncem osvajanj posvetil nadzoru uprave cesarstva. Eden od ključnih ciljev je bil ustvariti pisni pravni kodeks, kar so začeli že njegovi predhodniki. Za oblikovanje zakonov, ki bi združevali običaje slovanskih držav, je bila zadolžena skupščina škofov, plemičev in deželnih guvernerjev. [[Dušanov zakonik]] je bil sprejet na dveh državnih kongresih. Prvi je bil 21. maja 1349 v [[Skopje|Skopju]], drugi, na katerem so zakonik dopolnili, pa leta 1354 v Seru.<ref>''Dušanov Zakonik''. Arhivirano 3. avgusta 2010 na Wayback Machine. Pridobljeno 17. aprila 2011.</ref> Zakonik je imel 210 členov in je temeljil na [[Rimsko pravo|rimsko-bizantinskem pravu]]. Slednje je očitno zlasti v 172. in 174. členu, ki sta urejala pravno neodvisnost. Vzeta sta iz bizantinskega zakonika ''Bazilika'', ki je urejal pravno neodvisnost. Dušanov zakonik je imel korenine v prvi srbski ustavi - Nomokanonu sv. Save (srbsko [[Zakonopravilo]]) iz leta 1219, ki jo je sprejel [[Sveti Sava]].<ref>Petar Zorić. ''Zakonopravilo svetoga Save i pravni transplanti''. Belgrad University, Faculty of Law. Arhivirano 30. septembra 2011 Wayback Machine.</ref><ref>Fine 1994, str. 118.</ref> Nomokanon sv. Save je bil kompilacija [[Civilno pravo|civilnega prava]], ki je temeljilo na rimskem pravu,<ref>S.P. Scott. The Civil law.</ref> in [[Kanonsko pravo|kanonskega prava]], ki je temeljilo na sklepih ekumenskih koncilov. Njegov osnovni namen je bil organizirati funkcije države in Cerkve. Zakonodaja je bila podobna fevdalnemu sistemu, ki je takrat prevladoval v zahodni Evropi, z aristokratsko osnovo in vzpostavljanjem velikih razlik med plemstvom in kmečkim prebivalstvom. Monarh je imel široka pooblastila, vendar ga je nadziral in mu svetoval stalni svet magnatov in prelatov.<ref name=ref12>Perry Anderson (1996). ''Passages from Antiquity to Feudalism''. Verso. str. 290–. ISBN 978-1-85984-107-5.</ref> Sodstvo, državna pisarna in uprava so bile grobe kopije bizantinskih.<ref name=ref12/> Zakonik je vzpostavil naslednjo administrativno hierarhijo: dežele, mesta, župe in krajišta. Župe in krajišta so bile vsebinsko enake, samo da so se obmejne župe imenovale krajišta.<ref>Radovanović, M. 2002. "Šar mountain and its župas in South Serbia's Kosovo-Metohia region: Geographical position and multiethnic characteristics". ''Zbornik radova Geografskog instituta "Jovan Cvijić"'', SANU '''51''': 5.</ref> Župo so sestavljale vasi. Njihov status, pravice in dolžnosti je urejala ustava. Vladajoče plemstvo je imelo dedne posesti, ki so jih upravljali odvisni sebri, enakovredni grškemu paroikoiem, kmetom, ki so morali opravljati zahtevano delo in jih je k temu formalno zavezovala uredba.<ref name=ref12/> Prejšnji županski naslov je bil ukinjen in nadomeščen z nalovom [[kefalija]] (načelnik, gospodar), ki je grškega izvora.<ref name=ref12/> ===Gospodarstvo=== Dušan je veliko truda vložil tudi v trgovino. Dal je stroga navodila za boj proti piratstvu in zagotovitev varnosti potnikov in tujih trgovcev. Tradicionalne vezi z Benetkami so se nadaljevale. Pomembno trgovsko pristanišče je postal [[Dubrovnik]] na jadranski obali. Pomemben vir dohodkov so bili rudniki.<ref name=ref5/> Po starih vzhodno-zahodnih rimskih cestah skozi cesarstvo je v državo z obale prihajalo vino, manufakturni proizvodi in luksuzno blago, iz notranjosti pa kovine, govedo, les, volna, kože in usnje.<ref name=ref14>Henry Clifford Darby. [https://books.google.si/books?id=_G43AAAAIAAJ&pg=PA96&redir_esc=y&hl=sl#v=onepage&q&f=falseShort History of Yugoslavia]. str. 96.</ref> Nastanek cesarstva je omogočil prav gospodarski razvoj.<ref name=ref14/> Zelo pomembne so bile predvsem rimske cesta Via Militaris, Via Egnatia in Via de Zenta in novejša cesta na [[Kopaonik]]. V celem cesarstvu so imeli največje privilegije dubrovniški trgovci.<ref name=ref14/> Glavna rudarska središča so bila Srebrenica, Rudnik, [[Rudnik Trepča|Trepča]], Novo Brdo, Kopaonik, Majdanpek, Brskovo in Samokov, kjer se je kopala [[železo]]va, [[Baker|bakrova]] in [[Svinec|svinčeva]] ruda ter [[srebro]] in [[zlato]].<ref>''East European Quarterly''. 2. University of Colorado. 1968. str. 14.</ref> Največje državne prihodke so ustvarjali rudniki srebra, v katerih so suženjsko delali domačini pod saško upravo.<ref name=ref12/> Kolonija [[Sasi|Sasov]] je bila v rudnikih Novo brdo in trgovala z gorilniki na premog.<ref name=ref14/> V vzhodni Srbiji so bili predvsem rudniki bakra. Državna valuta je bil [[dinar]] ali [[perper]] (iz grškega naziva [[hiperpiron]]). Največja posamezna denarna enota je bil zlati dinar. Državna taksa je znašala en dinar na hišo na leto.<ref>Vladimir Ćorović. ''Istorija srpskog naroda''. Arhivirano 24. septembra 2015 na Wayback Machine.</ref> ==Vojska== Srbska vojaška taktika je temeljila na napadu klina [[Konjenica|težke konjenice]] in konjenikov lokostrelcev na krilih. V srbski vojski je bilo veliko najemnikov, predvsem nemških konjenikov in španskih pešakov. V vojski je bila tudi carjeva osebna straža, sestavljena predvsem iz nemških vitezov. Leta 1331 je poveljnik cele srbske vojske postal nemški plemič Palman, ki je preko Srbije potoval v [[Jeruzalem]]. Glavna udarna sila srbske vojske so bili izkušeni težki konjeniki in [[huzar]]ji, vsestranski lahki konjeniki, oboroženi predvsem s kopji in samostreli. Slednji so bili zelo uporabni za izvidnice in manjše spopade. ==Državni simboli== Zemljevid Angelina Dulcerta iz leta 1339 prikazuje več zastav. Zastava z rdečim dvoglavim orlom, umeščena nad prestolnico [[Skopje]] (Skopi), predstavlja kraljestvo Stefana Dušana.<ref>Solovyev 1958, str. 134-135.</ref><ref>Gavro A. Škrivanić (1979). ''Monumenta Cartographica Jugoslaviae 2.'' Narodna knjiga.</ref> Za rdeče-belo-rdečo trobojnico v [[Hilandar]]ju, ki jo je videl Dimitrije Avramović, je bratovščina trdila, da je bila zastava cesarja Dušana.<ref>Stanoje Stanojević (1934). ''Iz naše prošlosti''. Geca Kon. str. 78–80.</ref> Cesar je imel tudi pravokoten vijoličen cesarski prapor z rumenim križem ne sredini.<ref> Milić Milićević (1995). "Grb Srbije: razvoj kroz istoriju". ''Službeni Glasnik''. str. 22.</ref> Med drugimi Došanovimi zastavami je bila tudi trikotna rdeče-rumena zastava njegove konjenice, ki jo hrani samostan Hilandar na Atosu.<ref> Atlagić, M. (1997). "The cross with symbols S as heraldic symbols" (PDF). ''Baština'' '''8''': 149–158. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2013.</ref> <gallery> Slika:Flag of Serbia on the map of Angelino Dulcert.jpg|Srbska zastava na zelmljevidu Angelina Dulcerta (1339) Flag of Serbia (1339).svg|Rekonstrukcija na osnovi Dulcertovega zemljevida Slika:Flag of the Serbian Empire, Byzantine version.svg|Rekonstrukcija, bizantinska različica Slika:Divellion of Emperor Dušan.png|Dušanov cesarski prapor Slika:Flag of the Serbian Empire, bicolour, Hilandar.png|Zastava cesarske konjenice, Hilandar Slika:Coa Serbia Country History (Fojnica Armorial) (14th century).svg|Domnevno srbski grb iz rokopisa ''Fojniška orožarna'' iz poznega 16. ali zgodnjega 17. stoletja Slika:Flag of the Serbian Empire, triband, Hilandar.png|Domnevno srbska zastava, Hilandar </gallery> ==Kultura== ===Šolstvo=== Izobraževanje, ki ga je prvi spodbudil Sveti Sava, je v Dušanovem času izredno napredovalo. Šole in samostani so uživali posebno carjevo naklonjenost in postali središča kulture in ohranjanja narodnega izročila. Cvetelo je tudi slikarstvo, na katero so vplivali predvsem Italijani, kar dokazujejo fragmenti [[Freska|fresk]] in [[mozaik]]ov iz tega obdobja.<ref name=ref5/> ===Vera=== Dušan je bil pod vplivom pravoslavne duhovščine oster nasprotnik rimskega katolištva. Katolike je obsojal na delo v rudnikih, propagatorje katoliške vere pa na smrt. [[Papeštvo]] je bilo zaradi tega in vse večje Dušanove moči zaskrbljeno in spodbujalo staro rivalstvo katoliških [[Ogrsko kraljestvo|Ogrov]] proti pravoslavnim Srbom. Ko je Dušan ponovno premagal svoje sovražnike in zasedel [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]], je dosegel vrhunec srbskega cesarstva. Največja nevarnost za Srbsko cesarstvo ni prihajala z zahoda, ampak z vzhoda. [[Osmansko cesarstvo]] se je utrdilo na vzhodni obali [[Dardanele|Dardanel]] in postalo grožnja obema krščanstvoma. Ponovno se je pojavilo vprašanje združevanja krščanskega sveta in usmerjanja vseh sil na Balkan, da bi rešili Evropo pred islamsko invazijo. Večina Balkana je že bila združena v Srbskem cesarstvu, da bi se polotok povezal v celoto pod oblastjo enega samega vladarja, pa bi bilo treba Srbiji priključiti ostanke [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in [[Konstantinopel]]. Dušan je poskušal postati cesar in branilec krščanstva proti navalu islama.<ref name=ref5/> ==Vlada== ; Cesarja in sovladarja * [[Stefan Dušan]] * [[Stefan Uroš V.]] ** sovladar [[Vukašin Mrnjavčević]] z naslovom "kralj" (1365-1371),<ref>Ćirković 2004, str. 77-79.</ref> ki je svojega naslednika *** [[Kraljevič Marko|Marka Mrnjavčevića]] imenoval za "mlajšega kralja" (1369-1371). ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi splet|title=Upravne vlasti u staroj srpskoj carevini|author=Dušan Đ. Alimpić|year=1921|url=https://archive.org/stream/upravnevlastiust00alim}} (javna last) * {{navedi knjigo|editor-last=Bataković|editor-first=Dušan T.|editor-link=|title=Histoire du peuple serbe|trans-title=History of the Serbian People|language=fr|date=2005|location=Lausanne|publisher=L’Age d’Homme|url=https://books.google.com/books?id=a0jA_LdH6nsC}} * {{navedi knjigo|last=Ćirković|first=Sima|authorlink=|year=2004|title=The Serbs|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC}} * {{navedi knjigo|last=Dvornik|first=Francis|authorlink=|title=The Slavs in European History and Civilization|year=1962|location=New Brunswick|publisher=Rutgers University Press|url=https://books.google.com/books?id=LACpYP-g1y8C}} * {{navedi knjigo|last=Fine|first=John Van Antwerp Jr.|authorlink=|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|year=1994|origyear=1987|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Press|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC}} * {{navedi knjigo|last=Gavrilović|first=Zaga|title=Studies in Byzantine and Serbian Medieval Art|year=2001|location=London|publisher=The Pindar Press|url=https://books.google.com/books?id=0UBNAAAAYAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Nicol|first=Donald M.|authorlink=|title=The Last Centuries of Byzantium, 1261-1453|origyear=1972|year=1993|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/?id=y2d6OHLqwEsC}} * {{navedi knjigo|last=Nicol|first=Donald M.|authorlink=|title=The Reluctant Emperor: A Biography of John Cantacuzene, Byzantine Emperor and Monk, c. 1295-1383|year=1996|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/?id=7bXGTfK_ogAC}} * {{navedi knjigo|last=Orbini|first=Mauro|authorlink=|year=1601|title=Il Regno de gli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni|location=Pesaro|publisher=Apresso Girolamo Concordia|url=https://books.google.com/books?id=Fx3OntcdUkQC}} * {{navedi knjigo|last=Орбин|first=Мавро|authorlink=|year=1968|title=Краљевство Словена|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|url=https://books.google.com/books?id=MduZAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Obolensky|first=Dimitri|authorlink=|title=The Byzantine Commonwealth: Eastern Europe, 500-1453|year=1974|origyear=1971|location=London|publisher=Cardinal|url=https://books.google.com/books?id=RlBoAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ostrogorsky|first=George|authorlink=|year=1956|title=History of the Byzantine State|location=Oxford|publisher=Basil Blackwell|url=https://books.google.com/books?id=Bt0_AAAAYAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Popović|first=Tatyana|year=1988|title=Prince Marko: The Hero of South Slavic Epics|location=New York|publisher=Syracuse University Press|url=https://books.google.com/books?id=ok93aZ27r-oC}} * {{navedi knjigo|last=Sedlar|first1=Jean W.|title=East Central Europe in the Middle Ages, 1000-1500|year=1994|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|url=https://books.google.com/books?id=4NYTCgAAQBAJ}} * {{navedi knjigo|last=Soulis|first=George Christos|title=The Serbs and Byzantium during the reign of Tsar Stephen Dušan (1331-1355) and his successors|year=1984|location=Washington|publisher=Dumbarton Oaks Library and Collection|url=https://books.google.com/books?id=NXFpAAAAMAAJ}} {{Normativna kontrola}} {{refend}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] 2ip7alheubww4ft7g16n5jsdbbzsbje 0 464146 6655703 6633876 2026-04-04T12:31:02Z Upwinxp 126544 +np 6655703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Српско краљевство<br/>''Srpsko kraljevstvo'' | conventional_long_name = Kraljevina Srbija | common_name = Serbia | era = srednji vek | year_start = 1217 | event_start = Kronanje [[Štefan Prvokronani|Štefana Nemanjića]] ''Prvokronanega'' | event1 = Avtokefalnost [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] ([[Sveti Sava]], ''nadškof Srbije'') | date_event1 = 1219 | year_end = 1346 | event_end = Kronanje [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] za ''carja Srbov in Grkov'' | date_end = 16. april | p1 = Velika kneževina Srbija | flag_p1 = Seal of Stefan Nemanja.svg | s1 = [[Srbsko cesarstvo]] | flag_s1 = Flag of the Serbian Empire, reconstruction.svg | image_flag = Flag of Serbia (1281).svg | image_flag2 = Flag of the Serbian Empire, reconstruction.svg | flag = | flag_type = Zgoraj: Zastava [[Štefan Vladislav I.|Štefana Vladislava]] (okoli 1281) <br/> Spodaj: Zastava [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] (okoli 1339) | image_coat = Coat_of_arms_of_the_Nemanic_Dynasty.svg | symbol_type = Grb dinastije [[Nemanjići|Nemanjić]] | coat = | image_map = Balkans 1265.jpg | image_map_caption = Srbija po letu 1265 med vladanjem [[Štefan Uroš I.|Štefana Uroša I.]] | capital = [[Stari Ras|Ras]] | government_type = [[monarhija]] | title_leader = Kralj | leader1 = [[Štefan Prvokronani|Štefan Nemanjić]] (veliki župan↑kralj) | year_leader1 = 1196–1228 | leader2 = [[Štefan Radoslav]] | year_leader2 = 1228-1233 | leader3 = [[Štefan Vladislav I.]] | year_leader3 = 1233-1343 | leader4 = [[Štefan Uroš I.]] | year_leader4 = 1243-1276 | leader5 = [[Štefan Dragutin]] | year_leader5 = 1276-1282 | leader6 = [[Štefan Milutin]] | year_leader6 = 1282-1322 | leader7 = [[Štefan Dečanski]] | year_leader7 = 1322-1331 | leader8 = [[Štefan Dušan]] (kralj↑cesar) | year_leader8 = 1331-1355 | religion = [[pravoslavje]] | common_languages = stara [[srbščina]] | category = | today = | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = }} '''Kraljevina Srbija''' ([[Srbščina|srbsko]] Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali '''Srbsko kraljestvo''' (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila [[Srbi|srbska]] [[Fevdalizem|fevdalna]] država, ki je nastala leta 1217 iz [[Raška|Velike kneževine Raške]], ko je bil [[veliki župan]] (knez) [[Štefan Prvokronani|Štefan Nemanjić]] povišan v kralja. Trajala do 16. aprila 1346, ko je bila pod kraljem [[Štefan Dušan|Štefanom Dušanom]] povišana v [[Srbsko cesarstvo]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== [[Štefan Prvokronani]] je prestol velikega kneza zasedel leta 1196, oče [[Štefan Nemanja]] na skupščini v [[Stari Ras|Rasu]] odstopil in se umaknil v samostan. Naslov velikega kneza je nosil do leta 1217. Zveze z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]] in rimskokatoliškm Zahodom so ga privedle do tega, da je papeža [[Papež Honorij III.|Honorija III.]] zaprosil za kraljevsko krono. Za krono je že konec 12. stoletja zaprosil papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] Istočasno je zanjo zaprosil tudi njegov brat [[Vukan Nemanjić|Vukan]], ki se je iz neznanih vzrokov štel za družinsko povezanega s papežem. Vukan je razen tega želel obnoviti nekanonsko katoliško Barsko nadškofijo, ki jo je leta 1089 ustanovil [[duklja]]nski knez [[Konstantin Bodin]] iz dinastije [[Vojislavljevići|Vojislavljević]]. Ukinjena je bila leta 1143. Papež Inocenc III. je Vukanu ustregel in škofijo obnovil in ji na Lateranskom koncilu leta 1215 podelil jurisdikcijo nad vsemi rimskokatoliškimi škofijami v srbski državi.<ref>ISN 1999, str. 263-273, 297-299.</ref> ===Štefan Prvokronani=== [[Slika:Stefan the First-Crowned, fresco from Mileševa.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Prvokronani, freska v salmostanu Mileševa]] Pomemben korak k vzpostavitvi Srbskega kraljestva je bila Štefanova poroka z Ano Dandolo, hčerko beneškega poddoža Rajnerja Dandola in vnukinjo slavnega beneškega doža Enrica Dandola, organizatorja [[Četrta križarska vojna|četrtega križarskega pohoda]] na [[Konstantinopel]] leta 1204. Poroko je sredi 14. stoletja omenil tudi beneški dož Andrej Dandolo v svoji ''Chronica per extensum descripta''. Poroka in podelitav krone preko papeževega legata je bila med 5. avgustom 1216 in 5. avgustom 1217. Štefan se moral pred tem odreči pravoslavni veri. Novico o kronanju je zabeležil tudi jeromonah Domencijan v ''Žitiju Svetog Save'' (''Življenjepis Svetega Save''). Po Domencijanu je [[Samostan Studenica|studeniški]] [[iguman]] Sava poslal v Rim škofa Metoda z navodili, da od papeža dobi kraljevsko krono. Metod je svojo nalogo uspešno opravil. Po zahodnih virih je kronanje opravil papežev legat, po Domancijanu in Teodoziju pa [[Sveti Sava]], ki je med kronanjem na Štefanovo glavo položil roko [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]]. Andrej Dandolo poudarja, da je krono dobil šele po poroki z Ano Dandolo (''dum neptem....ducis accepisset in coniugem'') in da se je pred tem odrekel pravoslavju.<ref name=ref2>Komatina 2014, str. 7-22.</ref> Družina Dandolo je bila v tistem času zelo vplivna, ker je bi Ivan Dandolo dubrovniški knez, [[Dubrovniška republika]] pa je prav leta 1215 s srbskim velikim knezom sklenila zelo ugoden trgovinski sporazum. Kakšno vlogo je pri sklepanju zakona igral Ivan Dandolo, ni znano. Naziv Štefana Prvokronanega se je pred letom 1217 glasil "veliki župan Štefan, gospodar cele Srbske države". Naslov je omenjen v [[Hilandarska listina|Hilandarski listini]] iz leta 1200, s katero je Štefan Dušan potrdil privilegije, ki jih je [[Hilandar|samostanu Hilandar]] podelil njegov oče. Po kronanju je leta 1217 podelil privelegije tudi [[Samostan Žiča|samostanu Žiča]]. V tej listini se njegov naziv glasi "Štefan, po milosti Božji kronani kralj in samodržec cele Srbske države in Primorja". Leta 1219 se je Štefan uspel povezati z vplivno bizantinsko družino Angel, ki je vladala v [[Epirski despotat|Epirskem despotatu]]. V prepisih metropolita Nefpakta Ivana Apokavka so omenjene priprave na poroko Štefanovega sina [[Štefan Radoslav|Radoslava]] z epirsko princeso Ano, najstarejšo hčerko despota Teodorja Angela Dukasa Komnena. Priprave so se začele leta 1218, zakon pa je bil sklenjen leto kasneje.<ref>Miljković 2015, str. 272-273.</ref> Štefan je pred smrtjo samostanu Žića izdal še eno darovnico, s katero je pod njegovo jurisdikcijo postavil vse svoje nadarbine ([[Hilandar]], [[Samostan Jurijevi stebri|Jurijevi stebri]], [[Samostan Studenica|Studenica]] in [[Samostan Mileševa|Mileševa]]). Leta 1228 je prestol predal svojemu najstarejšemu sinu Radoslavu in se kot Simon umaknil v samostan. Kamalu zatem je po 24. septembra 1228 umrl. Pokopan je bil v samostanu Studenica, kasnjeje pa je brat Sava njegove posmrtne ostanke prenesel v samostan Žiča.<ref name=ref2/><ref>ISN 1999, str. 300-301.</ref><ref>Stanković 2012, str. 111-118.</ref> ===Štefan Radoslav=== [[Slika:Stefanradoslav.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Radoslav]] Radoslav že je v drugi Štefanovo darovnici samostanu Žiča omenjen kot njegov naslednik,<ref>Žička povelja.^{[mrtva povezava]}</ref> zato je predaja oblasti potekla brez zapletov. Radoslav je pred zasedbo prestola morda upravljal del [[Zeta|Zete]] in [[Zahumje|Zahumja]] s prestolnico [[Kotor]]. Kot knez je imel enaka pooblastila kot njegov stric [[Vukan Nemanjić]].<ref>ISN 1999, str. 307.</ref> Kot kralj je vedno poudarjal svoje grško poreklo, ker je bil njegov stari oče bizantinski cesar [[Aleksej III. Angel]]. Iz njegovega podpisa je razvidno, da je imela nanj veli vpliv njegova mati Evdokija, saj se je na vseh listinah podpisoval s Štefan Dukas. Radoslava je za kralja kronal stric [[Sveti Sava|Sava]] na Spasovdan leta 1228 v Žiči. Odnosi med njima so se kasneje zelo poslabšali, ker se v cerkvenih zadevah Radoslav ni obračal nanj, ampak na [[ohrid]]skega nadškofa Homatijana. Nanj so se obračali tudi vsi, ki so bili pod njegovo jurisdikcijo – [[Atos|atoški]] menihi, meščani [[Solun]]a, diakon in hatrofilaks iz Drame (Drač) in metropolita [[Drač]]a in [[Krf]]a. Radoslavova vprašanja Homatijanu in odgovori nanje so ohranjeni v rokopisu iz 16. stoletja, ki ga hrani Bavarska deželna lnjižnica.<ref>Miljković 2015, str. 259-275.</ref> Iz njih je razvidno, da je Radoslav nameraval nedavno ustanovljeno samostojno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] vrniti pod jurisdikcijo Ohridske nadškofije, s čimer se njegov stric Sava seveda ni strinjal. Sava je zapustil domovino in se odpravil na prvo romanje v [[Sveta dežela|Sveto deželo]].<ref>Miljković 2015, str. 259-265.</ref><ref>ISN 1999, str. 307-308.</ref> V zunanji politiki se je Radoslav povsem naslanjal na svojega tasta, dokler ni leta 1230 prišlo do prerazporeditve moči na [[Balkan]]u. V [[bitka pri Klokotnici|bitki pri Klokotnici]] (pritok [[Marica|Marice]]) je despota Teodorja porazil bolgarski car [[Ivan Asen II.]] in zlomil moč Epirskega despotata. Njegov poraz se je odrazil tudi v Srbiji. Plemstvo, nezadovoljno z Radoslavovo proepirsko politiko, je iskalo pomoč [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]], da bi z njihovo pomočjo izvedlo državni udar. Radoslava so konec leta 1233 odstavili in na njegovo mesto postavili njegovega mlajšega brata [[Štefan Vladislav I.|Štefana Vladislava]]. Radoslav in Ana sta pobegnila v Dubrovnik in se kasneje umaknila v samostan. Kdaj in kako je Radoslav umrl, ni znano.<ref>Cawley, Charles (30. januar 2011). ''Profile of Stefan Radoslavand his wife''. Medieval Lands database, Foundation for Medieval Genealogy.</ref> ===Štefan Vladislav I.=== [[Slika:Fresco of Stefan Vladislav, Mileševa, edited.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Vladislav, freska v samostanu Mileševa]] Radoslavov naslednik Vladislav je bil poročen z Beloslavo, hčerko [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarskega]] carja [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] Tudi njega je kronal stric Sava. Zgleda, da je pred kronanjem vladal kot knez. Leta 1220 je, verjetno s sodelovanjem stica Save, ustanovil [[samostan Mileševa]]. Na začetku Vladimirjeve vladavine so bili odnosi z [[Dubrovniška republika|Dubrovniško republiko]] kom slabi. Srbski kralj je pritiskal na Dubrovčane, da mu predajo pobeglega brata Radoslava, ki je za pomoč prosil tudi bosanskega bana [[Matej Ninoslav|Mateja Ninoslava]]. Ko je Vladimir zapretil z vojno, je moral Radoslav zapustiti Dubrovnik. Zatekel se je v [[Drač]], kjer se je domnevno razšel s soprogo Ano. Na poziv strica Save se je vrnil v Srbijo, kjer je leta 1235 umrl kot menih Ivan. Naslednje leto je v bolgarski prestolnici [[Veliko Tǎrnovo]] na povratku z drugega romanja po vzhodnih patriarhijah umrl tudi Sava. Po Domencijanu so Bolgari nameravali obdržati njegovo telo, ki je bilo pokopano v cerkvi Štiridesetih mučencev v Velikem Tǎrnovem. Vladislav je po nekaj zavrnjenih prošnjah za vrnitev osebno odšel do svojega tasta, ki je nazadnje dovolil Savino vrnitev Srbijo. Savo so pokopali v samostanu Mileševa.<ref>ISN 1999, str. 310-312.</ref> [[Slika:Meister von Mileseva 001.jpg|200px|thumb|Beli angel, freska v [[Samostan Mileševa|samostanu Mileševa]]]] Vladislav je leta 1235 izdal listino, s katero se je Dubrovniška republika obvezala, da na svoje ozemlje ne bo sprejemala nasprotnikov srbskega kralja, in v zameno dobila potrditev prejšnjih privilegijev. Z izdajo listine se je ustalil običaj, da so se sporazumi ponovno potrjevali ob vsaki menjavi oblasti na srbski ali dubrovniški strani. Vladislav je moral leta 1237 z vojsko oditi na reko [[Cetina|Cetino]] na skrajni zahod svoje države. Povod za odhod je bil vdor ogrskega hercega [[Koloman]]a na humsko ozemlje, kjer je kot vazal srbskega kralja vladal [[Toljen II.]], potomec Miroslava Zavidovića, brata Štefana Nemanje. Koloman je po uspešnem prodoru skozi [[Bosna|Bosno]] vdrl na Toljenovo ozemlje. Prihod Vladislavove vojske je preprečila nadaljnje ogrske pohode. Ob tej priložnosti je bila sklenjena zveza med [[Split]]om in Srbskim kraljestvom. Na začetku 40. let 13. stoletja so v vzhodno Evropo vdrli [[Mongoli]]. Opustošili so [[Rusija|Rusijo]], [[Poljska|Poljsko]], [[Šlezija|Šlezijo]] in [[Ogrska|Ogrsko]] in med zasledovanjem ogrskega kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] prodrli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Vračali so se skozi Srbijo in Bolgarijo in po vrnitvi domov pod vodstvom [[Batu kan]]a leta 1243 ustanovili [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Tik pred mongolsko invazijo je umrl bolgarski car Ivan Asen II. Nasledil ga je nesposobni sin [[Koloman I. Asen]]. Vladislav je s carjevo smrtjo izgubil podporo Bolgarije in bil leta 1241 odstavljen. Nasledil ga je mlajši brat [[Štefan Uroš I.|Uroš]]. Vladislav je ostal v Srbiji, kjer je leta 1269 umrl. Pokopan je bil v svoji nadarbini Mileševa.<ref>ISN 1999, str. 312-314.</ref> ===Štefan Uroš I.=== [[Slika:Loza Nemanjica Decani d 6.jpg |thumb|levo|150px|Šetefan Uroš I.]] Začetek Uroševe vladavine je zaznamoval prihod [[Saška - Anhalt|saških]] rudarjev. Prvič so omenjeni v Uroševi darovnici Brskovu iz leta 1254. Razlog njihovega prihoda ni znan. Z njihovim prihodom sta povezani dve teoriji: da so se pod pritiskom [[Mongoli|Mongolov]] z dovoljejnjem srbskega kralja priselili iz [[Transilvanija|Erdelije]] ali da so prišli na Uroševo vabilo zaradi vzajemnih gospodarskih interesov. Sasi so s seboj prinesli nove tehnike obdelave barvnih kovin, ki jih Srbi niso poznali. Sasi so Urošu omogočili osamosvojitev od plemstva, ker je lahko s povečanimi dohodki vzdrževal svojo vojsko plačancev.<ref>ISN 1999, str. 342.</ref> Konec 40. let 13. stoletja je na mesto barskega nadškofa prišel Giovani Plano Karpini in ponovno so se začeli spori med Dubrovniško in Barsko nadškofijo. Leto kasneje je bila bosanska katoliška [[dieceza]] izključena iz jurisdikcije dubrovniškega nadškofa in podrejena nadškofiji [[Kaloča]]. Dubrovniška nadškofija je zato poskušala pod svojo jurisdikcijo dobiti vse srbske katoliške škofije, ki so bile od leta 1215 podrejene Barski nadškofiji. Spor je bil rešen v korist Barske nadškofije, vendar je moral nadškof Karpini odstopiti. Nasledil ga je nadškof Gufrid.<ref>R. Radić — D. Korać (1998). str. 247—257.</ref> Uroš se je v sporu postavil na barsko stran in opustošil okolico Dubrovnika, slednji pa je sklenil zavezništvo z bolgarskim carjem [[Mihael II. Asen|Mihaelom II. Asenom]], da bi napadel Srbijo z vzhoda. Koaliciji se je pridružil [[Zahumje|humski]] knez Radoslav. Bolgarska vojska je leta 1245 napadla Srbijo, vendar je napad spodletel in ni ogrozil Uroševega položaja, Dubrovnik pa je bil prisiljen s Srbijo skleniti mirovni sporazum. Največje posledice je očitno utrpel knez Radoslav, ki se po koncu vojne v zgodovinskih virih nič več ne omenja. Njegova kneževina je bila priključena k Srbskemu kraljestvu. Priblžno takrat je Uroš k svojemu kraljestvu priključil tudi ozemlje, ki so ga upravljali Vukanovi nasledniki Štefan, Dimitrij in Mladen.<ref>ISN 1999, str. 349.</ref> [[Slika:Balkans 1265.jpg|300px|thumb|Balkan leta 1265]] Uroš se je vmešal v vojno med [[Epirski despotat|Epirskim despotatom]] in [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskim cesarstvom]], v katerem je vladal [[Mihael VIII. Paleolog]]. Podprl je epirskega despota Mihaela II. Angela in mu leta 1258 poslal 1.000 vojakov, sam pa je zasedel severno [[Makedonija|Makedonijo]] s [[Skopje]]m. Epirsko-srbska koalicija je bila leta 1259 v bitki v Pelagoniji poražena. Mihael Paleolog je dve leti kasneje osvojil [[Konstantinopel]], s čimer se je končalo [[Latinsko cesarstvo]] (1204-1261).<ref>ISN 1999, str. 350.</ref> Uroš je bil vazal ogrskega kralja [[Béla IV.|Béle IV.]], kateremu je leta 1260 poslal kontingent vojakov za vojno proti češkemu kralju [[Otokar II. Přemysl|Otokarju II. Přemislu]]. Dobri odnosti z Ogrsko so se leta 1261 ali 1262 porušili, ker je Bela IV. tega leta ustanovil Mačvansko banovino in za bana imenoval svojega zeta, ruskega kneza Rostislava Mihailovića. Rostislava je nasledil njegov sin Bela Rostislavič. Uroš je napadel Belovo ozemlje in ga pustošil, dokler ni ogrski kralj svojemu vnuku poslal vojske, ki je ustavila Srbe. Uroša so ujeli in ga proti odkupnini izpustili. Uroš je svojega sina Dragutina poročil z ogrsko princeso Katalino, hčerko [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]], in moral obljubiti, da bo dal sinu v upravljanje del svojega kraljestva.<ref>ISN 1999, str. 352.</ref> Na začetku 70. let 13. stoletja je Uroš poskušal svojega mlajšega sina poročiti z bizantinsko princeso Ano, hčerko cesarja Mihaela Paleologa in njegove žene Teodore. Jurij Pahimer piše, da so bila pogajanja neuspešna in da je Uroš zato sklenil zvezo s Karlom Anžujskim, glavnim nasprotnikom bizantinskega cesarja. Mihael je na koncilu v Lyonu zanikoval zakonitost avtokefalne Srbske cerkve. Uroš je nameraval napasti Bizantinsko cesarstvo, vendar mu to ni uspelo. Leta 1274 je začel vojno proti Dubrovniški republiki, ki je bila njegovo zadnje znano politično dejanje. V Srbiji se je začela državljanska vojna med Urošem in njegovim sinom [[Štefan Dragutin|Dragutinom]], ki jo opisuje nadškof Danilo (1324—1337) v ''Življenjepisih srbskih kraljev in nadškofov''. Vojno je povzročila neizpolnjena Uroševa obljuba iz leta 1268, da bo Dragutinu dal v upravljanje del kraljestva. Končala se je z Uroševim porazom v bitki na Gataškem polju leta 1276. Uroš se je po porazu umaknil v Hum in vstopil v samostan. Umrl je kot menih Simon leta 1277.<ref>ISN 1999, str. 355-356.</ref> ===Štefan Dragutin=== [[Slika:Stefan Dragutin, Arilje.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Dragutin, detajl freske v cerkvi sv. Ahila v Arilju]] Kralj Dragutin je po prihodu na prestol dal svoji materi Jeleni v upravljanje [[Zeta|Zeto]], [[Trebinje]] in kraje okoli Plav in Gornjega Ibra, s čimer se je pri njej odkupil za očetovo odstavitev. Del kraljestva je verjetno dobil v upravljanje tudi Dragutinov mlajši brat [[Štefan Milutin|Milutin]]. Za Dragutinovo vladanje so značilni dobri odnosi z Dubrovnikom, s katerim je bil njegov oče v stalnih sporih. Dubrovniku je izdal listino, v kateri je prvič v srbskih virih omenjeno nižje plemstvo (''vlasteličići''). Dragutin, tako kot njegov oče, ni bil v dobrih odnosih z Bizantinskim cesarstvom. V srbskem prodoru do Sera in ropanju bizantinskega ozemlja je sodeloval tudi pebežnik Kotanica, sicer pa večjih bitk z Bizantinskim cesarstvom ni bilo. Srbija je pristopila k protibizantinski koaliciji na čelu s [[Karel I. Anžujski|Karlom Anžujskim]], ustanovljeni leta 1281 v [[Orvieto|Orvietu]]. Moč Bolgarije so v tistem času razkrajale dinastične borbe.<ref>Stanojević 1936, str. 2-19.</ref> Štefan Dragutin se je pri padcu s konja pod Jelčo težko poškodoval, kar je nadškof Danilo opisal kot Božjo kazen za očetovo odstranitev s prestola. Poškodba mu je za dolgo časa preprečila upravljanje države, zato je prestol prepustil svojemu mlajšemu bratu Milutinu. Pravi razlog za njegov odstop je bilo nezadovoljstvo plemstva zaradi njegove proogrske politike. Plemstvo je želelo tudi vojno z Bizantinskim cesarstvom, da bi razširilo svoja ozemlja. Res je, da je Dragutin leta 1281 na čelu svoje vojske prodrl do Sera, vendar je plemstvo pričakovalo, da bo vojno nadaljeval, poškodovani Dragutin pa za to ni bil sposoben. Dragutinov padec sta opisala tudi anonimen menih v potopisu iz leta 1308, v katerem je opisal stanje v srbski državi, in bizantinski zgodovinar Jurij Pahimer.<ref>Lazarević 1990, str. 10.</ref> [[Slika:Srem04-en.png|300px|thumb||Sremsko kraljestvo]] Predaja prestola je bila opravljena na zboru v Deževi leta 1282. Milutin je od brata dobil tudi simbole kraljevske oblasti: zlato, vladarska oblačila, orožje in konja. Milutin je moral v skladu s sklepi Deževskega zbora ostati na prestolu do konca življenja, po smrti pa bi ga nasledil eden od Dragutinovih sinov, verjetno Vladislav. Dragutinu so bila priznana velika ozemlja na severu Srbskega kraljestva od Rudnika do Trebinja, od tašče Elizabete Kumanke pa je leta 1284 dobil še Mačvansko in Usorsko banovino. Njegova država se je v tujih virih omenjaja kot [[Sremsko kraljestvo]].<ref>Lazarević 1990, str. 10-14.</ref><ref>ISN 1999, str. 453-455.</ref><ref>Ćovorić 2006, str. 166.</ref> ===Štefan Milutin=== [[Slika: Milutinst.jpg|thumb|levo|150px|Šetefan Milutin, detajl freske v [[Samostan Studenica|samostanu Studenica]]]] Milutin se je v prvem letu svojega vladanja odpravil na pohod proti Bizantinskemu cesarstvu in osvojil Gornji in Spodnji Polog, Ovče polje, Zletovo in Pijanec. Bizantinski cesar [[Mihael VIII. Paleolog]] se je začel pripravljati na povračilni pohod v Srbijo, ki so ga spodbujale predvsem bizantinske aristokratske družine, pribegle pred Srbi v Konstantinopel. Cesar je še pred koncem priprav umrl. Njegov naslednik [[Andronik II. Paleolog]] je zgodaj spomladi leta 1283 poslal svojo vojsko v Srbijo, sam pa se pohoda ni udeležil. Vojsko so sestavljali predvsem tatarski najemniki. Po Danilu je bil večji oddelek Tatarov pri Drimu poražen in pohod se je ustavil. V jeseni istega leta je Milutin opustošil strumsko in sersko krajino in pri Hristopolju prišel do [[Egejsko morje|egejske]] obale in meje Svete gore ([[Atos]]). V pohodu so sodelovali tudi Dragutinovi odredi. Milutin je osvojil Poreč, Kičevo in Debar in v vojni 1282-1284 pomaknil mejo svojega kraljestva daleč na jug.<ref>''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. str. 25-28.</ref> Na začetku zadnjega desetletja 13. stoletja je združena Milutinova in Dragutinova vojska zasedla [[Kučevo]] in [[Braničevo]], kjer sta vladala delno neodvisna [[Kumani|kumanska]] vladarja Drman in Kudelin. Braničevo se je prvič znašlo v srbski državi in bilo priključeno k Sremskemu kraljestvu. Zasedba Braničevega je izzvala [[vidin]]skega kneza Šišmana, vazala mongolskega kana Nogaja, da je napadel Srbijo. Njegova vojska je prodrla vse do Peči. Milutin je v protinapadu osvojil Šišmanovo prestonico Vidin in Šišmana prisilil, da se je poročil s hčerko srbskega mogotca Dragaša, njegov sin pa se je poročil z Milutinovo hčerko Ano. Nogaj se je pripravljal na napad na Srbijo, vendar ga je Milutin prehitel s prošnjo za mir in talci, med katerimi je bil tudi njegov sin Štefan.<ref>Lazarević 1990, str. 17.</ref> [[Slika:Victory of King Milutin over the Tatars, Anastas Jovanović (1853).jpg|250px|thumb|Anastas Jovanović: ''Milutinova zmaga nad Tatari'']] Srbski kralj je leta 1296 osvojil [[Drač]] in s tem izzval protinapad Bizantincev. Njihovi vojski je poveljeval vojskovodja Mihael Glavas. Glavašev napad se je končal s popolnim neuspehom, zato je sam Glavas predlagal cesarju, da sklene mir. Mirovna pogajanja in sklenitev miru opisuje Teodor Metohit. Andronik je Milutinu najprej ponudil poroko s svojo sestro Evdokijo, ki ni želela niti slišati za poroko z že trikrat ali celo štirikrat poročenim srbskim kraljem. Cesar je Mulutinu namesto nje ponudil svojo pet let staro hčerko Simonido. Poroko je opravil ohridsko nadškof Makarij. Sprava z Bizantinskim cesarstvom, kronana s poroko s Simonido, je pomenila velik uspeh Milutinove politike. S sklenitvijo miru je legaliziral osvojena ozemlja v Makedoniji, ki so bila k Srbiji priključena kot Simonidina dota. V eni od svojih listin Milutin piše, da je ''"z mečem osvojil skopsko, ovčepoljsko, pološko, debarsko in druge pokrajine in potem postal zet samodržnega bizantinskega cesarja Andronika"''. Zveza z Bizancem je v Srbiji naletela na odpor. Nasprotovala sta ji predvsem Milutinova mati Jelena in brat Dragutin. Leta 1301 se je začela vojna med Milutinom in Dragutinom, ki je trajala do leta 1311. Vzrok zanjo ni znan. Leta 1301 je Dubrovniška republika verjetno izkoristila vojno med bratoma in s pomočjo [[Beneška republika|Benetk]] napadla [[Kotor]]. Mesto je vzdržalo napad. Milutin se je maščeval z napadom na Dubrovnik in ga povsem odrezal od zaledja. Dubrovniški knez je pobegnil na [[Mljet]]. Vojna se je končala s sklenitvijo miru avgusta 1301. Dubrovnik je moral plačati vojno škodo 4000 perperjev, Milutin pa je potrdil pravice dubrovniških trgovcev v Srbiji. Državljansko vojno v Srbiji je izkoristil tudi Pavle Bribirski in prodrl globoko na srbsko ozemlje. V eni od listin iz leta 1304 je omenjen kot "gospodar Humske krajine", čeprav ni nobenega dokaza, da je tam tudi vladal. Milutin je v spopadu s Pavlom ujel njegovega sina in ga prisilil na sklenitev miru. Pavle se je umaknil iz Huma, Milutin pa je osvobodil njegovega sina.<ref>ISN 1999, str. 457.</ref> [[Karel I. Anžujski]], brat francoskega kralja [[Filip V. Francoski|Filipa V.]], se je poročil s sestro latinskega cesarja Balduin II. Courtenayskega in z doto dobil tudi naslov latinskega cesarja. Marca 1308 je sklenil zavezništvo s Štefanom Milutinom in se začel pripravljati na obnovitev [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]]. Proti Bizantincem je bil tudi Filip Tarantski, vladar anžujskih posesti na Balkanu, ki je leta 1305 osvojil [[Drač]]. Milutin se je leta 1305 preko skadarskega škofa dogovoril za srečanje s Filipom in istočasno poslal v [[Pariz]] delegacijo, ki naj bi sklenila protibizantinsko zavezništvo s Karlom Anžujskim. Francoska vlada je v Srbijo poslala [[Dominikanci|dominikanskega]] meniha, ki naj bi preučil stanje v srbski državi. Karel je leta 1308 preko Milutinovih odposlancev z njim sklenil sporazum, s katerim mu je prepustil vsa ozemlja, ki bi jih osvojil v vojni z Bizantinskim cesarstvom. Milutin mu je v zameno obljubil, da bo prestopil v katolištvo in svojo hčerko Zorico poročil s Karlovim sinom. [[Papež Klemen V.]] je svoji duhovščini naročil, naj se začne pripravljati na Milutinovo spreobrnitev, Milutin pa je v dobri veri leta 1308 napadel Bizantinsko cesarstvo in povedel svojo vojsko v [[Solun]]. Del tamkajšnjih katalonskih najemnikov (1000 konjenikov in 500 pešakov) pod Melikovim poveljstvom je prestopil na Milutinovo stran. Ko se je Solun obranil pred napadalci, se je Melik uprl in bil po porazu usmrčen. [[Slika:Drzava Nemanjica krajem XIII i pocetkom XIV vijeka 1.svg|300px|thumb| |Srbija konec 13. in na začetku 14. stoletja]] Na Zahodu se je medtem stanje povsem spremenilo. Papež Klemen V. je odšel leta 1309 v [[Avignon]], Karel Anžujski pa se je vmešal v spopade za krono [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarja]] in po neuspelem poskusu, da bi se dokopal do nemške krone, tudi v spopade v [[Francija|Franciji]]. Papež je leta 1309 izobčil [[Beneška republika|Beneško republiko]], ki je na svojo stran dobila Milutina. Njegova zveza z Zahodom je razpadla. Benečani so Milutina nagovorili, naj se vojskuje proti Anžujcem na Balkanu in ga imenovali za kralja [[Albanija|Albanije]]. Naslov albanskega kralja se je prvič znašel v naslovu srbskih vladarjev. Milutin je nazadnje prestopil na Andronikovo stran in mu pomagal poraziti Hsalilovo najemniško vojsko na [[Galipolij]]u. Andronik je za protiuslugo [[Hilandar]]ju pokloni neko vas. Milutinova bitka s Hsalilom je bila prvi, vendar ne edini spopad med Turki in Srbi. Milutin je leta 1313 poslal v [[Mala Azija|Malo Azijo]] močan oddelek srbske vojske pod poveljstvom Novaka Grebostreka, ki ni bil pod bizantinskim poveljstvom, ampak se je vojskoval kot samostojen bizantinski zaveznik.<ref>Ćorović 2006, str. 184.</ref><ref name="#1">ISN 1999, str. 457-459.</ref> Milutinova pogajanja z Zahodom očitno niso vplivala na odnose z Andronikom II. Bizantinsko cesarstvo se je v tistem času vojskovalo z Osmani. V Malo Azijo je poslalo najemnike Katalonske družbe, ki so se kmalu obrnili proti svojim delodajalcem in začeli ropati Grke. Njihov cilj je postala tudi [[Atos|Sveta gora]], se pravi tudi srbski samostan [[Hilandar]], za katerega je skrbel Milutin. Milutin je v Hilandarju na mestu Nemanjeve cerkve zgradil novo. Zgradil je tudi obzidje z dvema stolpoma, od katerih je eden branil cerkev pred napadom gusarjev z morja. Škodo, ki so jo v treh letih (1307—1310) povzročili napadi Kataloncev, je opisal tedanji [[iguman]] samostana in kasnejši nadškof Danilo. Katalonci so se umaknili proti zahodu in preko [[Tesalija|Tesalije]] in [[Epir]]ja prišli do Atenske vojvodine. Po kratkem službovanju pri atenskem vojvodi so se obrnili proti njemu in ga v bitki pri Kefisu leta 1311 porazili. Po zmagi so sami prevzeli oblast v [[Atene|Atenah]]. Nevarnost, da bi napadli Srbijo, je za nekaj časa minila. Del najemnikov, ki so se v Tesaliji odcepili od glavnine, je zaposlil Milutin.<ref name="#1"/><ref>Ćorović 2006, str. 186.</ref> Ko je Milutin leta 1310 poslal svojo vojsko na pomoč Androniku za borbo proti Hsalilu, ga je napadel brat Dragutin. Plemstvo je prestopilo na Dragutinovo stran. Milutina je iz težkega položaja rešil predvsem njegov biograf in banjski škof Danilo, kateremu je Milutin predal v čuvanje svoj denar. Danilo je z njim najel vojsko [[Turki|Turkov]], [[Tatari|Tatarov]] in Osetov. Duhovščina se je bala eskalacije spopadov in spodbujala spri strani k sklenitev miru. Hilandarski iguman Nikodim je v imenu obeh srbskih kraljev odšel na posvet v Carigrad. Cesar in [[patriarh]] sta predložila mirovni sporazum, ki je bil sprejet v državnem zboru. Mir sta simbolizirala izgradnja [[samostan Banjska|samostana Banjska]] in slavna [[Zlata bula sv. Štefana]], objavljena med letoma 1313 in 1316. Državljanska vojna ni povzročila ozemeljskih sprememb.<ref>ISN 1999, str. 459.</ref> Največ razlogov za zaskrbljenost po končani državljanski vojni je imel najstarejši Milutinov sin [[Štefan Dečanski]], ki je bil očetov ljubljenec in mu vrnitev v predvojno stanje ni ustrezala. Štefan je bil leta 1306 imenovan za kneza Zete in Primorja z naslovom kralj. Star je bil več kot trideset let. Z ženo in dvema sinovoma je živel v Zeti, ker je bil sin četrte in zato sporne Milutinove žene Ane Terter, pa njegov položaj ni bil najbolj trden. Za njegov položaj se je za svojega sina Dimitrija borila Irena Monferaška, žena cesarja Andronika II. Paleologa. Dimitrij je nazadnje odklonil, da bi živel v Srbiji. Plemstvo je Štefana nagovorilo, naj se upre očetu, ker mu bo sicer odreklo poskušnost. Milutin je z vojsko zasedel Zeto, Štefan pa je pobegnil preko [[Bojana (reka)|Bojane]] in se začel z očetom pogajati za spravo. Oče in sin sta se srečala v [[Skopje|Skopju]], kjer je bila uradna Štefanova rezidenca. Štefana so vklenili in delno oslepili in ga poslali v Carigrad, kjer je na Andronikovem dvoru preživel sedem let. V Srbijo se je vrnil neposredno pred očetovo smrtjo. Milutin mu je na pobudo Cerkve dal v upravljanje župo Budimje. [[Slika:Hilandar Monastery and Saint Sava Tower, Mount Athos, Greece.jpg|250px|thumb|Samostanska cerkev kralja Milutina v [[Hilandar]]ju]] 8. februarja 1314 je umrla kraljica Jelena. Odnosi med Milutinom in Dragutinom so se ponovno zaostrili. Dragutin na njen pogreb ni prišel, ampak je nanj poslal svoje odposlance. Na njen grob je odšel kasneje in se v Paunovih na [[Kosovo|Kosovu]] sestal z bratom.<ref>Ćorović 2006, str. 186-188.</ref> Kratkotrajno obdobje miru je prekinila Dragutinova smrt spomladi 1316. Dragutin je malo pred smrtjo na skupščini predal prestol sinu Vladislavu in kot Teokrist odšel v samostan. Kmalu po Dragutinovi smrti je Milutin Vladislava zaprl in sam prevzel oblast v Srbiji. Dragutinovo ozemlje je bilo od njegove smrti do konca 14. stoletja jabolko spora med Srbijo in Ogrsko. Milutin je leta 1317 s premirjem končal vojno z Dubrovniško republiko in pristal na plačevanje davka več kot 4000 perperjev letno. Kmalu po sklenitvi miru se je junija 1318 začela vojna z Mladenom II. Bribirskim. Njen potek ni znan. Junija naslednjega leta je [[papež Janez XXII.]] nekaj albanskih mogotcev pisno pozval, naj strmoglavijo krivoverskega srbskega kralja. Papežev poziv je bil odgovor na agresivno Milutinovo politiko proti Filipu Tarantskemu po koncu državljanske vojne z Dragutinom. Proti Milutinu se je organizirala koalicija, v kateri je bil najmočnejši Milutinov nasprotnik ogrski kralj [[Karel I. Ogrski|Karel I.]] Karel je v jeseni 1319 prečil [[Sava|Savo]] in v pohodu po dolini Kolubare zasedel Mačvo. Ogrska vojska je prodrla do sedanjega [[Valjevo|Valjeva]]. Jedro Dragutinovega kraljestva je prišlo pod ogrsko oblast. Milutin je kmalu po umiku ogrske vojske ponovno zasedel izgubljeno ozemlje, zato je Karel na začetku leta 1320 krenil na nov pohod in ponovno zasedel Mačvo in druga mesta Dragutinovega kraljestva. Milutin tokrat ni mogel izkoristiti svojih kumanskih najemnikov, ker jih je Andronik II. ravno takrat odpoklical. V Bizantinskem cesarstvu se je namreč začela državljanska vojna med Andronikom in njegovim vnukom, v katero se Milutin ni vmešal, ko je leta 1322 ponovno izbruhnila vojna, pa je bil že mrtev.<ref>ISN 1999, str. 460.</ref> ===Štefan Dečanski=== [[Slika: Stefan Decanski ktitor.jpg |150px|thumb|levo |Ktitorski portret Štefana Dečanskega, freska v samostanu Dečani]] Milutin je na prigovarjanje humskega škofa Danila leta 1321 dovolil svojemu sinu Štefanu Dušanu vrnitev iz Bizantinskega cesarstva in mu dal v upravljanje Budimlje. Svojega starejšega sina Konstantina, ki je bil nekakšen humski namestnik, ni imel za najbolj primernega kandidata za svojega naslednika in ga je za prestolonaslednika imenoval šele po Štefanovem izgonu. Štefana so leta 1322 v [[Skadar|Skadru]] razglasili za kralja. Ko je izvedel za očetovo smrt, je takoj objavil, da mu je sveti Nikolaj vrnil vid in se začel pripravljati na prevzem oblasti. Konstantinu je predlagal delitev oblasti, s čimer se on ni strinjal. S slovanskim poreklom, čudežno ozdravitvijo in mučeništvom je Štefan na svojo stran pridobil večino podložnikov. Nadškof Nikodim I. je 8. januarja 1322 Štefana kronal za kralja, brata Dušana pa za mladega kralja. Upornega Konstantina so ujeli in po pisanju Adama Guillaumea zverinsko usmrtili. Štefan naj bi mu v mišice zabijal kline in ga nazadnje presekal. Njegovo lobanjo je uporabil za čašo, kot je v 9. stoletju bolgarski vladar [[Krum]] naredil z lobanjo bizantinskega cesarja [[Nikifor II. Fokas|Nikiforja II. Fokasa]].<ref>ISN 1999, str. 495.</ref> Dragutinov sin Vladislav se je osvobodil iz ujetništva in na očetovih posestih vzpostavil svojo oblast. Naslavljal se je s kraljem in imel svoj dvor. Po Milutinovi smrti je lokalno plemstvo okrepilo svojo moč, centralna oblast pa jo je izgubila. Najbolj so se okrepili Branivojevići v [[Ston]]u in na [[Pelješac|Pelješcu]] in širili svojo oblast v dalmatinsko zaledje (Popovo) in proti [[Neretva|Neretvi]] in preko nje. V Milutinovem času so se vojskovali z Mladenom II. Bribirskim kasneje pa tudi z bosanskim banom [[Štefan II. Kotromanić|Štefanom II. Kotromanićem]]. Po Mladenovem padcu je moč Bribircev ugasnila in bosanski ban je postal najmočnejši srbski sosed na zahodu. Po smrti Mihajla Branivojevića in ujetju Brajka Branivojevića je Branoje pobegnil na Štefanov dvor, kjer je bil usmrčen. S tem je bila uničena tudi družina Branivojević in bosanski ban je zasedel dolino Neretve in Krajino, Dubrovčani pa so pretili, da bodo zasedli Ston. Pogajanja za prodajo Stona Dubrovčanom niso potekala po pričakovanjih, zato je Štefan Dečanski leta 1327 prepovedal uvoz dubrovniškega blaga v Srbijo. Avgusta tistega leta se je začela vojna, ki je trajala skoraj eno leto. Ko je bil poleti 1328 sklenjen mir, je Pelješac pripadel srbskemu kralju, dolino Neretve je obdržal bosanski ban. Prvi Dušanov vojni pohod leta 1329 je bil zao usmerjen prav proti bosanskemu banu. [[Samostan Studenica|Studeniški]] [[iguman]] Nikola piše, da je Dečanski poslal svojega sina na brezbožne poganske babune ([[Bogomilstvo|bogomile]]), ki so vdrli v Raško. Dušan jih je porazil in dobil velik vojni plen, sam Štefan pa se je komaj rešil, tako da mu je Vuk Hrvatinić prepustil svojega konja.<ref>Mrgić 2008, str. 69.</ref><ref>ISN 1999, str. 503-505.</ref> [[Slika:Stefan Decanski Coronation.jpg|250px|thumb| |Kronanje Štefana Dečanskega]] Štefan se je leta 1324 poročil z dvanajstletno Marijo Paleolog, vnukinjo Teodorja Metoita. Marijin oče je bil bizantinski guverner Suluna, ki se je nameraval osamosvojiti. Štefana je uspel pregovoriti, da mu je poslal oddelek vojakov, ki je plenil po Serski in Strumiški krajini. Leta 1324 je na bolgarski prestol prišel [[Mihael III. Šišman Asen|Mihael III. Šišman]]. Naslednje leto je odslovil svojo prvo ženo Ano Nedo, hčerko kralja Milutina, in se poročil z Andronikovo sestro. Nekaj časa se je vojskoval z Andronikom mlajšim, s Srbi pa zaradi njihovega širjenja v dolino [[Vardar]]ja. Vzrok za vojno z Bizantinci je bilo srbsko posedovanje Proseka, ki so ga dobili od bizantinskega namestnika Ivana Asena, ki je bil sicer Bolgar. Andronik je leta 1330 zbral vojsko najemnikov in proti Srbom sklenil zavezništvo z [[Vlaška|vlaškim]] knezom Ivanom Basarabom. Najemnike so zbrali tudi Srbi. Grigora omenja 1000 [[Kelti|Keltov]], Kantakuzen pa 300 [[Alemani|Alemanov]]. Ker Štefanova mirovna pogajanja z Bolgari niso bila uspešna, je maja 1310 Dubrovčanom prepovedal trgovanje z Bolgarijo preko Srbskega ozemlja. Bolgari so se nameravali čim prej združiti svojo vojsko z bizantinsko in nato z juga napasti Srbijo. Vsi srbski poskusi, da bi sklenili premirje, so bili neuspešni, vendar so pokazali, da morala v bolgarski vojski ni najboljša. Srbi so sklenili preprečiti združitev bolgarske in bizantinske vojske in so 28. julija 1330 pri [[Bitka pri Velbaždu|Velbaždu]] napadli Bolgare. Na obeh straneh je bilo po 15.000 vojakov. V bitki, v kateri so se najbolj izkazali strelci mladega kralja Štefana Dušana, so Srbi prepričljivo zmagali. Kralj Mihael je na begu padel s konja, potem pa so ga Srbi ujeli in usmrtili. Pokopali so ga v cerkvi sv. Jurija v Nagorčinu. Ostanke bolgarske vojske je rešil Mihaelov brat Belaur.<ref name=ref42>Ćorović 2006, str. 201.</ref> Bolgarsko plemstvo je s Štefanom Dečanskim sklenilo zanje ugoden mirovni sporazum. Dečanski je na bolgarski prestol vrnil svojo sestro Ano in jo postavil za [[regent]]ko mladoletnega sina Ivana Štefana. Poraz Bolgarov so izkoristili Grki in izropali ozemlje svojega nekdanjega zaveznika in se nato pred Srbi umaknili. Dečanski je osvojil Štip, [[Veles (mesto)|Veles]], Prosek, Črešće in Dobrun.<ref>ISN 1999, str. 508.</ref> Spor Štefana Dečanskega s sinom Štefanom Dušanom je opisan v dveh protislovnih različicah. V različici enega od Danilovih učencev je bila vsa krivda na stani Štefana Dečanskega, ki je napadel svojega sina. Nikifor Grigora, ki je poznal srbske razmere, je največjo vlogo pripisal plemstvu. Dušanov strah, da bodo na prestol prišli Štefanovi otroci iz drugega zakona, je spodbudil plemstvo, da mu je obljubilo podporo. Kako dolgo je spor trajal, ni znano. Mir, sklenjen leta 1331 s posredovanjem Dubrovčanov, je trajal samo tri mesece. Povod za nadaljevanje vojne je bil Štefanov poziv sinu, naj pride k njemu na razgovor. Dušan se je tega ustrašil in pozval plemstvo, naj ga spremlja. Ker se je plemstvo temu uprlo, je Dušan napadel svojega očeta. Obkolil je očetov dvor v Nerodimlji, najverjetneje 21. avgusta 1331. Štefan je pobegnil v Petrič, Dušan pa je zasedel dvor in zasegel zakladnico. Dušan ga je obkolil tudi v Petriču in ga prisilil k vdaji. Štefana in njegove otroke je zaprl v zvečansko trdnjavo, kjer je Štefan 11. novembra 1331 v nejasnih okoliščinah umrl. Dušana so 8. septembra v Svrčinu okronali za novega srbskega kralja.<ref>ISN 1999, str. 508-509.</ref> ===Štefan Dušan=== [[Slika:Serbian Emperor Stefan Dušan, cropped.jpg|150px|thumb|levo|Štefan Dušan]] Leta 1311 je prišlo do spremembe tudi na bolgarskem prestolu. Bojarji so na prestol pripeljali [[Ivan Aleksander|Ivana Akeksandra]], ki je z Dušanom sklenil mir in z njim poročil svojo sestro Jeleno. Dušan je lahko zdaj vse svoje sile usmeril proti Bizantinskemu cesarstvu. Spomladi 1332 so se v Zeti uprli velikaši pod vodstvom Dimitrija Sume in Bogoje, nezadovoljni z nagradami, ki so jih dobili od Dušana. Dušan se je z njimi sporazumel, zgleda da s pomočjo Dubrovnika.<ref>ISN 1999, str. 512.</ref> Na zahodu države je Dušan nasledil nekaj težav, ker so Dubrovčani že od konca vojne z Branivojevići poskušali dobiti Ston in Pelješac, ki jim po mirovnem sporazumu iz leta 1328 ni pripadel. Ban Štefan II. Kotromanić je osvajal vedno več ozemlja na jadranski obali, kar je leta 1331 povzročilo spor z Beneško republiko. Bosanski ban je bil de facto vladar Huma, Ston pa je priznaval oblast srbskega kralja. V sporu je posredovala Dubrovniška republika. Dušan se je odrekel ozemljem na skrajnem zahodu svojega kraljestva, ki jih je težko branil, in leta 1333 prodal Ston Dubrovčanom. Dubrovčani so morali razen plačila 8000 perperjev in 500 perperjev letno prevzeti obveznost zaščite pravoslavnih vernikov na svojem ozemlju. Dubrovnik se je dotlej trudil zatreti pravoslavje z versko propagando in agrarno reformo, s katero je odvzel zemljo srbskemu plemstvu. Dohodke iz Stona je Dušan dobival do leta 1350, ko jih je odstopil samostanu Svetih nadangelov v Jeruzalemu.<ref name=ref42/> [[Slika:Coronation of Emperor Dušan, in "The Slavonic Epic" (1926).jpg|250px|thumb|Dušanovo kronanje]] Po sklenitvi miru z Dubrovnikom, Bosno in Bolgari je imel Dušan odprte roke za napad na Bizantinsko cesarstvo. V prvem letu vojne je Srbija osvojila Strumico in Kostur in napadla Solun, vendar ga ni uspela osvojiti. Po koncu vojne z Bizantinci se je Dušan obrnil na sever države, kamor je leta 1335 vdrl [[Karel I. Ogrski]]. Ogrska vojska je panično pobegnila. Veliko vojakov se je utopilo v Savi. Dušan je osvojil Mačvo in leta 1338 in 1139 nadaljeval vojno s Karlom I. Tokrat je srbska vojske prešla Savo in se vojskovala v Sremu. S Srbi, ki so bili takrat v vojni z Bizantinci, se je nekaj let vojskoval tudi Karlov naslednik [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]] <ref>Ostrogorski 1969, str. 472-473.</ref> Leta 1336 so se odnosi med Dušanom in Jeleno poslabšali. Ker zakonca nista imela otrok, se je Dušan nameraval ločiti. Z avstrijskim vojvodom Otonom se je dogovarjal za poroko z njegovo posvojenko Elizabeto, hčerko kralja [[Friderik III. Habsburški|Friderika III. Lepega]]. Ideja je Elizabeto tako grozila, da je zbolela in umrla. Dušanov zakon je rešilo rojstvo sina Uroša proti koncu leta 1336 ali na začetku leta 1337.<ref>Ćorović 2006, str. 202.</ref> [[Andronik III. Paleolog|Andronik III.]] je leta 1336 osvojil [[Tesalija|Tesalijo]] in zelo okrepil moč Paleologov. Z Dušanom sta se v Strumici dogovorila za mir, ki je trajal do Andronikove smrti leta 1341, vendar se je že leta 1340 začel krhati. Vojvoda Hrelja Ohmućević se je izneveril Dušanu, prestopil na bizantinsko stran in jim predal tri makedonska mesta. Leta 1341 se je vrnil na Dušanovo stran in mu predal Melnik. Naslednje leto je kot Hariton vstopil v [[Rilski samostan]] in še isto leto umrl. Njegove posesti na skrajnem vzhodu države je prevzel Dušan.<ref>Ostrogorski 1969, str. 474.</ref> Andronik II. je v vojni v [[Epir]]ju zbolel in leta 1341 umrl. Nasledil ga je [[Ivan V. Paleolog]], star komaj osem let. Za njegovega [[regent]]a je bil imenovan [[Ivan VI. Kantakuzen]], ki je sam nameraval prevzeti oblast in je na visoke državne položaje postavil svoje sorodnike. Proti Kantakuzenu sta se postavila cesarjeva mati Ana Dalasena in megaduks Alekse Apokavk. Njegova nasprotnika sta bila tudi Dušan, zaradi Hreljevega odpadništva, in bolgarski car Ivan Aleksander, ki je od Kantakuzena zahteval izročitev svojega nasprotnika Šišmana. Kantakuzen se je umaknil v Dimotiko in se razglasil za cesarja in s sinovoma Matijem in Manuelom poskušal osvojiti Solun. Po neuspelem poskusu se je predal guvernerju mesta Prosek. Od tam je bil poslan v Veles, kje je navezal stike z Dušanom in bil povabljen v Skopje. Tam se je eno leto pogajal z Dušanom, ki je zase zahteval vsa mesta zahodno od Kavale. Zvezo s Kanatkuzenom je podpirala tudi kraljica Jelena. Dušan se je po posvetu na zboru 24 velikašev z Kantakuzenom nazadnje dogovoril, da vsak obdrži tisto, kar je osvojil.<ref>Ćorović 2006, str. 205.</ref><ref>Ostrogorski 1969, str. 478-480.</ref> Ana Dalasena in Apokavk sta Dušanu ponudila, da bosta tudi ona spoštovala njegov dogovor s Kantakuzenom, če jima ga izroči. Dušan je ostal zvest dani obljubi in ponudbo zavrnil. [[Slika:Zenidba cara Dusana.jpg|250px|thumb| |Dušanova poroka]] Junija 1343 je Dušan osvojil [[Kruja|Krujo]], glavno mesto Srednje Albanije. Mestu je izdal listino, pisano v grškem jeziku, ki se je ohranila v latinskem prevodu Alfonza Aragonskega iz 15. stoletja. Gre za edino ohranjeno Dušanovo mestno listino. Grškim mestom je potrdil dotedanje pravice. Po sporih s Kantakuzenom se je začel pogajati z zakonito bizantinsko vlado in se dogovoril za poroko sina Uroša s sestro Ivana V. Paleologa.<ref>ISN 1999, str. 516-517.</ref> Beneško ladjevje je na papeževo spodbudo leta 1343 v bitki pri [[Halkidika|Halkidiki]] uničilo turško ladjevje. Turki, odrezani od svoje baze, so se pridružili Kantakuzenu. Dušan je proti njim poslal 3.000 vojakov pod Preljubovim poveljstvom. Turki so jih s prevaro porazili, pobili nekaj ljudi in zaplenili konje in se umaknili h Kantakuzenu v [[Trakija|Trakijo]].<ref>Ćorović 2006, str. 208.</ref> V vojni med Dušanom in Kantakuzenom je igral pomembno vlogo vojvoda [[Momčil]], eden od številnih avanturistov, ki so vladali v [[Rodopi]]h in južni Makedoniji. Leta 1344 je Momčil z vojsko 5000 pešakov in 300 konjenikov pretopil z Dušanove na Kantakuzenovo stran in dobil naslov ''[[sebastokrator]]''. Ana Dalasena mu je obljubila naslov ''[[despot]]a'' in ga pridobila na svojo stran. Momčil je napadel svojega nekdanjega zaveznika in njegove turške zaveznike in bil poražen in prisiljen na beg v Periterion. Ker ga meščani niso spustili v mesto, je v spopadu s Turki pred mestom padel.<ref>Ostrogorski 1969, str. 482.</ref><ref>ISN 1999, str. 522-523.</ref> Dušan je do jeseni osvojil [[Berat]], Valono, Kanino, Kostur, Hrizopolj, Dramo in Ber. Soluna, za katerim je hrepenel celo življenje, mu ni uspelo osvojiti. Na začetku leta 1345 je oblegal Ser in ga septembra osvojil. Osvojil je tudi vsa bizantinska mesta vzhodno od Krizopolja, Halkidiko in [[Atos|Sveto goro]]. Konec leta 1345 se je v Seru proglasil za carja. Sledilo je njegovo kronanje na [[Velika noč|Veliko noč]], 16. aprila 1346.<ref>Ostrogorski 1969, str. 480-487.</ref> ==Cerkev== ===Ustanovitev Srbske nadškofije=== [[Slika:Savino Zakonopravilo - Ilovichki prepis, 1262.jpg|250px|thumb|Ilovški prepis ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanona Svetega Save]]'' (1262)]] [[Slika:Žiča Monastery, overview. Near Kraljevo, Serbia.jpg|250px|thumb||[[Samostan Žiča]]]] Prvi dve leti obstoja Kraljevine Srbije je bila Srbska cerkev podrejena cerkvenim poglavarjem drugih držav. Pravoslavne škofije so bile z dekretom bizaninskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] podrejene Ohridski nadškofiji, ustanovljeni leta 1018. Na srbskem ozemlju so delovale Raška, Prizrenska in Lipljanska škofija. Rimskokatoliške škofije so bile pod jurisdikcijo Dubrovniške in Barske nadškofije. Izjema je bila Kotorska nadškofija, ki je bila podrejena nadškofiji v [[Bari]]ju. Sava je leta 1219 v Nikeji izposloval avtokefalnost Srbske cerkva. Nikejski cesar in patriarh sta bila v okoliščinah po padcu Konstantinopla leta 1204 naravna zaveznika Srbov. Jurisdikcija Srbske cerkve je zajemala celo ozemlje Kraljevine Srbije. Ohridski nadškof Homatijan je ustanovitev nadškofije ostro obsodil.<ref>Ćirković 1997, str. 201.</ref> Med vladanjem [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] so bile v Srbiji tri škofije (Raška, Prizrenska in Lipljanska), podrejene Ohridski nadškofiji. Sava je ustanovil sedem novih škofij s sedeži v cerkvi Svetega nadangela Mihaela na [[Prevlaka, Črna gora|Prevlaki]] (Zetska), cerkvi matere Božje v [[Ston]]u (Humska), cerkvi svetega Nikolaja v Banji pri [[Prizren]]u (Dabarska), cerkvi svetih apostolov Petra in Pavla pri [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] (Raška), cerkvi svetega Ahilija v [[Arilje|Arilju]] (Moraviška), cerkvi matere Božje Hvostanske pri [[Peć]]i (Hvostanska), cerkvi svetega Jurija (Jurijevi stebri) v Budimlju (Budimljanska), cerkvi svetega Nikolaja pri [[Kuršumlija|Kuršumliji]] (Topliška), cerkvi svete matere Božje v Prizrenu (Prizrenska) in cerkvi sveze matere Božje v [[Samostan Gračanica|Gračanici]] (Lipljanska).<ref name=ref59>Blagojević 1989, str. 73-74.</ref> Učene menihe je Sava pripeljal s [[Atos|Svete gore]], največ iz [[Hilandar]]ja. Duovščina se je šolala tudi v domačih samostanih, predvsem v [[Samostan Studenica|Studenici]]. Ko ja Sava kot nadškof prišel v Studenico, so bili tam nekateri menihi že posvečeni v duhovnike, diakone, poddiakone in pripravnike, najsposobnejši pa v protopope in škofe. Naloga protopopov je bila sklepanje zakonskih zvez pred cerkvijo. Nadškofi, protopopi in parohijski duhovniki so se ukvarjali tudi z misijonarstvom.<ref>Blagojević 1989, str. 75.</ref> ===Položaj katoliške Cerkve=== Ustanovitev avtokefalne Srbske cerkve je premaknila mejo med katoliki in pravoslavci proti zahodu. V Primorju je med [[Bojana|Bojano]] in [[Cetina|Cetino]] živelo razmeroma veliko katolikov, ki so bili pod jurisdikcijo Dubrovniške in Barske nadškofije. Nekanonska Barska nadškofija je bila ustanovljena konec 11. stoletja med vladanjem [[Konstantin Bodin|Konstantina Bodina]]. Sredi 12. stoletja je bila ukinjena, potem pa je [[Vukan Nemanjić]] pri papežu [[Papež Inocenc III.|Inocencu III.]] dosegel, da so jo leta 1199 ponovno ustanovili. Srbska država in Cerkev nista ovirali delovanja katoliških škofij. Prepovedali so jim samo misijonarsko dejavnost. Delovanje Humske in Zetske nadškofije je oteževalo veliko število katolikov, delovanje Dabarske škofije pa bosanski [[bogomili]]. Zetska škofija je obstala kljub pritiskom katolikov, medtem ko je bila Humska manj uspešna. Kasneje so njen sedež preselili iz Stona v cerkev Svetih apostolov pri Belem polju. Srbija je takrat izubila Zahumje in humskemu škofu ni mogla zagotoviti varnosti.<ref name=ref59/> Dobri odnosi med kraljem [[Štefan Uroš I.|Štefanom Urošem I.]] in Dubrovnikom so se začeli leta 1247 slabšati. Vzrok za poslabšanje so bili stari spori med Barsko in Dubrovniško nadškofijo. Barska nadškofija je bila nekaj časa brez poglavarja, kar je izkoristil dubrovniški nadškof in se pritožil papežu [[Papež Inocenc IV.|Inocencu IV.]], da se je barska stolnica obrnila od njega. Prebivalci Bara so zaradi tega javno protestirali, dubrovniška duhovščina pa je bila vztrajna, še zlasti zato, ker jim je papež odvzel Bosansko diecezo in jo priključil k nadškofiji Kaloča. Dubrovnik je motilo tudi to, da je bil za barskega nadškofa imenovan energični [[Giovanni Piano Carpini]], ki je malo pred tem vodil misijo, ki naj bi pokristjanila [[Mongoli|Mongole]]. Med Mongoli v [[Karakorum]]u je bil nekaj desetletij pred [[Marco Polo|Markom Polom]]. Papež je leta 1252 imenoval komisijo, ki bi morala v šest mesecih preveriti stanje na Balkanu. Dubrovniški knez se v tam času ni upal oditi na srbsko ozemlje, ker mu je kralj Uroš baje zagrozil, da mu bo odrl kožo. Knez je kralja proglasil za sovražnika katolikov, kar seveda ni bilo res, saj se je malo pred tem poročil s katoličanko Jeleno Anžujsko. Jelana je postala zaščitnica katolikov v Srbskem kraljestvu. Uroš je leta 1252 upustošil okolico Dubrovnika in se nazadnje zadovoljil z davkom, ki mu ga je izplačalo mesto. Dubrovnik je brez izgledov za uspeh in predvsem zaradi prevelikih stroškov leta 1255 odnehal.<ref>Blagojević 1989, str. 93-95.</ref> ===Nadarbine Nemanjićev=== [[Slika:Visoki Dečani, exterior view, Julian Nitzsche.jpg|250px|thumb|[[Visoki Dečani]]]] Sedež srbske nadškofije je bil samostan [[Samostan Žiča|Žiča]], nadarbina [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]]. Pomembno vlogo v gradnji samostana je imel tudi prvi srbski nadškof [[Sveti Sava|Sava]]. Glavna samostanske cerkev je zgrajena v raškem slogu. Posvečena je bila Kristusemu vnebovzetju. Gradnja se je začela okoli leta 1206. V Žiči so bili kronani prvi srbski kralji. Samostan je bil med napadom Tatarov leta 1291 zelo poškodovan, zato se je sedeć srbske cerkve preselil v Peć. Kralj [[Štefan Radoslav]] je dogradil preddverje samostana [[Samostan Studenica|Studenica]], Štefan Vladislav pa je zgradil samostan [[Samostan Mileševa|Mileševa]]. Gradnja slednjega je bila zaključena nejverjetneje leta 1220. Pri gradnji in poslikavi je morda sodeloval tudi Sava, ki je bil tam pokopan. Najpomembnejša nadarbina kralja Uroša je samostan [[Samostan Sopoćani|Sopoćani]]. Zgrajen je bil po letu 1258, ker je na freski v cerkvi upodobljena smrt Uroševe matere Ane Dandolo. Jelena Anžujska je med vladanjem svojega starejšega sina [[Štefan Dragutin|Dragutina]] zgradila samostan [[Samostan Gradac|Gradac]], kjer je bila tudi pokopana. Štefan Dragutin je na ostankih cerkve v [[Arilje|Arilju]], ki je bila od leta 1219 središče Moraviške škofije, zgradil samostan [[Samostan svetega Ahilija|sv. Ahilija]]. Poslikavanje cerkve je bilo končano leta 1296. Dragutinu se pripisuje tudi gradnja treh samostanov na [[Fruška gora|Fruški gori]]: Beneševa in Velike in Male Remete. Zlasti dejaven je bil kralj [[Štefan Milutin]], ki je zgradil in obnovil kar 40 cerkva in samostanov. Za svoj grob je z Dragutinovim soglasjem izbral samostan svetega Štefana v Banjski. Posebno pozornost je posvečal škofijskim središčem. Obnovil je cerkev matere Božje Leviške (središče Prizrenske škofije), [[Samostan Gračanica|Gračanico]] (središče Lipljanske škofije), cerkev [[Trojeručica|Triroke matere Božje]] (središče Skopske škofije) in druge. [[Štefan Dečanski]] je začel graditi [[Visoki Dečani|Visoke Dečane]], ki jih je leta 1335 dokončal njegov sin in naslednik [[Štefan Dušan]]. ===Srbski nadškofi=== {| class="wikitable" |- !style=background:#dfdead;| Slika !style=background:#ababab;| Ime !style=background:#efdead;| Obdobje !style=background:#dfdead;| Komentar |- | [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|80px|]] || [[Sveti Sava]] || 1219—1233 || Sin Štefana Nemanje. Prvi srbski nadškof. Ustanovil je deset škofij, napisal ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanon]]'' in dosegel priznanje avtokefalnosti srbske Cerkve. Umrl je leta 1236 v bolgarski prestolnici [[Veliko Trnovo]]. |- | [[Slika:Saint Arsenije I Sremac.jpeg|80px|]] || Arzenij I. Sremec || 1233—1263 ||Učenec Svetega Save. Zgradil cerkev Svetih apostolov v [[Rugovska soteska|Rugovski soteski]], ki je kasneje postala znana kot cerkev Krstusovega vnebovzetja. S položaja nadškofa se je umaknil zaradi paralize. |- | [[Slika:Loza Nemanjica Decani e 5.jpg|80px|]] || Sveti Sava II.|| 1263—1271 ||Sin Štefana Prvokronanega s posvetnim imenom Predislav. Do leta 1263 je bil humski škof. Preganjal je [[Bogomilstvo|bogomile]]. Pokopan je v cerkvi Svetih apostolov v Peći. |- | || Danilo I. || 1271 —1272 || Na položaju nadškofa je bil samo eno leto in bil iz neznanega vzroka odstavljen. |- | || Joanikij I. || 1272—1276 || Do leta 1272 je bil [[iguman]] samostana [[Samostan Studenica|Studenica]]. S položaja nadškofa se je umaknil iz protesta zaradi Dragutinove odstavitve kralja Uroša. Pokopan je skupaj z Urošem v samostanu [[Samostan Sopoćani|Sopoćani]]. |- | || Evstahij I. || 1279—1286 || Evstahij je bil je iguman samostana [[Hilandar]] in zetski škof. Pokopan je bil v Žiči in po uničenju samostana leta 1291 prenešen v Peć. |- | || | Jakob || 1286—1292 ||Med njegovim škofovanjem so samostan Žiča opustošili Bolgari, zato je bil sedež nadškofije preseljen v Peć. |- | || Sveti Evstahij II. || 1292—1309 || S širjenjem srbske države pod Štefanom Milutinom se je širilo tudi področje jurisdikcije srbske Cerkve. V tam času so bile ustanovljenje Gračaniška, Končanska, Limska, Mačvanska, Braničevska, Beograjska in Skopska škofija. |- | || Sveti Sava III.|| 1309—1316 || Nadškof vseh srbskih in primorskih držav. Med njegovim pontifikatom se je začela gradnja samostana Banjska. |- | || Nikodem I. Peški|| 1316—1321 || Pred prihodom na položaj nadškofa je bil iguman samostana Hilandar. V srbski jezik je je prevedel ''Jeruzalemski tipik'' Svetega Save Posvečenega. Kronal je Štefana Dečanskega in s tem določil stališče srbske Cerkve v državljanski vojni leta 1321. |- | [[Slika:DaniloII.jpg|80px|]] || Danilo II.|| 1324—1337 || Od leta 1307 do 1310 je bil iguman samostana Hilandar. Opravljal je tudi dolžnosti banjskega in humskega škofa. Štefana Milutina je nagovoril, naj dovoli Štefanu Dečanskemu vrnitev iz Bizantinskega cesarstva. Napisal je slavne ''Življenjepise srbskih kraljev in nadškofov'' (''Žitija kraljeva i arhiepiskopa srpskih''). Leta 1331 je v Svrčinu kronal Štefana Dušana in nadziral gradnjo Visokih Dečanov. Zgradil je samostan, posvečen Materi Božji Odigitriji. |- | [[Slika:Joanikije2.jpg|80px|]] || Sveti Joanikij II. || 1337—1346 || Poslikal cerkev v Peći in bil [[logotet]]. Leta 1346 je postal prvi srbski [[patriarh]]. |} ==Književnost== [[Štefan Prvokronani]] in [[Sveti Sava]] se štejeta za najbolj izobraženi osebi svojega časa. Srednjeveška srbska književnost je bila pod velikim vplivom bizantinske književnosti, zlasti njenega središča v [[Ohrid]]u, ki so ga ustanovili učenci [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]]. Najpomembnejša središča srbske kniževnosti v 13. stoletju so bili samostani Studenica, Žiča, Mileševa, Hilandar in Peć. V teh središčih sta bila normirana raški pravopis in pismenost in ustvarjena pomembna dela glavnih literarnih zvrsti tistega časa – življenjepis in služenje. K temu je veliko doprineslo tudi ustvarjanje kulta [[Nemanjići|Nemanjićev]].<ref>Blagojević 1989, str. 78-79.</ref> Za začetnika tega obdobja se šteje Sveti Sava, ki je sestavil ''[[Karejski tipik|Karejski]]'', ''[[Hilandarski tipik|Hilandarski]]'' in ''[[Studeniški tipik]]''. ''Karejski tipik'' je urejal [[Puščavnik|puščavniški]] način samostanskega življenja v Srbiji. Sava ga je obogatil s svojimi idejami, kot sta na primer združevanje menihov v manjše skupnosti in obvezno ocenjevanje samostanskega zbora ali je menih sposoben živeti puščavniški način življenja. ''Hilandarski tipik'' je bil napisan po zgledu na tipik samostana matere Božje Evergetide v Carigradu iz 11. stoletja in je na splošno urejal meniško življenje v srbskih samostanih. V njem je bil tudi kratek življenjepis [[Štefan Nemanja|Simeona Mirotočnega]]. Bolj obsežen življenjepis je vključil v ''Studeniški tipik''. Obsegal je tri poglavja tipika, kasneje pa je bil napisan kot samostojno delo. Razdeljen je bil na enajst poglavij. V njem je Sava poudarjal tuzemska dela svojega očeta, da bi utrdil položaj njegove dinastije, predvsem [[Štefan Prvokronani|Štefana Prvokronanega]], na škodo [[Vukan Nemanjić|Vukana]] in kulta dukljanskega kneza [[Ivan Vladimir|Ivana Vladimirja]]. ''Žitije Svetog Simeona'' (''Življenje svetega Simeona'') je napisal tudi Štefan Prvokronani med letoma 1208 in 1216. Tretji življenjepis je med vladanjem kralja Uroša v pirgu v hribih nad Hilandarjem napisal menih Domencijan. Slednji je zapisal tudi to, kako Srbi dojemajo legitimnost oblasti svojih vladarjev, zakone in sozvočje posvetne in cerkvene oblasti. Savi se pripisuje tudi ''[[Nomokanon Svetega Save|Nomokanon]]'', napisan okoli leta 1220. Na zborniku bizantinskih zakonov je delalo več avtorjev, izbor zakonov in obdelavo dela zbornika pa je opravil Sava. Vsak škof je ob posvetitvi v Žiči dobil tudi izvod ''Nomokanona''. Bizantinski ''Nomokanon'' ni ohranjen.<ref>''Sveti Sava, sabrana dela''.</ref> Kultu svetega Simeona se je pridružil kult Svetega Save. Kmalu po njegovi smrti in prenosu posmrtnih ostankov v Mileševo, je menih Domencijan sestavil ''Žitije Svetog Save'' (''Življenje Svetega Save''). O Domencijanovem življenju ni veliko podatkov. Nekaj malega je znanega iz vsebine njegovih del. Domencijan je menil, da se mu kot običajnemu menihu ne spodobi pisati o sebi. Rojen je bil okoli leta 1200. Meniško življenje je začel v Žiči in kasneje odšel na [[Atos|Sveto goro]]. Kot učenec Svetega Save ga je spremljal na njegovem potovanju na vzhod. Življenjepis je napisal po naročilu kraja Uroša. V '''Dunajskem rokopisu''' je podatek, da je bil življenjepis napisan leta 1243, v ''Leningrajskem rokopisu'' pa je omenjeno leta 1254. Domencijan je pisal v svoji celici v [[Karies, Atos|Kariesu]]. V življenjepisu, ki je najobširnejše srbsko srednjeveško delo, je poudarjena Savina ideja o Srbih kot drugem izbrane ljudstvu. Domencijan je leta 1264 po nalogu kralja Uroša napisal tudi ''Življenje svetega Simeona''. Delo ni povsem izvirno, ker je velik del prepisal iz življenjepisa, ki ga je napisal Štefan Prvokronani. Tretjino je prepisal iz lastnega Življenja Svetega Save, nekaj vrstic hvalnice pa iz hvalnice ruskemu knezu Vladimiru, ki jo je napisal metropolit Hilarij.<ref>''Domentijanova žitija''.</ref> Slaven Savin biograf je bil tudi Teodozij Hilandarec, ki je ustvarjal med vladanjem kraljev Štefana Milutina in Štefana Dečanskega. Tudi on se je trudil širiti Simeonov in Savin kult. ''Življenje Svetega Save'' je napisal po Domencijenovem zgedu. Njegovo delo ima tudi zgodovinopisno vrednost, ker je pisano bolj trezno in vsebuje manj svetopisemskih motivov kot Domencijanovo. Drugo pomembno Teodozijevo delo je ''Življenje svetega Petra Koriškega'', ki se šteje za umetniško najuspešnejše delo srbske srednjeveške književnosti. Nekateri literarni zgodovinarji imajo njegovo delo za [[roman]] in Teodozija za prvega srbskega romanopisca.<ref>''Antologija srpske književnosti''.</ref> Med pomembne pisce tistega obdobja spada tudi nadškof Danilo II. Napisal je kar šest živjenjepisov: kraljice Jelene, kralje Dragutina, kralja Milutina in nadškofo Arsena I., Jaonikija in Evstahija. Njegovi življenjepisi so vključeni v ''Žitija kraljeva i arhiepiskopa srpskih'' (''Življenja srbskih kraljev in nadškofov'') ali ''Carostavnik''. Zbornik so pisali najmanj štirje pisci in vsebuje biografije srbskih vladarjev od kralja [[Radoslav]]a do leta 1335 in nadškofov od Arsena do Jefrema. Obdobje od leta 1335 do 1375 je kasneje napisal in v zbornik vključil neznan pisec.<ref>''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. str. 1-10.</ref> ==Rudarstvo== [[Slika:Brskovo pozicija tvrdjave 1.svg|250px|thumb|Lega Brskova]] Na ozemlju Srbskega kraljestva so rudarili že [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]]. Srbi so ob naselitvi na [[Balkan]] poznali samo tehike obdelave [[Železo|železa]]. Srbija je bila so sredine 13. stoletja agrarna država. V prvih letih vladanja kralje Uroša so se v Srbiji naselili nemški rudarji [[Sasi]]. Razlogi za njihovo naselitev niso znani. Naselili so se pred letom 1254, ker so takrat že omenjeni v eni od listin kralja Uroša, izdani Dubrovniški republiki. Po eni od teorij so se priselili pod pritiskom Mongolov, po drugi pa jih je zaradi obojestranskih interesov v Srbijo povabil kralj Uroš. Prvi Sasi so se naselili v Brskovu na [[Tara (reka)|Tari]] v okolici sedanjega [[Kolašin]]a, [[Črna gora]]. S seboj so prinesli tehnike obdelave barvnih kovin – [[Srebro|srebra]], [[Svinec|svinca]] in [[Baker|bakra]], ki jih Srbi niso poznali. Sasom je bila zagotovljena avtonomija, ki se je kazala v volitvah lastnega kneza, neodvisnosti sodišč in svobodi veroizpovedi. Knez je imel pravico do svojega [[kaplan]]a, pečata in dopisovanja z vladarji. Imel je tudi določene sodne obveznosti. Neodvisna saška sodišča je tvoril svet 12 meščanov, ki mu je predsedoval knez. Znak kneževega sodnega dostojanstva je bila srebrna palica. Prva rimskokatoliška dieceza v Srbiji je dokumentirana prav v Brskovem. Imela je svojo cerkev, posvečeno sveti Mariji in bila pod jurisdikcijo Kotorske katoliške škofije. V Brskovem so se od leta 1276 kovali srebrni dinarji, ki so bili imitacija beneških srebrnikov. [[Dante Alighieri|Danta Alighieri]] je v svoji ''[[Božanska komedija|Božanski komediji]]'' kralja Štefana Milutina zaradi ponarejanja denarja umestil v deveti krog pekla. Najpogostejši tujci v saških mestih so bili Dubrovčani in nekaj Kotoranov in Dubrovčanov.<ref>Đekić 2000, str. 141-154.</ref> ==Kralji== {|class="wikitable" |-- ! Slika ! Ime ! Vladanje ! Komentar |-- |[[Slika:Stefan the First-Crowned, Ljeviška.jpg|80px]] ||[[Štefan Prvokronani]] || 1196&ndash;1202<br>1204&ndash;1228 || Drugi sin Štefana Nemanje. Ko se je oče leta 1196 umaknil v samostan, je nasledil naslov ''veliki knez''. Vladanje se je začelo z borbo proti bratu Vukanu, ki ga je izgnal v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgarijo]]. Bolgarski car [[Kalojan]] mu je v zameno za Moravsko banovino dal na razpolago vojsko [[Kumani|Kumanov]]. Kriza se je končala, ko je Sava s pogajanji dosegel spravo med bratoma. Štefanova oblast je postala nesporna. Leta 1217 je bil kronan za kralja, potem pa je Sveti Sava izposloval avtokefalnost srbske Cerkve in leta 1219 postal njen prvi nadškof. Srbija je obdržala popolno neodvisnost. |-- |[[Slika:Stefanradoslav.jpg|80px]] ||[[Štefan Radoslav]] || 1227–1233|| Sin Štefana Prvokronanega. Med očetovim vladanjem je vladal v Zahumju in imel status guvernerja Zete. Skupaj z očetom je bil soustanovitelj [[Samostan Žiča|samostana Žiča]]. Oče je zaradi slabega zdravja leta 1227 odstopil in se umaknil v samostan. Radoslava je kot srbski nadškof kronal stric Sveti Sava. Poroka z bizantinsko princeso Ano Dukaino Angelino se je izkazala za nepriljubljeno in spodkopala njegovo avtoriteto. Izgubil je zaupanje prebivalstva in moral po uporu leta 1233 odstopiti. Po izgubi prestola je pobegnil [[Dubrovnik]].<ref>Ćirković 2004, str. 38, 44, 46.</ref> |-- |[[Slika:Fresco of Stefan Vladislav, Mileševa, edited.jpg|80px]] || [[Štefan Vladislav I.]] || 1233–1243 || Sin Štefana Prvokronanega. Nasledil je brata Radoslava in vladal deset let, potem pa ga je strmoglavil mlajši brat Štefan Uroš I. Vladanje je nadaljeval v Zeti. V njegovi zakladnici je bila najdena prva znana srbska zastava.<ref>Ćirković 2004, str. 38, 46, 58.</ref> |-- |[[Slika:Loza Nemanjica Decani d 6.jpg|80px]] || [[Štefan Uroš I.]] || 1243–1276 || Sin Štefana Prvokronanega. Nasledil je brata Vladislava. Okrepil je trgovanje z Dubrovnikom in [[Kotor]]jem, s čimer se je začel gospodarski razcvet kraljestva. Leta 1353 je začel vojno z Dubrovnikom in leta 1254 sklenil mir. V 1260. letih je izbruhnila nova vojna z Dubrovnikom, ki je trajala do leta 1268. Uroš se je takoj po njej obrnil proti [[Ogrsko kraljestvo|Ogrski]] in osvojil Mačvo, potem pa bil ujet. Spravo med kraljema je zagotovila poroka Uroševega sina Štefana Dragutina s Katarino, hčerko [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]]. Uroša I. bi moral naslediti najstarejši sin Dragutin, oče pa je favoriziral mlajšega sina Štefana Milutina, zato ga je Dragutin leta 1276 odstavil.<ref>Ćirković 2004, str. 47-49, 55.</ref> |-- |[[Slika:Stefan Dragutin, Arilje.jpg|80px]] ||[[Štefan Dragutin]] || 1276&ndash;1282<br>1282&ndash;1316 || Sin Štefana Uroša I. Po bitki pri Gacku je s pomočjo ogrske vladarske hiše odstavil očeta. Leta 1282 je bil poškodovan in prepustil vrhovno oblast mlajšemu bratu Milutinu, vendar je še vedno vladal na ozemlju, ki je kasneje postalo [[Sremsko kraljestvo]] s prestolnico [[Beograd]]. Milutin je okrepil odnose z Bizantinskim cesarstvom in zavrnil predajo oblasti sinu Vladislavu II., kar je povzročilo delitev kraljestva. Dragutin je še naprej vladal na severni meji v zavezništvu z Ogrskim kraljestvom, v zadnjih letih vladanja pa se je ponovno združil s Srbijo, uradno kot njen vazal.<ref>Ćirković 2004, str. 48-52, 62.</ref> |-- |[[Slika:Milutinst.jpg|80px]] ||[[Štefan Uroš II Milutin|Štefan Milutin]] || 1282–1321 || Sin Štefana Uroša I. in naslednik kralja Dragutina. Po prihodu na prestol se je takoj obrnil proti Makedoniji, zasedel njen severni del s Skopjem, ki je postalo njegova prestolnica. Prodiranje je nadaljeval na ozemlje Bolgarije in osvojil severno Albanijo do Kavale. Kasneje je v Bolgariji osvojil Vidin, v Albaniji pa Drač. Po sklenitvi mirovnega sporazuma z Bizantinskim cesarstvom leta 1299 se je začela nasledstvena vojna z Dragutinom. Milutin se je na bizantinski strani udeležil bitke pri Galipoliju leta 1412, ki se je končala z njegovo zmago. Ko je Dragutin umrl, mu je prepustil večino svojega ozemlja in Beograd. Milutina je še istega leta poskušal odstaviti sin Štefan Uroš III., kar je imelo za posledico njegov izgon v Carigrad. Leta 1319 so vse Dragutinovo ozemlje, razen Braničeva, zasedli Ogri. <br><center><small>'''Opomba:''' Sirmija je postala neodvisna; na začetku so v njej vladali verjetno:</small> |-- |[[Slika:Konstantin Gracanica loza lik.jpg|80px]] ||[[Štefan Konstantin]] || 1321&ndash;1322 || Mlajši sin Štefana Uroša II. Leta 1322 ga je porazil starejši brat Štefan Uroš III. |-- |[[Slika:Stefan Decanski ktitor.jpg|80px]] ||[[Štefan Uroš III.|Štefan Dečanski]]<br> || 1322–1331 || Starejši brat Štefana Konstantina. |-- |[[Slika:Serbian Emperor Stefan Dušan, cropped.jpg|80px]] ||[[Štefan Dušan]]<br><small>''Silni''</small> || 1331&ndash;1355 || Sin Štefana Uroša III. Bil je zelo izkušen vojaški poveljnik, ki je pri dvajsetih porazil Bosno in Bolgarijo. Ker oče ni bil sposoben osvajalec, ga je odstavil. Zasedel je bizantinsko ozemlje na jug do Soluna in podvojil ozemlje svojega kraljestva. Leta 1346 se je kronal za carja (cesarja). Srbsko cesarstvo se je razcvetelo. Leta 1346 je uvedel novo ustavo, tako imenovani [[Dušanov zakonik]]. |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Orbini, Mauro (1601). ''Il Regno de gli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni''. Pesaro: Apresso Girolamo Concordia. * Orbin, Mavro (1968). ''Kraljevstvo Slovena''. Beograd: Srpska književna zadruga. * Skupina avtorjev. ''Istorija srpskog naroda 1''. Srpska književna zadruga, Beograd (1999), druga izdaja. * V. Ćorović. ''Istorija Srba''. Dom i škola, Beograd (2006). * Ostrogorski, Georgije (1969). ''Istorija Vizantije''. Beograd: Prosveta. * Ostrogorski, Georgije (1970). ''Vizantija i Sloveni''. Beograd: Prosveta. * S. Ćirković. ''Pravoslavna crkva u srpskoj državi, rabotnici, vojnici, duhovnici''. Beograd (1997). str. 197–213. * S. Stanojević. ''Kralj Dragutin''. Godišnjica NČ '''45''', (1936). str. 2–19. * D. Lazarević. ''Teritorija kralja Dragutina''. Glasnik, Međuopštinski istorijski arhiv Valjeva (1990) * Bojan Miljković. ''Sava, Stefan Radoslav i Dimitrije Homatin''. Zbornik radova Vizantološkog instituta LII (2015), str. 259-275. * Vlada Stanković. ''Stefan Nemanjić i njegov brat Sava u spisima Dimitrija Homatijana''. Vizantijski svet na Balkanu, Filozofski fakultet univerziteta u Beogradu (2012), str. 111-118. * Đ. Đekić. ''Pravni položaj Sasa u Nemanjićkoj državi u 13. veku''. Srpske organske studije sv.1, Beograd (2000). str. 141-154. * Danilo Drugi, Mak Danijel, Gordon; Petrović, Damnjan, uredniki. ''Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih''. Službe. Beograd (1988). * ''Žitije Svetog Simeona, Stefan Nemanjić. Sabrani spisi Stefana Prvovenčanog''. Prosveta SKZ, Beograd (1988). * ''Hilandarska povelja''. Stefan Nemanjić, Sabrani spisi Stefana Prvovenčanog. Prosveta SKZ, Beograd (1988). * R. Radić, D. Korać. ''Iz Karakoruma u Bar — Srbija u delu anonimnog geografa XIII veka''. Zbornik radova Vizantološkog instituta '''37''' (1998). * Blagojević, Miloš (1983). ''Pregled istorijske geografije srednjovekovne Srbije''. Zbornik Istorijskog muzeja Srbije. '''20''': 45—126. * Blagojević, Miloš (1989). ''Srbija u doba Nemanjića: Od kneževine do carstva 1168—1371''. Beograd: Vajat. * Blagojević, Miloš (1997). ''Državna uprava u srpskim srednjovekovnim zemljama''. Beograd: Službeni list SRJ. * Blagojević, Miloš (2004). ''Nemanjići i Lazarevići i srpska srednjovekovna državnost''. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. * Blagojević, Miloš (2006). ''Posedi manastira Hilandara na Kosovu i Metohiji (XII-XV vek)''. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. * Blagojević, Miloš (2011). ''Srpska državnost u srednjem veku''. Beograd: Srpska književna zadruga. * Blagojević, Miloš; Medaković, Dejan (2000). ''Istorija srpske državnosti''. 1. Novi Sad: Ogranak SANU. * D. Lj. Kašić. ''Pogled u prošlost srpske crkve''. Sveti arhijerejski sinod Srpske pravoslavne crkve, Beograd (1984) * Mrgić, Jelena (2002). ''Donji Kraji: Krajina srednjovekovne Bosne''. Beograd: Filozofski fakultet. * Mrgić, Jelena (2008). ''Severna Bosna: 13-16. vek''. Beograd: Istorijski institut. * Mišić, Siniša (2014). ''Istorijska geografija srpskih zemalja od 6. do polovine 16. veka''. Beograd: Magelan Pres. * Siniša Mišić, Radivoj Radić. ''Srbija 1217. nastanak kraljevine''. Evoluta (2017). * Ćirković, Sima (1970). ''Zeta u državi Nemanjića''. Istorija Crne Gore (PDF). knj. 2, sv. 1. Titograd: Redakcija za istoriju Crne Gore. str. 3—93. * Ćirković, Sima (1995). ''Srbi u srednjem veku''. Beograd: Idea. * Ćirković, Sima (2004). ''Srbi među evropskim narodima''. Beograd: Equilibrium. * Ćirković, Sima; Mihaljčić, Rade, ur. (1999). ''Leksikon srpskog srednjeg veka''. Beograd: Knowledge. * Ćorović, Vladimir (1933). ''Istorija Jugoslavije''. Beograd: Narodno delo. * Ćorović, Vladimir (1940). ''Historija Bosne''. Beograd: Srpska kraljevska akademija. * McDaniel, Gordon L. (1984). ''On Hungarian-Serbian Relations in the Thirteenth Century: John Angelos and Queen Jelena'' (PDF). Ungarn-Jahrbuch. '''12''' (1982—1983): München, 1984: 43—50. * Blagojević, Miloš (2011). ''Nemanjići i državnost Duklje-Zete-Crne Gore'' (PDF). Zbornik Matice srpske za istoriju. '''83''': 7—24. * Božić, Ivan (1950). ''O položaju Zete u državi Nemanjića''. Istoriski glasnik. '''3''' (1-2):97—122. * Bubalo, Đorđe (2011). ''Titule Vukana Nemanjića i tradicija Dukljanskog kraljevstva''. Đurđevi stupovi i Budimljanska eparhija: Zbornik radova. Berane: Episkopija budimljansko-nikšićka. str. 79—93. * Kovačević, Jovan (1955). ''Tradicija o Dukljanskom kraljevstvu kod Nemanjića''. Istoriski časopis. '''5''':291—294. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] obot4l9t8cwq7fb06agu7fgj9ywf6y4 0 469987 6655854 6619428 2026-04-04T19:56:02Z ~2026-20931-92 257674 dodal pravo spletno stran 6655854 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Daniel Celarec''', [[Slovenci|slovenski]] [[muzikolog]], glasbeni [[kritik]], [[scenarist]] in glasbeni [[urednik]], * [[1974]], [[Kranj]]. Diplomiral je na oddelku za muzikologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Svojo profesionalno pot je začel kot glasbeni urednik na programu Ars [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]], nadaljuje pa jo kot urednik Uredništva glasbenih in baletnih oddaj na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Kot scenarist se večinoma predstavlja z glasbeno dokumentarnimi oddajami, npr. Glasba nad Berlinom<ref>[https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/edini-slovenec-med-berlinskimi-filharmoniki/490047 Glasba nad Berlinom - Berlinski filharmonik Andrej Žust]</ref>, Ko pop sreča klasiko<ref>https://www.delo.si/kultura/pop-sreca-klasiko.html Pop sreča klasiko - časnik Delo</ref>, Jumbo Big band<ref>https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/jumbo-big-band-ali-kako-so-se-trije-jazz-orkestri-znova-zdruzili/488583 Jumbo Big band - MMC</ref>, Moj klasični hit<ref>https://365.rtvslo.si/oddaja/moj-klasicni-hit/173251268</ref>, itd. Sicer je Celarec urednik več sto televizijskih posnetkov [[jazz]]ovskih, simfoničnih, komornih, zborovskih koncertov, glasbeno dokumentarnih oddaj, [[studio|studijskih]] oddaj, posnetkov opernih in [[balet]]nih predstav in glasbenih vizualizacij (videospotov). Je tudi član upravnega odbora ''IMZ Executive Board'',<ref>https://www.imz.at/about/directorate-board/</ref> ki združuje vodje glasbenih programov svetovnih televizijskih hiš in skupine ''EBU TV Music & Performing Arts Experts Group''<ref>{{Navedi splet|title=EBU TV Music & Performing Arts Experts Group|url=https://www.ebu.ch/groups/tv-music-experts|website=www.ebu.ch|language=en}}</ref>. Daniel Celarec je tudi avtor številnih strokovnih muzikoloških člankov v glasbenih revijah, npr. v reviji Dialogi<ref>https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHM53U9Z</ref> in član žirij mednarodnih televizijskih festivalov (International Emmy Awards, Prix Italia, Golden Prague International Television festival). ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih muzikologov]] ==Viri in sklici== {{refsez}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Celarec, Daniel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski muzikologi]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Celarec, Daniel]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Celarec, Daniel]] 8pwhz0u141vkucu6jiltma6keyhww2w 0 470931 6655693 6558697 2026-04-04T12:16:42Z Ljuba24b 92351 /* Galerija */ np 6655693 wikitext text/x-wiki [[Image:Stpaulandpetertemplon.png|thumb|A reconstruction of the templon of St. Paul's and Peter's Cathedral.]] '''Templon''' (iz grščine τέμπλον, kar pomeni 'tempelj') je značilnost bizantinskih cerkva, in je sestavljen iz pregrade, ki ločuje ladjo od zakramentov pri oltarju. Trden templon se je prvič pojavil v krščanskih cerkvah okoli 5. stoletja in ga še vedno najdemo v mnogih vzhodnokrščanskih cerkvah. Sprva je bil nizka pregrada, ki se verjetno ni dosti razlikovala od oltarne ograje mnogih zahodnih cerkva. Sčasoma se je razvil v sodobni [[ikonostas]], ki ga še danes najdemo v pravoslavnih cerkvah. Običajno je sestavljen iz izrezljanega lesa ali marmornatih stebrov, ki podpirajo [[arhitrav]] (greda, ki leži na stebrih). V svetišče vodijo tri vrata, velika osrednja in dvoje manjših ob straneh. Templon prvotno ni zastiral pogleda na oltar, toda s časom so s tramov obešali [[ikona|ikone]], med stebri so bile obešene zavese in templon je postal bolj neprozoren. V sodobnih pravoslavnih cerkvah je običajno, da so odprtine templona zgrajene posebej za ikone. == Izvor == [[Image:Proskenionastemplon.jpg|thumb|Grška prednja skena, ki prikazuje trivratno tempeljsko pročelje, postavljeno v začetku 20. stoletja kot možen izvor za oblikovanje templona.]] Najverjetneje ima templon neodvisen izvor v latinski [[korna pregrada|korni pregradi]]. Klasična odrska arhitektura je en možen vir. V določenih obdobjih v času bizantinske zgodovine je gledališče močno vplivalo na slikarstvo in kiparstvo. Arhitekti so nato pod vplivom scenskih ozadij iz časov [[Sofoklej]]a zavestno posnemali klasični [[proskenij]] (latinsko ''proscenium'') klasičnega grškega odra, kopirajoč več stebrov, z velikimi vrati na sredini in dvojimi manjšimi na vsaki strani. Kipi na ozadju bi bili torej analogni ikonam svetnikov, ki gledajo navzdol <ref name="myref-12">[[Josef Strzygowski|Strzygowski, Josef]]. "A Sarcophagus of the Sidamara Type ... and the Influence of Stage Architecture upon the Art of Antioch." ''The Journal of Hellenic Studies'', '''Vol. 27''' (1907). 99–122.</ref>. Podobnosti pa so verjetno le vizualne. V [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], glavnem mestu bizantinskega cesarstva, so bile v 5. in 6. stoletju uprizarjane klasične drame, ko se je pojavil prvi templon in se je razvijala krščanska liturgija, vendar drame in njihova arhitektura na krščanski obred niso mogle vplivati. Precej bolj verjetna teorija je, da so modeli templonov, tako po obliki kot vsebini, podobni dekorativni zavesi (''parohet'') v judovskih sinagogah iz 2. in 3. stoletja. Tudi te so imele tri glavne elemente: osrednja vrata, ki vodijo do oltarja, manjše bočne prehode in razporeditev delov, podobnih templonu. Zavesa verjetno ni bila neposredni prototip templona; verjetno izhaja iz posnemanja zaslona Tore v oltarju tipičnega sirskega poganskega templja <ref name="myref-2">Swift, Emerson Howland. ''Hagia Sophia''. Columbia University Press, New York, 1940.</ref>. Neposredno lahko primerjamo tudi postavitev velikega jeruzalemskega templja. Najbolj sveti in najbolj notranji del, znan pod imenom ''Sveto nad svetim'', je bil tam, kjer se hrani [[Skrinja zaveze]]. Ta soba je bila od večjega dela notranjosti glavne stavbe ločena z veliko zaveso, 'tančico templja'. Samo Svetemu duhovniku je bilo dovoljeno vstopiti v ta del in le enkrat na leto na [[Jom Kipur]]. Tretji del je bilo vhodno dvorišče. To arhitekturno izročilo za oba glavna dela lahko prenašamo v krščanske cerkve in je še vedno najbolj nazorno prisotno v vzhodnih pravoslavnih cerkvah, kjer [[ikonostas]] deli oltar, ki vsebuje posvečeno evharistijo - manifestacijo [[Nova zaveza|Nove zaveze]], od večjega dela cerkve, ki je dostopen vernikom. V pravoslavni krščanski tradiciji, razen cerkva v ženskih samostanih, lahko samo moški z dobrim razlogom vstopijo v oltarni del za ikonostasom. Pregrade, imenovane temploni v grščini, so bile uporabljene tudi v primerih, ko so se rimski cesarji pojavljali v javnosti za ločitev cesarskega spremstva od množice <ref>Maria Cheremeteff in Leong, Albert ed.;''The Millennium: Christianity and Russia, A.D. 988–1988''; p.108-110; 1990; St Vladimir's Seminary Press;{{ISBN|0-88141-080-2}}</ref>. == Etimologija == ''Templon'' je izposojena beseda v grščini, iz latinske ''templum'', '[[tempelj]]'; kako in zakaj je dobil svoj sedanji pomen, ni jasno. Najbolj očitna razlaga je, da oblika templona spominja na poganski tempelj. Stopnice do apside (polkrog, kjer je oltar) so analogne [[stereobat]]u in [[stilobat]]u templja (tla templja). Stebri, razporejeni v obliki '''π''', spominjajo na stebre, ki obkrožajo vse štiri strani templja, [[arhitrav]] je videti kot arhitrav na templju, izklesani diski na arhitravu pa so analogni [[metopa]]m na [[ogredje (arhitektura)|ogredju]]. Vendar pa se domneva tudi, da ime ''templon'' ne izhaja iz poganskih templjev, ampak iz krščanske ideje o svetišču, kjer so častili Boga, natančneje iz templja v Jeruzalemu. V skoraj vseh sodobnih evropskih jezikih je beseda ''templon'' neposredno in pozna izposoja grškega arhitekturnega izraza in jo le redko najdemo zunaj akademske uporabe. == Zgodnji primeri == [[File:Rom, Santa Maria in Cosmedin, Innenansicht.JPG|thumb|Santa Maria v Cosmedin, Rim]] Arheološki dokazi za zgodnji templon izvirajo iz stolnice svetega Janeza v Stoudiosu v Konstantinoplu, baziliki, zgrajeni okoli leta 463. Korna pregrada je obkrožala oltar v obliki '''π''', z enimi velikimi vrati, obrnjenimi proti ladji in dvema manjšima na drugih straneh. Dvanajst slopov je imelo korne plošče, dolge približno 1,6 metra. Višina plošč ni znana. Korna pregrada ni bila le nizek [[parapet]]; najdeni so bili ostanki stebrov, kar kaže na to, da je pregrada na vrhu stebrov nosila arhitrav<ref name="myref-9">Matthews, Thomas F. ''The Early Churches of Constantinople: Architecture and Liturgy''. Pennsylvania State University Press, PA, 1971, {{ISBN|0-271-00108-9}}</ref>. Na [[Tempeljski grič|Tempeljskem griču]] v [[Jeruzalem]]u so odkrili številne delce marmornega templona <ref>Was the Aksa Mosque built over the remains of a Byzantine church?, By ETGAR LEFKOVITS, Jerusalem Post, November 16, 2008 [https://www.jpost.com/Israel/Was-the-Aksa-Mosque-built-over-the-remains-of-a-Byzantine-church]</ref>. Čeprav obstaja nekaj arhitekturnih in arheoloških dokazov zgodnjega templona, prvi in najbolj podroben opis izhaja iz pesmi Pavla Silentiariusa, ki opisuje Hagijo Sofijo v Carigradu. Sestavljena je bila blizu konca vladanja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] in verjetno recitirana ob prazniku [[Sveti trije kralji (praznik)|Svetih treh Kraljev]], 6. januarja 563, ob praznovanju obnove cerkve po obnovi velike kupole. Templon Hagije Sofije je bil, kot pravi Pavel, obkrožen, »takšen prostor, ki je bil v vzhodnem loku velike cerkve rezerviran za brezkrvne žrtve« <ref name="myref-8">Lethaby, W. R. and Swainson, Harold. ''The Church of Sancta Sophia Constantinople: A Study of Byzantine Building''. Macmillan and Co., London, 1894.</ref>. To pomeni, da se je raztezal po dolžini vzhodne polkupole, vključno z [[apsida|apsido]], vendar brez [[eksedra|eksedre]] (vdolbine na polovici kupole v steni). Na treh straneh pravokotnega tlorisa okoli oltarja je bilo razporejenih dvanajst s srebrom pokritih marmornih stebrov, približno 4,94 metra od podlage do [[kapitel]]a. Na njih je počivalo vodoravno ogredje. Tri vrata so omogočala vstop v apsido, osrednja so bila večja od drugih. Čeprav so zgodnji učenjaki predlagali, da so bili vsi stebri in vsa vrata v eni liniji, vzporedni z apsido, sodobne rekonstrukcije prikazujejo osrednji portal, obrnjen proti ladji z manjšimi vrati, ki so na drugih straneh pravokotnega tlorisa <ref name="myref-15">Xydis, Stephen G. "The Chancel Barrier, Solea, and Ambo of Hagia Sophia." ''The Art Bulletin''. '''Vol. 29''', No. 1 (March 1947). 1–24.</ref>. Vmes so bili stebri iz marmorja, prekriti s srebrom, visoki približno 1,00 do 1,10 metra. Na njih so bili izklesani monogrami Justinijana in Teodore (6. stoletje), čeprav je bil Teodora že nekaj let mrtva, pa tudi več grbovnih križev v središču. Na sredini arhitrava je bil [[Cizeliranje (umetnost)|cizeliran]] Kristusov medaljon. Na obeh straneh so bili medaljoni angelov, prerokov, apostolov in na koncu Device Marije. Rezbarije na arhitravu so bile globoko navezane na bogoslužje. Drug templon, ki je iz približno istega obdobja, je v cerkvi sv. Janeza Efeškega, ki jo je Justinijan obnovil kot križno kupolo <ref name="myref-10">Procopius. ''Procopius. Vol. VII: Buildings''. Trans. H.B. Dewing and Glanville Downey, Harvard University Press, Cambridge, 1940.</ref>. Nad stranskimi vrati je bil napis svetega Janeza Teologa, saj je bila kripta svetnika znotraj zaprtega svetišča. Sveti Janez Krstnik je bil verjetno izklesan nad drugimi vrati templona Hagije Sofije, saj je viden v liturgičnih cerkvenih spisih. Vsekakor je večina templonov sledila isti osnovni zasnovi. Običajno so bili izklesani iz enobarvnega marmorja, nekateri prekriti s plemenitimi kovinami, drugi pa iz barvnega marmorja. Plošče so bile pogosto izklesane z rastlinskimi ali živalskimi vzorci, arhitravi pa s poprsji Boga, Device in svetnikov. Slikovni okras na templonu je bil v glavnem koncentriran na arhitravu. To se je nadaljevalo od Justinijanovega do srednje bizantinskega obdobja, kar je razvidno iz izkopavanj v Sebasteju v Frigiji iz 10. st., ki so odkrila marmornat templon, katerega poslanica je prekrita s poprsji svetnikov. Obstajajo dokazi, da so bile ikone pred stebri templona obešene pred ikonoklazmom. Konstantinoplski patriarh Nicefor I. (806 do 815) opisuje prenosne ikone, obešene na stebre in vrata templona v svoji ''Antirretikoi''. Pomembne prenosne in kolosalne ikone so bile postavljene tudi pred templon, kot v cerkvi svetega Pantelejmona v Nerzei iz 11. stoletja <ref name="myref-6">Kavan, Katrina. "Screen: Early Christian and Byzantine." ''The Grove Dictionary of Art Online''. Oxford University Press, Accessed 23 March 2004. <www.groveart.com>.</ref>. == Galerija == Slike templonov v cerkvah. Nekateri imajo ikone nameščene med stebre. <gallery> File:Hosios Loukas Panayia 20091116-4.JPG|[[Hosios Lukas|Hosios Lokas]] - cerkev Božje matere]] File:Hosios Loukas BW 2017-10-08 14-20-57.jpg |Hosios Lukas - Katolikon File:Prerrománico Santa Crsitina de Lena 4.jpg|[[Santa Cristina de Lena|Kristinina cerkev v Leni, Španija File:Agii Apostoli.jpg|[[Church of the Holy Apostles, Athens|Cerkev sv. Apostolov, Atene File:Sv. Kliment i Pantelejmon Plaošnik 003.JPG|Sv. Panteleimon, Ohrid, Severna Makedonija File:Roma Santa Maria in Cosmedin BW 1.JPG|[[Santa Maria in Cosmedin]] File:St. Panteleimon's Church, Nerezi 20.JPG|[[Cerkev sv. Pantelejmona]] (Gorno Nerezi), Skopje File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, iconostase with Mary and Saint George.jpg|[[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] File:Panagía Gorgoepíkoös interior 2010.jpg|Agios Eleftherios v Atenah File:Thessaloniki-Hagia Nicolaos Orphanos- 5685x3807.jpg|Cerkev sv. Nikolaja Orfana, Solun File:Church of the Apostoles, Thessaloniki, interior.JPG|Cerkev sv. Apostolov, Solun File:St Luke's Templon, Glasgow.jpg|Grška pravoslavna stolnica sv. Luke, Glasgow </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Cyril Mango: On the history of the templon and the martyrion of St. Artemios at Constantinople. In: Zograf 10, 1979, S. 40–53. *Urs Peschlow: Zum Templon in Konstantinopel. In: Αρμος. Τιμητικός τόμος στον καθηγητή N. K. Μουτσόπουλο για τα 25 χρόνια πνευματικής του προσφοράς στο πανεπιστήμιο. Thessaloniki 1990. S. 1449–1475. *Neslihan Asutay-Fleissig: Templonanlagen in den Höhlenkirchen Kappadokiens. Lang, Frankfurt a. M. u. a. 1996, ISBN 978-3-631-49656-5. *Hans Georg Thümmel: Templon und Ikonostas. In: Logos im Dialogos. Gedenkschrift für Hermann Goltz. Berlin 2011, S. 309–321. ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20050405065959/http://www.heritage.org.cy/architect.htm Cyprus's Centre of Cultural Heritage] Contains a photo of a rebuilt "modern" templon * [http://www.artandarchitecture.org.uk/images/conway/8dbbf053.html Templon of Saint Luke of Stiris] Hosios Loukas, Phokis, Boeotia, Greece [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] [[Kategorija:Cerkvena arhitektura]] leam8efuf3z5kjlvvhww62u8lnoavan 0 474399 6655718 6619174 2026-04-04T13:39:52Z Stebunik 55592 /* Kalemegdan */ 6655718 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela drhal pomorila okrog 50.000 (morda tudi več) katoličanov, ki so največ kot trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška cerkev svete Venerande je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] 4r2ofit2zoq830qt4nmwzcnbys1g6hw 6655719 6655718 2026-04-04T13:41:41Z Stebunik 55592 /* Cerkev Svete Venerande v Baru */ 6655719 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela drhal pomorila okrog 50.000 (morda tudi več) katoličanov, ki so največ kot trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] 7b5fofdz2ndtii6enbfmpoyjks05fe5 6655720 6655719 2026-04-04T13:43:32Z Stebunik 55592 /* Cerkve in izviri */ 6655720 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] 68ful24sgrjq36hxt0mprx1eblhn2rn 6655721 6655720 2026-04-04T13:54:08Z Stebunik 55592 /* Cerkve in izviri */ 6655721 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== To ozemlje je kot [[Solunski eksarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. V zmedenih časih [[ikonoklaezem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] podredil to področje carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso hoteli ukloniti uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanomo to češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] driww1f8ej9y2tziyv4ls2ma2wbxd5d 6655723 6655721 2026-04-04T13:56:04Z Stebunik 55592 /* Stolnica v Skopju */ 6655723 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski eksarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. V zmedenih časih [[ikonoklaezem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] podredil to področje carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso hoteli ukloniti uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanomo to češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] a1hdneexe40qcewbs92ucoo48ge1bg8 6655725 6655723 2026-04-04T13:57:12Z Stebunik 55592 /* Stolnica v Skopju */ 6655725 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski eksarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] podredil to področje carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso hoteli ukloniti uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanomo to češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] atn5blg6dlueotqbjtc5xhlhnll98ne 6655726 6655725 2026-04-04T14:08:35Z Stebunik 55592 /* Stolnica v Skopju */ 6655726 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada, ne smemo pomešati s političnim področjem [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] iz1gg829730jziefw5kctasxlu2uxt7 6655728 6655726 2026-04-04T14:10:08Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6655728 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada, ne smemo pomešati s političnim področjem [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] c9y17lptxtxctvyf377yaztgeydxxk6 6655734 6655728 2026-04-04T14:12:30Z Stebunik 55592 /* Stolnica v Skopju */ 6655734 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] go1g5kh4ifojz38ergob1xypchxn8ix 6655735 6655734 2026-04-04T14:18:17Z Stebunik 55592 6655735 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in uglede ostružniški trgovec je vodil svojo od rojstva slepo hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir. <ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke]] f2wntlootyv18bk6u0rxv3kjo7vl7x4 6655740 6655735 2026-04-04T14:26:19Z Stebunik 55592 /* Železnik */ 6655740 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en izvir Svete Petke, ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in ugleden ostružniški trgovec je vodil svojo sleporojeno hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke]] avler5ej2zuk89w3i8cwm4s0460uzie 6655741 6655740 2026-04-04T14:28:49Z Stebunik 55592 /* Železnik */ 6655741 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en [[Izvir svete Petke, Železnik|Izvir svete Petke]], ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in ugleden ostružniški trgovec je vodil svojo sleporojeno hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke]] t89u21yfxds5d5s3665vwunwasbuylf 6655746 6655741 2026-04-04T14:35:25Z Stebunik 55592 /* Železnik */ 6655746 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Petka | birth_date = | death_date = | feast_day = [[14. oktober]] ([[julijanski koledar]]) <br>[[27. oktober]] ([[gregorijanski koledar]]) | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]] | image = | imagesize = 230px | caption = Podoba svete Petke v Skalnatem samostanu [[Bolgarija]] | birth_place = | death_place = | titles = [[redovnik|redovnica]] in [[puščavnik|puščavnica]] | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] | canonized_place = | canonized_by = | attributes = [[križ]], [[sveto pismo]], temna [[obleka]], vejica [[navadna bazilika|bazilike]] | patronage = čipkarji, vezeninarji, krojači, šivilje, predice, tkalci, zakonci<ref name="patron">{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|title=Saint Petca Parasceva|year=2010|publisher=Patron Saints Index|accessdate=March 31, 2010|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615013630/http://saints.sqpn.com/saintp2c.htm|archivedate=June 15, 2010}}</ref>; zavetnica žensk ter varuhinja revežev in bolnikov<ref>{{navedi splet|url= https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|title= Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine!|publisher= Alo.rs|date= 27. oktober 2019|accessdate= 26. februar 2020|archive-date= 2019-11-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20191119211346/https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest|url-status= dead}}</ref>; [[Moldavija]], [[Bolgarija]], [[Makedonija]], [[Romunija]], [[Grčija]] in [[Črna gora]]. | major_shrine = [[Stolnica]] v [[Iaşi]]ju ([[Romunija]]) <br>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] [[Sveta Petka|Svete Petke]] na [[Kalemegdan]]u | suppressed_date = | issues = }} '''Sveta Petka Balkanska''' (znana tudi kot: '''Petka Trnovska''', ''Petka Bolgarska, Petka Srbska, Petka Beograjska'', '''Paraskeva, Veneranda''' ali samo '''Sveta Petka''', {{lang-grc|Ὁσία Παρασκευὴ ἡ Ἐπιβατινή}}, {{lang-el|Οσία Παρασκευή η Επιβατινή ή Νέα}}, {{lang-sr|Света Петка}} / Sveta Petka ali Петка Параскева / Petka Paraskeva, Paraskeva Pyatnitsa, Petka Trnovska) je bila krščanska svetnica, puščavnica in spokornica, ki je živela v 11. stoletju. *[[1010]] Epivat (Epivates, danes [[Selimpaşa]] blizu [[Carigrad]]a, [[Bizantinsko cesarstvo]]), †Epivat [[14. oktober|14. oktobra]] [[1080]]. == Življenjepis == === Rojstni kraj in [[cerkev (stavba)|cerkev]] === Petka se je rodila v Epivatu (danes [[Selimpaşa]]) – dvomilojonskem mestu 50 km zahodno od [[Carigrad|Konstantinopla oz. Carigrad]]a na severni obali [[Marmarsko morje|Marmornega morja]], in sicer v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] družini v Bizantinskem cesarstvu .<ref>Kiril Petkov, The Voices of Medieval Bulgaria, Seventh-Fifteenth Century: The Records of a Bygone Culture, Volume 5, BRILL, 2008, {{ISBN|9004168311}}, p. 274.</ref> Njeni starši so bili bogati veleposestniki. Poleg nje so imeli še sina Jevtemija, ki se je že za življenja staršev zamenišil ter postal maditski škof (989 – 996).<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> <<ref>{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=748}}</ref> Njej posvečeno cerkev so zgradili v Epivatu na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, o čemer obstaja najstarejše poročilo iz 1200, katero je napisal ruski popotnik – novgorodski nadškof Anton. <ref>''Anton Novgorodski'' (*kot Dobrina Jadrejkovič 1190, †1232) je bil ruski novgorodski [[nadškof]]; 1190 je vstopil v samostan [[Kutin]].</ref> <ref name=walsh2007>{{citation | first1=Michael | last1=Walsh | year=2007 | title=A New Dictionary of Saints: East and West | page=54 | publisher=Liturgical Press | isbn=0-8146-3186-X | url=https://books.google.com/books?id=8mUJ58SMMhEC&pg=PA54 }}</ref> <ref name=keck1998>{{citation | first1=Karen Rae | last1=Keck | year=1998 | title=Anthony of Novgorod | work=The Ecole Initiative|url=http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | accessdate=2011-10-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120407014238/http://ecole.evansville.edu/glossary/anovgorod.html | archive-date=2012-04-07 | url-status=dead }}</ref> <ref name=Majeska2016>{{citation | first=George P. | last=Majeska | year=2016 | title=Politics and Hierarchy in the Early Rus' Church: Antonii, a 13th-century Archbishop of Novgorod| work=Tapestry of Russian Christianity: Studies in History and Culture. | url=https://kb.osu.edu/handle/1811/79344 | accessdate=2019-02-01 }}</ref> Avgusta 1817 je cerkev popolnoma uničil velik požar, a 1820 so jo ponovno zgradili. 1885 je občina staro cerkev porušila in zgradila veliko večjo na istem mestu 1891 kot največja cerkev v Vzhodni Trakiji: 16 m visoka, 26 m dolga in 30 m široka in od daleč vidna. Spomladi 1979 so jo muslimanski nestrpneži podrli in tam napravili park. === Spokorniško življenje === Legenda pravi, da je Paraskeva kot otrok slišala v cerkvi Gospodove besede: "Kdor hoče priti k meni, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ na rame in hodi za menoj." (Mr 8, 34). Te beside so jo spodbudile, da je razdelila svoja bogata oblačila revežem in pobegnila v Konstantinopel oz. [[Carigrad]]. Njeni starši, ki so nasprotovali njeni odločitvi za redovniško življenje, so jo iskali – a ona je pobegnila v [[Kalcedon]]; pozneje je živela pri cerkvi Presvete Bogorodice v [[Heraclea Pontica]]. Po drugih virih je že kot mlada želela služiti Bogu, vendar je zapustila očetovo hišo šele po smrti staršev in se po več vmesnih postajah končno naselila v Jordanski puščavi. <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=N. Velimirović|title=Ohridski prolog|page=749}}</ref> Živela je strogo življenje in doživela videnja Blažene [[Sveta Marija|Device Marije]]. Romala je v [[Jeruzalem]], da bi tam živela vse do smrti. Naselila se je v puščavskem kloštru ob reki [[Jordan]]u. <ref name="patron"/> == Smrt in češčenje == === Smrt === Po mnogoletnem spokornem življenju se ji je prikazal [[angel]] in ji naročil, naj se vrne v domovino, da bo tam širila [[evangelij]] in tam izročila svoje telo materi zemlji. Šla je nazaj v Carigrad, nato pa je živela v vasi [[Mimarsinan|Kallikrateia]], pri cerkvi Svetih apostolov še dve leti v neprestanem postu in molitvi. Umrla je v rodnem Epivatu in se preselila v rajska naselja. <ref name="#1"/> === Cerkve in izviri === ==== [[Stolnica]] v [[Skopje|Skopju]] ==== Vse to balkansko ozemlje — današnja Srbija, Bolgarija, Makedonija, Črna gora in severna Grčija — je kot [[Solunski egzarhat]] s sedežem v [[Solun]]u dolga stoletja spadalo po upravo rimskega patriarhata. Tega verskega področja, ki je sicer politično spadalo pod upravo Carigrada — kamor je več stoletij spadal tudi Rim —, pa ne smemo pomešati s političnim področjem sorazmerno kratkotrajnega [[Solunsko kraljestvo|Solunsega kraljestva]], ki je nastalo več stoletij pozneje. V zmedenih časih [[ikonoklazem|ikonoklazma]] je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski cesar]] to področje tudi cerkveno podredil carigrajskemu patriarhatu, ker se rimski papeži niso nikoli strinjali s takratnim stoletja trajajočim uničevanju svetih kipov in podob, ampak so vztrajali pri nauku, da je kristjanom tozadevno češčenje dovoljeno in tudi primerno. Kljub tem ukrepom pa se je na tem ozemlju ohranjala pomembna katoliška manjšina, ki je tudi javno imela svoje bogoslužne prostore v večjih mestih in tudi v Skopju, vse do prihoda Turkov: mednje so spadali tudi dubrovniški trgovci in saški rudarji. Po razkolu so se katoličani na ozemljih pod vplivom [[Carigrad]]a našli v nezavidljivem položaju. Kako v težavnih razmerah so živeli že prej, kaže krvavi [[Pokol Latinov]] 1182 v [[Carigrad]]u, ko je pobesnela in od cesarja nahujskana drhal pomorila med 50 do 100.000 katoličanov, ki so največ kot avtohtoni naseljenci in trgovci že dolgo bivali v tem kraju. Kot posledica so njihovi potomci — ki so izkoristili tudi pomoč križarjev, ki so bili pravzaprav namenjeni v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] — ustanovili 1204 [[Latinsko cesarstvo]]. Vzhodni grški razkol pa je [[Slovani|Slovane]] odcepil od središča katoliške Cerkve, [[Rim]]a. Katoličani so postali brezpravni. Ohranile pa so svojo cerkveno samostojnost posebno rudarske naselbine na [[Kosovo|Kosovu]]: [[Trepča]] (1303), [[Novo brdo]], [[Janjevo]] (1308), [[Letnica, Kosovo|Letnica]]. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Kordin|title=Diaspora na našem jugu|page=5}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=38}}</ref> , kakor tudi v [[Severna Makedonija|Makedoniji]] Kratovo, Zletovo in [[Skopje]]. Katoličani so imeli v Skopju škofa in škofijo s [[Stolnica svete Petke|Stolnico svete Petke ali Venerande]]. Katoliška naselbina – torej tudi nadškofija – se je v Skopju ohranila kljub proslulemu protikatoliškemu [[Štefan Dušan|Dušanovemu]] zakoniku, ki je katoličane stavil zunaj zakona; katoliške naselbine v teh rudarskih središčih so se ohranile tudi v času [[Nemanjići|Nemaničev]] in na začetku [[Turki|turške]] vladavine, ker so oboji zaradi lastne koristi spoštovali sorazmerno neodvisnost dubrovniških rudarskih in trgovskih naselbin. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=22}}</ref> Kjer je preganjanje dolgo trajalo, je tam krščanstvo izginilo, ali se je ohranjalo na skrivaj, doma. Taki so bili [[Kosovo|kosovski]] [[ljaramani]]: v javnosti so se kazali kot muslimani ali pravoslavci, a doma kot katoličani. <ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=35.36}}</ref> Pritisk na katoliške vernike je trajal na osvojenih ozemljih skozi stoletja in se je občasno še stopnjeval; katoliške škofe je pregnal iz njihovih središč na obrobje, prebivalstvo pa je bilo podvrženo nasilnemu spreobračanju. Ko so tako [[Turki]] 1671 [[Skopje|skopsko]] [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]] [[Sveta Petka Balkanska|Svete Petke]] (oziroma Venerande)<ref>Sveta Veneranda – imenovana tudi sveta Perpetua, Paraskeva ali Sveta Petka </ref>spremenili v [[mošeja|mošejo]], so se skopski nadškofje morali umakniti iz središča v odročno [[Janjevo]] ter je tamkajšnja velika cerkev sv. Miklavža rabila kot stolna cerkev. V Janjevem in drugih rudarskih središčih so imeli katoličani več možnosti za javno izpovedovanje vere; tamkajšnji duhovniki so na skrivaj duhovno oskrbovali tudi skrite katoličane. Od tam se je širilo tudi češčenje te krščanske svetnice po okoliških deželah.<ref>{{navedi knjigo|author=A. Turk|title=Letnica|page=66}}</ref> ==== Cerkev Svete Venerande v [[Bar]]u ==== Enoladijska katoliška [[Cerkev svete Petke, Bar|Cerkev svete Petke (Venerande)]] je bila prvobitno pokrita z leseno streho; izjemoma je obrnjena skoraj povsem proti severu. Bržkone je pripadala [[dominikanci|dominikancem]], ki so v Bar prišli sredi 13. stoletja. Na južni strani je bila lesena prižnica. V osmanskem obdobju so jo vmesno pregradili za stanovanje. V podu cerkve sta vgrajeni dve globoki žitnici; na zidovih je ohranjenih 7 medaljonov od posvetitve cerkve v obliki rdečih križev na okrskem ozadju.<ref>{{navedi splet|url= http://www.starigradbar.com/objekti/|title= Stari grad Bar – Crkva svete Venerande|publisher=Turistička Organizacija Bar|date=2018|accessdate=2. marec 2020}}</ref> ==== [[Kalemegdan]] ==== V [[Srbija|Srbiji]] so številni zdravilni vrelci poimenovani po [[Sveta Petka Balkanska|Sveti Petki]] . Eden od njih je v [[Beograd]]u, na [[Kalemegdan]]u; nad njim je [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]], ki je posvečena tej svetnici, saj so tam počivale nekaj časa njene [[relikvije]]. Verniki verjamejo, da se v Kalemegdanski trdnjavi nahaja čudodelna voda, ki zdravi tiste, ki jo uporabljajo z vero v Boga in ljubeznijo do Paraskeve; zlasti velja to za zdravljenje očesnih bolezni. Tukaj kot dragoceno svetinjo hranijo svetničin mezinec in še en prst. ==== [[Železnik]] ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Železnik]]u, v lepem gozdiču, se nahaja še en [[Izvir svete Petke, Železnik|Izvir svete Petke]], ki je po pripovedovanju čudodelen; pravijo, da so prav na tem viru slepi spregledali, nepokretni shodili a nerodkinje dobile otroke. <ref>{{navedi splet|url= https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html|title= Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih|publisher=Mondo.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020}}</ref> Nekoč je tod vodila pot od Ostružnice do Beograda. Bogat in ugleden ostružniški trgovec je vodil svojo sleporojeno hčer k zdravniku v prestolnico. Ob tem izviru sta se ustavila, odpočila, umila in popila malo hladne izvirske vode; ponoči se je trgovcu v sanjah prikazala Sveta Petka. Ko se je naslednje jutro deklica zbudila, je med jokom povedala, da vidi. V znamenje hvaležnosti je trgovec izvirek uredil ter postavil marmornato kapelico Svete Petke. ==== Rakovica ==== V predmestnem beograjskem naselju [[Rakovica|Rakovici]], blizu [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]], se tudi nahaja [[Izvir svete Petke, Rakovica|Izvir svete Petke]], ki je po izročilu čudodelen kot drugi podobni vrelci. Po ljudskem izročilu so nastali čudodelni izviri ob priliki prenašanja njenih relikvij iz Carigada prek Srbije in do Romunije. Kjerkoli se je zaradi prenočevanja povorka ustavila, je nastal zdravilni izvir.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|title=Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA|publisher=Dnevne.rs|date=27. oktober 2019|accessdate=2. marec 2020|archive-date=2020-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Cerkev svete Petke, Beograd|Sveta Petka na Kalemegdanu]] == Sklici == {{Sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Nikolaj Velimirović: ''Ohridski prolog''. Glas Crkve, Šabac 2001. *Alojz Turk: ''Letnica – marijansko hodočasničko svetište – Ekumenski centar na Kosovu. Majka Božja Crnagorska – Letnička Gospa – Zoja Cërnagore''. Dopunjeni pretisak iz verskog lista ''Blagovest'', br. 7-8 1973, Beograd 1973. ;{{ikona sl}} *Anton Kordin: ''Diaspora na našem jugu''. Knjižice št. 169-170, Ljubljana 1940. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Parascheva of the Balkans}} {{DEFAULTSORT:Sveta Petka}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.znanjesveta.com/o/Vanda Vanda (Veneranda) osebno ime] ;{{ikona sr}} *[http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka Преподобна мати Параскева – Света Петка SPC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200227233433/http://www.spc.rs/sr/prepodobna_mati_paraskeva_sveta_petka |date=2020-02-27 }} *[https://www.svetapetkaizvor.com/prepodobna-mati-paraskeva/ Преподобна Мати Параскева Великомученица Извор] *[http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/3713166/danas-je-sveta-petka.html Danas je sveta Petka. Nada Rumenić Petrić – RTS, 27. okt. 2019] *[https://www.eparhija.com/sveta-petka Prepodobna mati Paraskeva - Sveta Petka – SLIKE Šumadijska eparhija] *[https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/2906783-srbi-sutra-slave-svetu-petku-pre-nego-sto-zaspite-morate-da-uradite-ovu-jednu-stvar-foto Pravoslavni vernici sutra slave Svetu Petku: Pre nego što zaspite, morate da uradite jednu stvar. Ovakvi običaji vezuju se za selo i to samo noć pred Svetu Petku, ali ne bi škodilo da svaku noć svi ovako idemo na spavanje Telegraf] *[https://www.alo.rs/vesti/drustvo/evo-koje-obicaje-treba-da-ispostujete-na-ovaj-sveti-praznik-ko-ovo-bude-radio-trnuce-mu-ruke-cele-godine/261347/vest Danas je sveta Petka! Evo koje običaje treba da ispoštujete na ovaj sveti praznik! Ko ovo bude radio, trnuće mu ruke cele godine! Alo.rs/D.S.: 27.10.2019.] *[https://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:279962-Jaca-od-ognja Jača od ognja U velikom požaru, koji je 1888. godine zahvatio crkvu Sveta tri jerarha u moldavskom gradu Jašiju, vatrena stihija spržila je sve, samo su Petkine mošti ostale čudesno netaknute. Kako je svetiteljka dobila ime Petka] *[https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1242920/Sveta-Petka-Paraskeva-verovanja-i-obicaj.html Srpska pravoslavna crkva slavi danas veliki praznik posvećen Svetoj Petki - Prepodobnoj mati Paraskevi, zaštitnici žena, siromašnih i bolesnih.] *[https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo NARODNI OBIČAJI I VEROVANJA: Danas je SVETA PETKA, na njen dan dešavaju se ČUDA i nikako ne valja raditi OVO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200302233950/https://www.dnevne.rs/nesto-drugacije/narodni-obicaji-i-verovanja-danas-je-sveta-petka-na-njen-dan-desavaju-se-cuda-i-nikako-ne-valja-raditi-ovo |date=2020-03-02 }} ;{{ikona cnr}} *[http://www.starigradbar.com/objekti/ Stari grad Bar – Crkva svete Venerande] *[https://www.maticacrnogorska.me/files/53/06%20ivan%20jovovic.pdf Ivan Jovović: Dvooltarske crkve na Crnogorskom primorju] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski mučenci]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke]] qy2sexe7usyqykhcnqxvzpguswkeqse 0 475890 6655704 6652135 2026-04-04T12:31:22Z Upwinxp 126544 +np 6655704 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range | name=Prokletije | other_name= Проклетије<br>Bjeshkët e Nemuna | photo= Jezerski Vrh (2694) sa Karanfila (2480).jpg | photo_caption= Maja Jezercë v daljavi v Prokletijah | photo_size= 310px | country=[[Albanija]] | country1=[[Kosovo]]{{efn|name=status|{{Kosovo-note}}}} |country2=[[Črna gora]] | parent=[[Dinarsko gorovje]] |border= | geology= | period= | orogeny= | area_km2= | length_km= | length_orientation=NW-SE | width_km= | width_orientation= | highest=Maja Jezercë, [[Albanija]] | elevation_m=2694 |coordinates = {{coord|42|26|30|N|19|48|45|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | map_image= 28_Oct_2013_654_HSV_Prokletije_glaciers.jpg | map_caption= }} '''Prokletije''' (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno [prɔklɛ̌tijɛ], albansko ''Bjeshkët e Nemuna'', oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom '''Albanske Alpe''' (''Alpet Shqiptare''), so gorsko območje na zahodnem [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki segajo od severne [[Albanija|Albanije]] do [[Kosovo|Kosova]]{{efn|name=status}} in vzhodne [[Črna gora|Črne gore]]. Najvišji vrh, [[Jezerski vrh, Albanija|Maja Jezercë]] na 2694 m, je drugi najvišji vrh Albanije in najvišji vrh [[Dinarsko gorovje|Dinarskega gorovja]]. Tu sta najvišji vrh Črne gore, [[Zla Kolata]] na 2534 m (ki je delno tudi v Albaniji) in drugi najvišji na Kosovu, [[Đeravica]] z 2656 m. Najvišji vrh Albanije pa je gora Korab, del masiva [[Korab]], visok 2764 m in na vzhodu države na meji s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] (zato je tudi najvišja točka Severne Makedonije). Ena od najjužnejših ledeniških mas v Evropi, za [[ledenik]]om Snežnik (širina 41° 46′ 09″ S)<ref name="grunewald-129">Grunewald, p. 129.</ref> v masivu [[Pirin]] v [[Bolgarija|Bolgariji]], je bila odkrita v albanskem delu območja leta 2009.<ref>[https://www.manchester.ac.uk/discover/news/glaciers-discovered-in-cursed-mountains-of-albania/ Manchester University]; "Glacier Evolution in a Changing World", book edited by Danilo Godone, {{ISBN|978-953-51-3544-9}}, Print {{ISBN|978-953-51-3543-2}}, Published: 4 October 2017</ref> Regionalno gospodarstvo temelji predvsem na kmetijstvu, izseljenskih nakazilih in turizmu. == Ime == [[Ptolemaj]] je omenil ''Mons Bertiscus'', ki naj bi bil povezan s Prokletijami.<ref>{{navedi knjigo|author1=John Lemprière|author2=Lorenzo L. Da Ponte|author3=John David Ogilby|title=Bibliotheca Classica: Or, a Dictionary of All the Principal Names and Terms Relating to the Geography, Topography, History, Literature, and Mythology of the Antiquity and of the Ancients, with a Chronological Table|url=https://archive.org/details/bibliothecaclas02ogilgoog|page=[https://archive.org/details/bibliothecaclas02ogilgoog/page/n792 800]|year=1838|publisher=W.E. Dean}}</ref> Bertiscus živi v umetnih oblikah ''bertiscae'' v znanstvenih imenih za endemske vrste, ki imajo v gorah svoj ''locus classicus'' (kraj, iz katerega je bil prvič opisan takson), kot so baldrijan ''Valeriana bertiscae'', nebinovka ''Crepis bertiscae'' in perunika ''Iris bertiscae.''<ref>Karl Heinz Rechinger: ''Ergebnisse einer botanischen Reise in den Bertiscus (Nordalbanische Alpen)'', 1935, in: Feddes Repert. Spec. Nov., 38: 137–152, 319–389.</ref> Srbsko-hrvaško ''Prokletije'' in albansko ''Bjeshkët e Nemuna'' pomenijo 'preklete (gore)', morda zato, ker jih doživljamo kot nepremagljive in divje.<ref>{{citation|url=https://books.google.com/books?id=j39fWAZ8A5sC&pg=PA237|title=Montenegro, 3rd|page=237|author=Annalisa Rellie|isbn=9781841622255|year=2008}}</ref> V albanščini je drugo poimenovanje gorskega območja od 20. stoletja ''Alpet Shqiptare'', kar pomeni 'Albanske Alpe'.<ref>{{navedi knjigo|title=Fjalor enciklopedik shqiptar: N-Zh dhe një shtojcë|url=https://books.google.com/books?id=Dkc5AQAAIAAJ|year=2009|publisher=Akademia e Shkencave e Shqipërisë|quote=1953 dalloi tri krahina të mëdha natyrore: Alpet Shqiptare, Shqipërinë e Brendshme dhe Shqipërinë Bregdetare, ndërsa prof. P. Geço (shih) në v. 1963 dalloi katër krahina të mëdha: Alpet Shqiptare, Krahina Malore Qendrore, Krahina Malore ...}}</ref> == Lega in relief == [[File:Albanian Alps from Air.jpg|thumb|upright=1.5|Prokletije iz zraka]] Prokletije, najjužnejši del Dinarskega gorovja, se raztezajo več kot 64&nbsp;km od [[Skadarsko jezero|Skadarskega jezera]] ob črnogorsko-albanski meji na jugozahodu do Kosova na severovzhodu. Te točke so v mediteranskem pasu zahodnobalkanskega polotoka 42° 45' in 42° 15' S. Južno mejo Prokletij najdemo ob reki [[Drim]] in njenem pritoku Valbona. V širšem smislu Prokletije vključujejo tudi gorovja do Kosovske Mitrovice z masivoma Hajla in Mokna. Nekateri avtorji pa kot severno mejo Prokletij v geološkem smislu vidijo reko [[Lima (reka)|Lim]]. Od Skadarskega jezera se gore raztezajo severovzhodno po območju reke Cijevne, nato pa rahlo zavijejo proti vzhodu v smeri vrha Đeravice nad Metohijo (450 m), kotlino na Kosovu. Od tu se Prokletije obrnejo proti severu čez masiv Bogićevića in prelaz Čakor ter nadaljujejo z drugo vrsto gora. Prokletije se končajo na območju zgornje doline reke [[Ibar]] v bližini mesta Kosovska Mitrovica, tik za masivom Suva Planina (1750 metrov), ki obkroža porečje Metohije s severa in severozahoda. Prokletije so etnografsko in sociološko raznolike zaradi številnih ljudstev, ki v regiji živijo kot ovčarji. Imena različnih albanskih plemen (Hoti, Gruda, Kelmendi, Kastrati, Dukagjini, Shkreli, Shala, Nikaj, Krasniqi, Gashi in Rugova) se nanašajo na njihove geografske lege v območju. == Geologija == [[File:Đeravica.jpg|thumb|Đeravica, vzhodno lice]] [[File:BogëKosovë.jpg|thumb|Smučarski center Bogë]] [[File:Maja Arapit.jpg|thumb|Maja Harapit – 1000 m divja stena, kot se vidi iz [[Theth]]a]] Prokletije so podobmočje 1000 kilometrov dolgega Dinarskega gorovja. So tipično visokogorje z izrazito strmo topografijo in ledeniškimi značilnostmi. Najvišje razlike v reliefu okoli 1800 metrov so v dolinah Valbona, Grbaja in Ropojani ter Cijevna. Previsne stene in grebeni, ki tvorijo poudarjene vrhove, so značilni za zahodni in osrednji Prokletij. Vzhodne gore so manj robustne z nižjim reliefom. V dolinah so značilni učinki pleistocenske poledenitve. Večji del območja je bil spremenjen z ledeniško aktivnostjo s [[kras|kraškimi]] območji v zahodnih delih. Gorovje je nastalo z gubanjem, ki je posledica trčenja [[Afriška plošča|afriške]] in [[Evrazijska plošča|evrazijske plošče]]. Nikjer na Balkanu ledeniki niso pustili toliko dokazov [[erozija|erozije]]. Po [[Alpe|Alpah]] so te gore najbolj ledene v Evropi južno od skandinavskega [[Baltski ščit|ledenega ščita]]. Imajo zelo strma apnenčasta pobočja z obilnimi kraškimi značilnostmi. Prokletije so velike, razgibane, brez poti. So eno redkih gorskih verig v Evropi, ki ni bilo v celoti raziskano. Na nekaterih območjih Prokletije tečejo skoraj vzporedno s [[Šar planina|Šar planino]] v Severni Makedoniji, Albaniji in na Kosovu. Ta tektonski zlom je povzročil nenavadno cikcak obliko območja Prokletij in tudi njihovo krivljenje iz prevladujoče Dinarske smeri severozahod - jugovzhod proti severovzhodu.<ref name="summitpost.org">{{navedi splet|url=http://www.summitpost.org/dinaric-alps/155326|title=Dinaric Alps : Climbing, Hiking & Mountaineering : SummitPost|website=summitpost.org}}</ref> V zahodnem in osrednjem delu območja je sestava gora v glavnem enotna z [[mezozoik|mezozojskimi]] [[apnenec|apnenci]] in [[dolomit]]i [[jura|jurske]] in [[kreda|kredne]] dobe. V vzhodnih Prokletijah poleg apnenčastih in dolomitnih serij obstajajo kamnine iz poznega [[paleozoik|paleozojskega]] in [[trias]]nega obdobja, srednje triasne [[predornina|vulkanske kamnine]] in jurske [[metamorfne kamnine]]. Apnenčasta masa Prokletij je globoko presekana z dolinami v najrazličnejših kamnitih blokih gora severno od Përroi i Thatë, Biga e Gimajive južno od njih, bloka Jezerca med dolino Shala in Valbona, masiva reke Maje in Hekurave, planota Maje e Kolats severno od Valbone in Shkëlzen severovzhodno od Valbone. Doline so tvorili ledeniki ledene dobe, ki so ustvarili zelo strme stene in globeli do 1000 metrov globoko. Južna stena Maje Harapit je visoka 800 metrov in je najvišja skalna stena na Balkanskem polotoku.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geoquest-verlag.de/sites/default/files/Kletterf%C3%BChrer_Arapi_0.pdf |title=Maja e Arapit, Geoquest Kletterführer |work=Geoquest Verlag |date=August 2010 |access-date=3 September 2010 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=April 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> Čeprav nekatere znanstvene raziskave Prokletijam prinašajo status ločene gorske verige, v večini drugih navedb še vedno velja za najvišjega od vseh dinarskih območij, ki so z geološko, morfološko in etnografsko povezane z Dinarsko gorsko verigo. === Najvišji vrh === Đeravica je z 2656 m nadmorske višine najvišji vrh Kosova. Vrh je v občini Dečani, nad srednjeveškim samostanom Visoki Dečani. V neposredni bližini vrha so številna ledeniška jezera, od katerih je največje Đeravičko. Leži na okoli 2200 m nadmorske višine, iz njega izteka reka Ribnik (''Erenik''), ki teče skozi Metohijo. Jezero ima obliko zoba, z največjo dolžino 240 in širino 120 m, največja globina pa je 3,8 m. V njem živi nekaj vrst [[dvoživke|dvoživk]] iz družine ''salamandridov'', ki se hranijo z letečimi insekti. === Soteske in doline === [[File:Tamara 01.JPG|thumb|kanjon Tamara v Albaniji]] Ledeniška erozija Prokletij je za seboj pustila številne odmevne lastnosti. Globoki rečni kanjoni in ravne doline se vijejo okoli grebenov gorovja. Največji in najbolj priljubljen kanjon je [[kanjon Rugova]]. Leži na Kosovu in je od meje s Črno goro do mesta [[Peć]] oddaljen 25&nbsp;km, globok je 1000 m.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g304082-d1167653-Reviews-Rugova_Canyon-Kosovo.html|title=Rugova Canyon (Pec) – 2018 All You Need to Know Before You Go (with Photos) – TripAdvisor|website=www.tripadvisor.com}}</ref> Ima zelo strma navpična pobočja z obeh strani. Doline, pogoste na nižji nadmorski višini, najdemo tudi na alpski ravni, kjer ustvarjajo gorske [[prelaz]]e in dolinska korita. Najbolj znana dolina visoko v gorah je Buni Jezerce v Albaniji. Buni Jezerce pomeni 'Dolina jezer' in vsebuje šest majhnih ledeniških jezer, največje se imenuje Veliko jezero Buni Jezerce. '''Kanjoni v Prokletijah''' * kanjon Rugova * kanjon Deçani * kanjon Gashi * Cemi kanjon '''Doline v Prokletijah''' * dolina Vermosh * dolina Valbona * dolina Thethi * dolina Ropojona * dolina Gerbja * Buni Jezerce * dolina Cemi i Nikçit == Reke in jezera == [[File:Liqeni I Madhe Peje Kosovo from Fatos Katallozi.jpg|thumb|Jezero Leqinat]] [[File:Plav from Air.jpg|thumb|upright|Plavsko jezero]] Prokletije vključujejo številne pomembne reke jugovzhodnega dela Zahodnega Balkana. Reke v tem območju spadajo v dve glavni kategoriji, tiste, ki se izlivajo v Lim in tiste, ki vstopijo v [[Beli Drin]] in se srečajo s [[Črni Drim|Črnim Drimom]] dolvodno ob sotočju [[Drim]]a. Južna in vzhodna pobočja Prokletij spadajo v slednjo kategorijo. Reki [[Tara (reka)|Tara]] in Lim, dva glavna izvira Dinarskega rečnega sistema, izvirata na severnih mejah Prokletij. Vërmosh izvira iz gorskega dela severozahodnega dela Črne gore, blizu meje z Albanijo. Kot pritok [[Drina|Drine]] se izliva v [[Donava|Donavo]] in nato v [[Črno morje]]. Lim teče skozi Plavsko jezero. Ibar, ki izvira na pobočju Hajle, se preko Zahodne Morave v Srbiji steče v Donavo. V južnih Prokletijah prevladuje [[Drim]]. Odmaka večino pogorja s svojimi pritoki in ko ga merimo od izvira Belega Drina v Radavcu do izliva Drima pri Lezha, je dolg 335&nbsp;km. Vendar pa ves Drim ne teče blizu ali vzporedno s Prokletijami. En pritok je Valbona, ki se izliva v Jadransko morje, njen vzhodni pritok pa reka Gashi. Zahodno od Prokletij je Cijevna, ki izliva severozahodni del črnogorsko-albanskega obmejnega območja v Jadran. Nivo voda niha zaradi kraške hidrološke suše v Prokletijah. Nekatere reke ali potoki, na primer Përroi i Thatë v Albaniji, se med poletno sušo popolnoma izsušijo. Čeprav je Pećka Bistrica na Kosovu kratka, je zelo močna in vklesana v kanjon Rugova. V Prokletijah je približno 20 manjših alpskih jezer ledeniškega izvora. Številna so na mejnem območju Bogičevice med Kosovom in Albanijo ter Buni i Jezercë v bližini vrhov Jezerca in Bojs. Nekatera jezera, kot sta jezero Liqenat na Kosovu in Hridsko jezero v Črni gori, sta zaradi svojih lokacij in pokrajine postala turistična zanimivost. Hridsko jezero je danes jasen primer dobro ohranjenega ledeniškega reliefa. V obdobju pleistocena (pred 1,8–0,01 milijona let) je bilo to območje zbiranja ledu, ki se je stopničasto spuščal z okoliških vrhov, vlekel s seboj heterogeni material. Padavine so izprale manjše skale, večje pa so ostale na obali jugozahodnega in zahodnega dela jezera. Jezero je dolgo 295 m, široko 110 m in globoko približno 5 m. Poleg padavin dobiva vodo iz izvirov v bližini svojih obal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.summitpost.org/bogi-263-evica-bogi-231-evica/354583|title=Bogićevica/Bogiçevica : Climbing, Hiking & Mountaineering : SummitPost|website=summitpost.org}}</ref> Največje jezero je Plavsko jezero v Črni gori. Jezero leži na nadmorski višini 906 m v dolini Plav, kot gnezdo med Prokletijami in pogorjem Visitor. Površina Plavskega jezera je 1,99 km2 in se razprostira sever-jug za približno 2160 m. V nekaterih delih območja so tudi slapovi. Slap Beli Drin na Kosovu doseže višino 25 m. Ker je nedaleč od mesta Peć, je lahko dostopen in ga obišče veliko obiskovalcev. Slap Grunas v Albaniji je visok 30 m in je v nacionalnem parku Thethi. Naravni izviri Ali Pashe v Črni gori v bližini mesta Gusinje so glavna znamenitost mesta. == Podnebje == Podneblje Prokletij je zelo kompleksno in raznoliko, po nekaterih lastnostih tudi specifično. Podnebje se na relativno majhnem prostoru menja tako po vertikali kot po horizontali. Ciklonska aktivnost je posebej izrazita spomladi in v pozni jeseni, evidentirani so vplivi atlantskega in sredozemskega ciklona. V sklopu širšega prostora Prokletij ločimo tri klimatska območja: zmerno-kontinentalni (500–800 m), subalpski (800–1200 m) in alpski (nad 2000 m). Srednja letna temperatura (Balijine Rupe), na 2120 m, je 2,8 o C.<ref>{{navedi splet |url=http://www.toplav.me/home/o-gradu/geografski-polozaj-i-klima/ |title=Geografski položaj i klima - Turistička organizacija Plav |publisher=Toplav.me |date=2013-08-13 |accessdate=2013-10-26 |archive-date=2013-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131013163852/http://www.toplav.me/home/o-gradu/geografski-polozaj-i-klima/ |url-status=dead }}</ref> Poletje je zmerno toplo, zima zmerno hladna. Jesen je toplejša od pomladi, ki je relativno kratka. Temperaturni ekstremi niso močno izraženi. Severni vetrovi so hladni in suhi in prinašajo snežne padavine. Ti vetrovi poleti prinašajo vedro, sončno in stabilno vreme. Južni vetrovi prinašajo relativno tople in vlažne zračne mase iz katerih pozimi obilno sneži, poleti in predvsem jeseni pa obilno dežuje. === Poledenitev === Sedaj (leta 2015) je na senčnih severnih pobočjih Prokletij najmanj pet aktivnih ledenikov, ki so verjetno nastali v poznem holocenskem obdobju in nekaj neaktivnih ledenikov, med 1980 in 2420 metri.<ref name="glaciers">{{cite journal|author=Milovan Milivojević, Ljubomir Menković and Jelena Ćalić |title=Pleistocene glacial relief of the central part of Mt. Prokletije (Albanian Alps)|journal=Quaternary International|volume=V. 190|issue=1, 1|date=November 2008|pages=112–122|doi=10.1016/j.quaint.2008.04.006}}</ref> Korita dolin Ropojani, Grbaja in Valbona so v zadnji ledeni dobi izklesali kilometri ledenikov. Podrobno geomorfološko kartiranje je bilo uporabljeno za rekonstrukcijo položajev nekdanjih ledenikov. Najdaljši ledenik Ropojana je imel dolžino 12,5 kilometrov in površino 20 kvadratnih kilometrov, drugi so ledenik Valbona z 9,5&nbsp;km in 10,5 kvadratnih kilometrov, ledenik Grbaja s 5&nbsp;km in 6,7 kvadratnih kilometrov in ledenik Bogićevića s 6&nbsp;km in 6,.9 kvadratnih kilometrov. Poleg tega najdemo približno 20 manjših jezer ledeniškega izvora, kot je opisano zgoraj. {{wide image|Thethi Mountains Panorama.jpg|1000px|Gore Thetha v Albaniji.}} Nedavno poročilo geografov z univerze v Manchestru opisuje odkritje štirih doslej neznanih ledenikov v albanskem delu območja Prokletij na višini 1980–2100 m, ki so jih našli na območju blizu Maje in Jezerce. Ledeniki, od katerih je trenutno največji za šest nogometnih igrišč, se vsako leto razlikujejo glede na količino zimskih snežnih padavin in temperature v naslednjem poletju. Njihova povprečna skupna površina je 5 hektarjev. Prisotnost teh ledenikov, najjužnejših v Evropi, na višinah precej pod regionalno snežno mejo, poudarja pomen lokalnega nadzora razvoja ledenika. Geografi mislijo, da je bilo v sosednjih gorah v 19. stoletju najmanj osem ledenikov, kar je v povezavi z vrhuncem "ledene dobe" v evropskih Alpah <ref name="manu">{{citation|url=http://www.manchester.ac.uk/aboutus/news/display/?id=5393|title=Glaciers discovered in 'cursed' mountains of Albania|publisher=The University of Manchester|date=27 January 2010}}</ref>. == Rastlinstvo in živalstvo == [[Slika:Salas na jednom z visitorskych hrebenu.jpg|thumb|desno|250p|Čeprav so vrhovi kamniti, so doline izrazito zelene]] Prokletije so vedno privlačile botanike in druge znanstvenike kot zelo zanimiv in neizčrpen prostor raziskovanja. Na Prokletijah se križajo tri osnovne fitogeografske regije severne hemisfere: Alpsko-visokonordijska, Evrosibirsko-boreo-ameriška in Mediteranska. Od podnožja do vrha se ločita dva gozdna in en travnat pas.<ref>{{navedi splet |url=http://opusteno.rs/regioni-f43/planinski-venac-prokletije-t15535.html |title=Planinski venac Prokletije |publisher=Opusteno.rs |date= |accessdate=2013-10-26 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pas listavcev se začne s termofilnim področjem hrastovih gozdov. Tu prevladujejo združbe [[cer (drevo)|cera]] in ''Quercus pubescens''. Nad tem nastaja mezofilno območje gozdov [[graden]], pojavljajo pa se tudi [[črni gaber]] in [[črni jesen]]. Zgornji del pasu listavcev je področje bukovih gozdov. Pas iglavcev v nižjem delu sestavljajo [[Jelka (rod)|jelka]] in [[smreka]], višje [[balkanski bor]] (''Pinus peuce'') in munika (''Pinus heldreichii''). Pas gozdov se konča z borom, ki raste do višine več kot 2000 m. Gozdovi Prokletij predstavljajo pomemben termoregulator, ker blažijo temperaturne ekstreme.Rastlinstvo Prokletij ima srednjeevropski značaj, a je pomembna prisotnost eksotičnih rastlinskih vrst. Po raznovrstnosti rastlinstva se primerjajo s pogorjem [[Rila]] in [[Pirin]] v Bolgariji. Redke vrste balkanskega bora, munike, forzicija, vulfenija, planika in druge, so zaščitene. Zastopanih je več sto zdravilnih vrst, 160 vrst je zelo pomembnih. Okoli 60 vrst lokalno prebivalstvo uporablja že stoletja za domačo uporabo. Najpogostejše vrste so: [[rumeni svišč]], [[prava kamilica]], [[glog]]ov cvet, [[navadni rman]], čmerika (''Veratrum album L.''), [[meta (rastlina)|meta]], [[lipa]], [[navadni pelin]], [[jesenski podlesek]], [[črni bezeg]], [[pomladanski jeglič]] in vijolica, med plodovi pa borovnica. V Prokletijah živi raznovrstno živalstvo od sesalcev, ptic, rib, dvoživk in insektov. Najpomembnejše vrste v visokogorju so: [[gams]], srnjad, [[rjavi medved]] in [[divja svinja]], od ptic [[divji petelin]], [[kotorna]], [[gozdni jereb]] in [[planinski orel]]. Od nizke divjadi so zastopane vrste: [[pravi zajec]], [[navadna lisica]], [[vidra]], [[kune]], jazbec in druge. V sklopu Prokletij so tudi tri ribolovna območja: Plavsko-limsko, Ibarsko in Pećko-dečansko. == Narodni parki == [[File:Waterfall in Thethi.jpg|thumb|upright|Slap Grunas v narodnem parku Theth]] [[File:Valbona.jpg|thumb|left|Reka Valbona v narodnem parku doline Valbona]] V Prokletijah so štirje narodni parki – dva v Albaniji, eden v Črni gori in eden na Kosovu. [[Narodni park Theth]] v Albaniji je bil ustanovljen leta 1966<ref name="Thethi-Guide">{{navedi splet|title=Historia e Parkut Kombetar Theth|url=http://www.thethi-guide.com/index.php?option=com_content&view=article&id=75%3Ahistoria-e-parkut-kombetare-theth&catid=39%3Ainfo&lang=sq|last=Thethi-Guide|language=sq|accessdate=28 July 2010}}</ref> in zajema površino 2630 ha ob reki Theth. Glavna zanimivost v parku je slap Grunas. Leta 1996 je bil ustanovljen tudi [[narodni park doline Valbona]] v Albaniji, ki obsega 8000 ha, vključno z dolino Valbone in reko Valbono.<ref name="Albanian National Agency of Tourism">{{navedi splet|title=Valbona Valley National Park|url=http://www.akt.gov.al/natyra/item.php?id=31&lang=2|last=Albanian National Agency of Tourism|language=sq|accessdate=28 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021154/http://www.akt.gov.al/natyra/item.php?id=31&lang=2|archive-date=25 July 2011|url-status=dead}}</ref> Kosovo, Albanija in Črna gora načrtujejo, da bi na tem območju ustanovili še en tridržavni park, ki bi se imenoval ''Balkanski park miru''.<ref name="Sulejmani">{{navedi novice|title=Bashkepunimi rajonal bisedime per nje park kombetar shqiptaro-kosovaro-malazez|url=http://www.alsat.tv/lajme-nga-vendi/bashkepunimi-rajonal-bisedime-per-nje-park-kombetar-shqiptaro-kosovaro-malazez.html|last=Sulejmani|first=Edlira|work=Alsattv|language=sq|accessdate=28 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903203737/http://www.alsat.tv/lajme-nga-vendi/bashkepunimi-rajonal-bisedime-per-nje-park-kombetar-shqiptaro-kosovaro-malazez.html|archive-date=3 September 2011|url-status=dead}}</ref> Načrtuje se oblikovanje razširjenega narodnega parka albanskih Alp, ki bi obsegal območja Vermosha, Thetha, Valbone in Gasha na velikem območju 86.000 ha.<ref>{{navedi splet|url=http://www.journeytovalbona.com/something-new-is-happening-the-albanian-national-park-of-the-alps/|title=Journey to Valbona » Blog Archive » Something New is Happening : The Albanian National Park of the Alps|website=journeytovalbona.com}}</ref> Na kosovski strani se nahaja [[Narodni park Prokletije]], ustanovljen leta 2012, ki obsega površino 50.000 ha in pokriva visoka alpska območja, kot tudi [[Rugovska soteska|Rugovsko sotesko]] in pomembne reke. Črnogorski del Prokletij je bil leta 2009 razglašen za narodni park na površini 16.000 ha. Del gore Maja e Ropës je bil leta 1955 razglašen za cvetlični gorski rezervat, ki zajema površino 25 ha predvsem balkanskega bora (''Pinus peuce''), bora in [[bukev|bukve]]. Istega leta je bilo območje Kozhnjar razglašeno za živalski rezervat, zlasti za zaščito gamsa, ki pokriva površino 161 ha.<ref>{{navedi splet |url=http://www.balkaninsight.com/en/main/investigations/24447/ |title=Illegal Logging Ravages Albania's Forests |work=BalkanInsight.com |date=16 December 2009 |access-date=13 August 2010}}</ref> Nezakonito krčenje gozdov je še danes velika težava. Do neke mere so prizadeti celo narodni parki. V sušnih poletjih so pogosti gozdni požari. Vse velike sesalce, vključno z volkovi, gamsi, lisicami, jazbeci in divjimi prašiči, lovijo ne glede na meje narodnega parka. == Kulturno-zgodovinski spomeniki in prebivalstvo == [[Slika:Patriarchate of Peć 09 2010 2.jpg|thumb|desno|200p|Pećka patriarhija stoji v vznožju Prokletij]] Na območje so se priseljevale in menjale razne civilizacije (grška, rimska, ilirska in slovanska), ki so pustile sledi svojega obstoja. Ta prostor je bil v zgodovini tudi priča burnih in dinamičnih dogodkov, ki so se odrazili na značaju tukajšnjega kulturno-zgodovinskega nasledstva. Sledi materialne kulture in zgodovinske vrednosti datirajo v različna obdobja: prazgodovinsko, rimsko (antično), srbske srednjeveške države, turške okupacije, obdobje med obema svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni. Iz prazgodovinskega obdobja so najdeni ostanki iz [[mezolitik]]a (Trebački krš). Prvo pomembno najdišče je Kremštice v vasi Petnjik pri kraju [[Berane]] v Črni gori, kjer so našli ostanke neolitskega naselja s temelji hiš in številnimi fragmenti keramike. Drugo je Beran krš tudi pri kraju Berane, kjer so odkrili ostanke hiš, orodja, igle, šila, nože, ... Iz rimskega obdobja so odkriti ostanki v vasi Lušac pri kraju Berane, na obali Plavskega jezera in v Pećkoj banji. Na prisotnost Rimljanov v tem kraju kažejo grobišča, za katera se domneva da so 'latinska'. Doba srednjeveške srbske države je pustilo sledi materialne in duhovne kulture. Med njimi imajo največjo vrednost samostani [[Visoki Dečani]] in [[Pećka patriarhija]]. V metohijskih vaseh Dečani, Junik, Streoc in drugih, v katerih pretežno živijo Albanci, so značilne stare balkanske hiše, tako imenovane ''metohijske kule''. Med številnimi hišami stare mestne arhitekture posebno privlačijo: ''Tahir begov'' in ''Jašar pašin konak'' (''kula'') in ''kuća Protića'' v Peći, stara lesena hiša v vasi Loćane pri Dečanih (velja za najstarejšo hišo te vrste na Kosmetu). Prokletije, prostor na katerem že dolgo živijo Srbi, Črnogorci, Albanci, Muslimani, Romi in drugi, predstavlja specifično okolje etnoloških elementov, tj. bogat etnični mozaik in prava zakladnica narodnega izročila, kjer se prepletajo različni etnosociaalni motivi (preko 20 vrst narodnih nošenj, ljudska glasba in ljudske igre, razni običaji in tradicionalna domača obrt). == Zgodnji pristopi == Britanski plezalci Sleeman, Elmalie in Ellwood so prvi dosegli vrh Maje Jezercë 26. julija 1929.<ref>Reveue de géographie: – Volumes 10–13 – Page 8</ref> Leto pozneje so tudi vrhi dosegli avstrijski alpinisti. Prokletije so obiskali številni raziskovalci in znanstveniki, ki so v muzejih zbirali kamnine in vzorce. Pred navedenimi odpravami je za najvišji vrh območja veljal Shkëlzen z 2407 m, za njim pa Maja Radohimës z 2500 m. Do začetka poletja 1929 so italijanski geodeti izmerili vse vrhove. == Sklici == {{sklici|2}} ==Opombe== {{seznam opomb}} == Literatura == *Boenzi Federico, Giovanni Palmentola: "Glacial Features and Snow-Line Trend During the Last Glacial Age in the Southern Apennines (Italy) and on Albanian and Greek Mountains", in: Journal of Geomorphology, 41, 21–29, Berlin 1997. *Cook, Steve and Marash Rakaj. "Social Changes in the Albanian Alps During Communism". Middle States Geographer 28, 1995:84–90. *Jovan Cvijić : "Ice Age in Prokletije and Surrounding Mountains". The – Glass SKAN, XCI, Belgrade 1913th (Original: Cvijic, J. 1921: Ledeno doba u i Prokletijama okolnim planinama .- Glasnik Srpske Akad Kraljevske XCL, 1913, XCIII.) *Jovan Cvijić: Geomorphology I-II, Belgrade 1924/26. *Edith Durham : High Albania, London 1909 *Helmut Eberhart, Karl Kaser (Editor): Albania – Tribal Life between Tradition and Modernity, Böhlau Verlag, Wien 1995, ISBN 3-205-98378-5 *Rose Wilder Lane: Peaks of Shala, Harper & Brothers: New York, 1923. *Milovan Milivojevića, Ljubomir Menkovića and Jelena Calic: "Pleistocene Glacial Relief of the Central Part of Mt Prokletije". In: Quaternary International, v. 190, 1, 1 November 2008, 112–122 *Franz Nopcsa : Geography and Geology of Northern Albania, Institutum Regni Hungariae Geologicum, Budapest 1929 *Christian Zindel, Barbara House Amman: Hiking North Albania – Thethi and Kelmend, Huber Verlag, Munich 2008, ISBN 978-3-940686-19-0 == Zunanje povezave == {{Commons category|Prokletije}} {{wikivoyage|Prokletije}} * [http://www.birdlife.org/datazone/species/index.html?action=SitHTMDetails.asp&sid=3093&m=0 Prokletije on BirdLife] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090104005848/http://www.birdlife.org/datazone/species/index.html?action=SitHTMDetails.asp&sid=3093&m=0 |date=2009-01-04 }} *[https://web.archive.org/web/20090305024315/http://www.earthlore.ca/clients/WPC/English/grfx/sessions/PDFs/session_2/Marincic.pdf Peace parks of Prokletije] * [https://web.archive.org/web/20100611010053/http://www.prokletije.net/ Montenegrin Prokletije] * [http://www.summitpost.org/area/range/153694/prokletije.html Prokletije] at summitpost.org * [https://web.archive.org/web/20110726170502/http://www2.gtz.de/dokumente/bib-2010/gtz2010-0675en-results-seller-region.pdf GTZ. ''Successful Cooperation – Sustainable Results: Examples from Europe, Caucasus and Central Asia'', Berlin, 2010] *{{navedi novice |title=Hiking Beyond Borders in the Balkans|first=Tim |last=Neville |url=http://travel.nytimes.com/2013/03/31/travel/balkan-promises-hiking-the-albanian-alps.html?pagewanted=all&_r=0 |newspaper=The New York Times|date=29 March 2013 |accessdate=31 March 2013}} *{{navedi novice |title=Walking in Albania's 'Accursed Mountains'|first=Jonathan |last=Knott |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/may/18/walking-albania-accursed-mountains?INTCMP=ILCNETTXT3487 |newspaper=The Guardian|date=18 May 2012 |accessdate=26 May 2012}} * {{navedi novice |title=Le charme des Balkans dans les Alpes albanaises #1 |first=Geraldine |last=Rue |url=http://voyages.blog.lemonde.fr/2017/03/20/le-charme-des-balkans-dans-les-alpes-albanaises-1/ |newspaper=Le Monde |date=20 March 2017 |accessdate=2020-03-23 |archive-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190629154017/http://voyages.blog.lemonde.fr/2017/03/20/le-charme-des-balkans-dans-les-alpes-albanaises-1/ |url-status=dead }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Črni gori]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Gore v Albaniji]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] dnvj0a84ejdn0jsrj043y3x7hkdl2sc 0 477538 6655894 6505340 2026-04-04T21:48:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Gábor Szabó | image = | background = non_vocal_instrumentalist | birth_name = Gábor István Szabó | birth_place = | death_place = | genre = [[jazz]], [[pop glasba|pop]], [[rock]] | occupation = | instrument = [[kitara]] | years_active = 1958–1982 | label = [[Impulse! Records|Impulse!]], [[Skye Records|Skye]], [[Blue Thumb Records|Blue Thumb]], [[CTI Records|CTI]] | associated_acts = [[Chico Hamilton]], [[Charles Lloyd (glasbenik)|Charles Lloyd]], [[Ron Carter]], [[Tony Williams]], [[George Harrison]], [[Chick Corea]], [[Miles Davis]], [[Jimmy Stewart]], [[János Másik]] }} '''Gábor István Szabó''',<ref>{{navedi splet|url=http://www.dougpayne.com/bio2.htm|title=GABOR SZABO: BIOGRAPHY|website=www.dougpayne.com|accessdate=14. april 2020}}</ref> [[Madžari|madžarski]] [[jazz]] [[kitarist]], * [[8. marec]] [[1936]], [[Budimpešta]], [[Madžarsko kraljestvo]], † [[26. februar]] [[1982]], [[Budimpešta]], [[Ljudska republika Madžarska]]. Szabóv stil je vključeval prvine [[jazz]]a, [[pop glasba|popa]], [[rock]]a in [[madžarska glasba|madžarske glasbe]]. V svoji karieri je sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki, kot so [[Miles Davis]], [[Chick Corea]], [[George Harrison]], [[Tony Williams]], [[Ron Carter]], ...<ref name="bbj"/> == Zgodnja leta == Gábor Szabó se je rodil leta 1936 v [[Budimpešta|Budimpešti]]. Kitaro je pričel igrati, ko mu je bilo 14 let, navdušil pa ga je [[western]] [[Roy Rogers|Royja Rogersa]]. Nanj so sprva vplivali [[Gerry Mulligan]], [[Chet Baker]] in [[Tal Farlow]], ki jih je poslušal po radiu [[Voice of America]].<ref name="bbj">{{navedi splet|last1=Holzer|first1=David|title=Remembering Legendary Jazz Guitarist Gábor Szabó|url=https://bbj.hu/socialite/remembering-legendary-jazz-guitarist-gabor-szabo_169017|website=Budapest Business Journal|date=18. avgust 2019|accessdate=13. april 2020}}</ref> Leta 1956, ko je dopolnil 20 let, je izbruhnila [[Madžarska revolucija 1956|Madžarska revolucija]]. Szabó je takrat pobegnil, s sabo pa je vzel le kitaro.<ref name="bbj"/> Nastanil se je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in med letoma 1958 in 1960 obiskoval [[Berklee College of Music]] v [[Boston]]u, kjer je študiral kompozicijo in aranžiranje.<ref name="bbj"/><ref name="Payne">{{navedi splet|last1=Payne|first1=Douglas|title=Gabor Szabo|url=https://www.allmusic.com/artist/gabor-szabo-mn0000184187/biography|website=[[AllMusic]]|accessdate=13. april 2020}}</ref> Da si je lahko privoščil ta študij, je moral nekaj časa delati kot čistilec.<ref name="bbj"/> Leta 1958 je nastopil na [[Newport Jazz Festival]]u, kjer je igral v zasedbi Newport International Band, ki ga je vodil [[Marshall Brown]].<ref name="bbj"/> == Kariera == Leta 1961 je Szabó postal član kvinteta, ki ga je vodil [[Chico Hamilton]], v kvintetu pa je igral tudi [[Charles Lloyd (glasbenik)|Charles Lloyd]]. Zvok kvinteta je bil opisan kot [[komorni jazz]] z "zmernim [[avantgardizem|avantgardizmom]]".<ref name="Berendt">{{navedi knjigo|last1=Berendt|first1=Joachim|title=The Jazz Book|publisher=Paladin|year=1976|page=294|isbn=978-0586082607}}</ref> Na Szaba je vplival [[rock]] 60. let. Leta 1965 je sodeloval v jazz pop zasedbi, ki jo je vodil [[Gary McFarland]], zatem pa je zopet sodeloval z Lloydom, tokrat v energičnem kvartetu z [[Ron Carter|Ronom Carterjem]] in [[Tony Williams|Tonyjem Williamsom]].<ref>{{navedi splet|url=https://musicians.allaboutjazz.com/gaborszabo|title=Gabor Szabo @ All About Jazz|last=Nadal|first=James|date=24. oktober 2013|website=All About Jazz|archive-url=https://web.archive.org/web/20190403094537/https://musicians.allaboutjazz.com/gaborszabo|archive-date=2019-04-03|accessdate=13. april 2020|url-status=dead}}</ref> Szabova skladba "Gypsy Queen", ki je izšla na njegovem debitantskem studijskem albumu ''Spellbinder'',<ref>{{navedi novice|url=https://www.allmusic.com/album/spellbinder-mw0000389250|title=Spellbinder - Gabor Szabo {{!}} Songs, Reviews, Credits {{!}} AllMusic|author=Jurek, Thom|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. april 2020|language=en}}</ref> je postala uspešnica [[Carlos Santana|Carlosa Santane]]. Santana jo je spojil skupaj s skladbo [[Black Magic Woman]].<ref>{{navedi splet|last1=|first1=|title=Santana: Black Magic Woman|url=https://www.ultimatesantana.com/music-video/santana-song-lyrics/black-magic-woman/|website=ultimatesantana.com|accessdate=14. april 2020}}</ref> Konec 60. let je Szabó sodeloval v skupini s kitaristom [[Jimmy Stewart|Jimmyjem Stewartom]].<ref name="Payne"/> Z McFarlandom in [[Cal Tjader|Calom Tjadrom]] je ustanovil založbo [[Skye Records]].<ref name="AM McFarland">{{navedi splet|last1=Payne|first1=Douglas|title=Gary McFarland|url=https://www.allmusic.com/artist/gary-mcfarland-mn0000662149/biography|website=[[AllMusic]]|accessdate=13. april 2020}}</ref> {{Quote box | quote = »Dokler nisem slišal Gáborja, nisem vedel, da se da s kitaro početi še druge stvari.« | source = [[Carlos Santana]]<ref name="bbj"/> | width = 30% | align = right }} V 70. letih se je približal bolj popularni in komercialni glasbi. Pogosto je nastopal v Kaliforniji, v glasbo pa je poleg jazza vpletal še prvine [[ciganska glasba|ciganske]] in [[indijska glasba|indijske glasbe]]. Leta 1970 je na njegovem albumu ''High Contrast''<ref>{{navedi splet|last1=Jurek|first1=Thom|title=High Contrast - Gabor Szabo {{!}} Songs, Reviews, Credits {{!}} AllMusic|url=https://www.allmusic.com/album/high-contrast-mw0000021649|website=[[AllMusic]]|date=|accessdate=14. april 2020}}</ref> izšla skladba Breezin', ki jo je sedem let kasneje posnel [[George Benson]] in z njo doživel vidnejši uspeh kot Szabó, ki Bensonovega početja ni odobraval.<ref>{{navedi splet|last1=Reid|first1=Graham|title=Gabor Szabo: Breezin' (1969)|url=https://www.elsewhere.co.nz/fromthevaults/4074/gabor-szabo-breezin-1969/|website=elsewhere.co.nz|date=9. avgust 2018|accessdate=14. april 2020}}</ref> Večkrat se je vračal domov na Madžarsko, kjer je tudi nastopal, tam pa je tudi malo pred 46. rojstnim dnem umrl.<ref name="Payne"/><ref>{{navedi novice|url=https://www.irishtimes.com/culture/music/donal-dineen-s-sunken-treasure-gabor-szabo-s-dreams-1.3250895|title=Donal Dineen’s Sunken Treasure: Gabor Szabo’s Dreams|author=Dineen, Donal|date=13. oktober 2017|work=The Irish Times|accessdate=14. april 2020|language=en}}</ref> Za njegovo zgodnjo smrt naj bi bila kriva zasvojenost s [[heroin]]om.<ref name="bbj"/> 25. junija 2019 je ''[[The New York Times Magazine]]'' poročal, da se je Gábor Szabó znašel med izvajalci, čigar material je bil uničen med požarom [[Universal Studios Hollywood]] leta 2008.<ref name="Rosen2">{{navedi splet|last1=Rosen|first1=Jody|title=Here Are Hundreds More Artists Whose Tapes Were Destroyed in the UMG Fire|url=https://www.nytimes.com/2019/06/25/magazine/universal-music-fire-bands-list-umg.html|website=[[The New York Times]]|accessdate=14. april 2020|date=25. junij 2019}}</ref> == Izbrana diskografija == {{col-begin}} {{col-2}} === Solo === * ''Gypsy '66'' (1966) * ''Spellbinder'' (1966) * ''Simpático'' (1966) - z [[Gary McFarland|Garyjem McFarlandom]] * ''At Monterey'' (1967) * ''The Sorcerer'' (1967) * ''More Sorcery'' (1967) * ''Jazz Raga'' (1967) * ''Light My Fire'' (1967) - z [[Bob Thiele|Bobom Thielom]] * ''Bacchanal'' (1968) * ''Wind, Sky and Diamonds'' (1968) * ''Dreams'' (1968) * ''1969'' (1969) * ''Lena & Gabor'' (1970) - z [[Lena Horne|Leno Horne]] * ''Magical Connection'' (1970) * ''High Contrast'' (1971) * ''Mizrab'' (1972) * ''Small World'' (1972) * ''Rambler'' (1973) * ''Gabor Szabo Live'' (1973) * ''Macho'' (1975) * ''Nightflight'' (1976) * ''Faces'' (1977) * ''Belsta River'' (1978) * ''Femme Fatale'' (1981) * ''The Szabo Equation: Jazz/Mysticism/Exotica'' (1990) * ''In Budapest'' (2008) {{col-2}} === Sodelovanja === '''[[Steve Allen]]''' * ''Songs for Gentle People'' (1967) '''[[Paul Desmond]]''' * ''Skylark'' (1973) '''[[Coke Escovedo]]''' * ''Comin' at Ya!'' (1976) '''[[Chico Hamilton]]''' * ''Drumfusion'' (1962) * ''Transfusion'' (1990) * ''Passin' Thru'' (1962) * ''A Different Journey'' (1963) * ''Man from Two Worlds'' (1963) * ''Chic Chic Chico'' (1965) * ''El Chico'' (1965) * ''The Further Adventures of El Chico'' (1966) '''[[Charles Lloyd (glasbenik)|Charles Lloyd]]''' * ''Of Course, Of Course'' (1965) * ''Nirvana'' (1968) * ''Waves'' (1972) '''[[Gary McFarland]]''' * ''The In Sound'' (1965) {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Category:Gábor Szabó (guitarist)}} * {{discogs artist|Gabor Szabo}} * {{Allmusic|class=artist|id=mn0000184187}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Szabo, Gabor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1936]] [[Kategorija:Umrli leta 1982]] [[Kategorija:Jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Madžarski glasbeniki]] [[Kategorija:Madžarski kitaristi]] murldc60l8b076wjj9bhuu4nfnllx2a 0 478677 6655915 6652498 2026-04-05T05:44:12Z Octopus 13285 popravek 6655915 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name =Azohška jama | native_name = Azıx mağarası / Ազոխի քարանձավ | alternate_name = | image = Azokh Cave4.jpg | alt = Azykh Cave | caption = Vhod v jamo | image_size = 240 | map_type = Azerbajdžan | map_alt = | map_caption = Lega v Azerbajdžanu | map_size = 240 | relief = yes | coordinates = |latd = 39.3709 |longd = 46.5918 |coordinates_display = inline, title | location = vas Azoh | region =[[Gorski Karabah]], [[Azerbajdžan]] | type = | part_of = | length = 600 m | width = | area = ok. 800 km² | height = | depth = | builder = | material = | built = | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations =1960-ih, sredi 1990-ih, 2002-2009 | archaeologists = Mammadali Husejnov, Tanja King | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = | notes = }} '''Azohške jame''' ali '''Azihške jame''' (armensko Ազոխիարանձավ, azerbajdžansko ''Azıx mağarası'') je kompleks šestih jam, znan kot bivališče prazgodovinskih ljudi. Leži blizu vasi Azoh v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] (okrožje Khojavend, ''de facto'' Azerbajdžan).<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN}}</ref>, na pobočju gora Malega Kavkaza na jugozahodu Azerbajdžana, v soteski Guruchay v Karabahu, na levem bregu reke Guručaj, 3 km od reke, 100-120 metrov nad moderno strugo Guručaj. Obstaja 8 rovov, dolgih do 600 metrov, nekateri so visoki 20-25 metrov. Med raziskavo je bilo odkritih deset kulturnih plasti. Jama je bila naseljena v času kulture Guručaj, kulture Ašel in kulture Mustje. == Odkritje jam == Jame je odkrila ''Paleolitska arheološka ekspedicija'' Azerbajdžanske nacionalne akademije znanosti pod vodstvom Mammadalija Husejnova leta 1960 in velja za mesto ene najstarejših lokacij protočloveške prisotnosti v [[Evrazija|Evraziji]]. [[Neandertalec|Neandertalcem]] podobna [[Spodnja čeljustnica|čeljustna kost]], ki so jo našli leta 1968, naj bi bila stara več kot 300.000 let in je tako eden najstarejših ostankov protočloveka v osrednji Aziji. Njeno odkritje je povzročilo izraz ''Azihški človek''. Arheologi nakazujejo, da so najdbe iz najnižjih slojev kulture pred Acheuléen (pred 730.000 do 1.800.000 let), ki v mnogih pogledih spominja na kulturo Oldovan, imenovano po tanzanijski soteski Olduvai. <ref>{{navedi splet|url=http://openbuildings.com/buildings/azykh-cave-profile-32441|title=Azykh Cave}}</ref> Slaba kakovost izkopavanja iz 1960-ih, v katerem niso bili zbrani podatki o fosilizaciji <ref name="#1">Taphonomy and Site Formation of Azokh 1, in ''Azokh Cave and the Transcaucasian Corridor'', 2016. [https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-24924-7_10]</ref>, je povzročila negotovosti glede kronološkega zaporedja slojev <ref>V. Doronichev, "The Lower Paleolithic in Eastern Europe and the Caucasus: A Reappraisal of the Data and New Approaches" in PaleoAnthropology 2008, p147.</ref>. Izkopavanja so se nadaljevala sredi 1990-ih. Leta 2002 je mednarodna raziskovalna skupina na čelu s Tanjo King odkrila nemotene vhode v jamo ter favno in kamnito orodje <ref>[http://antiquity.ac.uk/ProjGall/King/king.html Exploration and Survey of Pleistocene Hominid Sites in Armenia and Karabagh] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080521004642/http://antiquity.ac.uk/ProjGall/King/king.html |date=May 21, 2008 }}</ref>. V fosilnih sklopih, ki so bili odkriti med izkopavanji med letoma 2002 in 2009, so bili najdeni ostanki medvedov iz [[pleistocen]]a, ki so se nabrali zaradi mirovanja, vendar ni dokazov o sočasni zasedbi jame medvedov in homininov. Ostale živalske ostanke, predvsem rastlinojede, so v jamo prinesli hominini, klanje pa se je odvijalo nekje drugje, ne na zadnji strani jame, kjer so bili najdeni ostanki. Ko so jamske usedline segale blizu jamskega krova, so hominini jamo prenehali uporabljati. Nazadnje so med [[holocen]]om zgornje sedimente zbrisale voda, ki so jamo odprle za ponovno uporabo ljudi <ref name="#1"/> [[File:Azokh Cave.jpg|thumb|270px|Izkopavanja leta 2009]] Zdaj se šteje, da je v jami živelo nekaj najzgodnejših skupin protočlovekov v Evraziji <ref>{{Navedi splet |url=http://gsa.confex.com/gsa/inqu/finalprogram/abstract_55526.htm |title=Quaternary Deposits at the Lesser Caucasus, The Armenian Corridor |accessdate=2020-04-30 |archive-date=2012-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120219003508/http://gsa.confex.com/gsa/inqu/finalprogram/abstract_55526.htm |url-status=dead }}</ref>. Z uporabo izotopov urana kot metode datiranja speleotema je bil najmanjši datum za nastanek jame in s tem najzgodnejših nahajališč hominida datiran na obdobje od 1,19 ± 0,08 milijona let.<ref>Dating Methods Applied to Azokh Cave Sites, in ''Azokh Cave and the Transcaucasian Corridor'', 2016. [https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-24924-7_16]</ref> == Plasti == Arheološke plasti, registrirane v Azohških jamah [[paleolitik]]a med arheološkimi izkopavanji, so naslednje: === Prva plast === Prva plast je sestavljena iz črnih usedlin, včasih rumene mešane zemlje. Med arheološkimi izkopavanji v letih 1962-1965 so bili najdeni deli glinenih posod iz srednjega veka, bronaste dobe in eneolitika. Vendar med arheološkimi izkopavanji v naslednjih letih materialni ostanki iz eneolitske dobe niso bili registrirani. Skupna debelina sloja je bila 77–125 cm. === Druga plast === Sestoji iz svetlo rumenkaste ilovnate zemlje. Med arheološkimi preiskavami so znotraj plasti zabeležili del posameznih kamnitih in glinenih posod. Večinoma so pripadale srednjeveškim, bronastim in eneolitskim obdobjem. Skupna debelina sloja je znašala 90-180 cm === Tretja plast === Tretji sloj je sestavljen iz sive zemlje. Po različnih značilnostih so med arheološkimi izkopavanji med letoma 1973 in 1974 v tretjem sloju identificirali tri dodatne sloje: Prvi sloj sestavlja temno siva tla. Deli majhne skale so tudi znotraj sloja. V tem sloju so prvič našli izdelke iz kamna in živalske kosti, ki pripadajo Mousterianu. Drugi sloj je sestavljen iz glinene zemlje. Znotraj stratuma so bili registrirani drobci kamnin, ki so padli iz stropa jame. Hkrati je bilo znotraj sloja odkritih več velikih kamnov. Tretji sloj je sestavljen iz svetlo sivih glinenih kamnin, kjer so bili najdeni drobci kamnin. Spodnji del stratuma je sestavljen iz rumene zemlje. Med arheološkimi izkopavanji leta 1973 so v spodnjem sloju tretje plasti našli 20 orodij, kot je sekira, ki pripadajo Mousterianu. To so bile ena najredkejših najdb mousterianskih izkopavanj, ker so ta orodja zaznamovala obdobje Acheuléen. Skupna debelina tretjega sloja je znašala 90–145 cm === Četrta plast === Četrti sloj je sestavljen iz temno rjave glinene zemlje. Na slojih so majhni drobci kamnin. Sestavljajo jih [[stalagmit]]i in [[stalaktit]]i. Do arheoloških izkopavanj 1973 ni bilo nobenega primera materialne kulture. Toda med arheološkimi izkopavanji, opravljenimi leta 1973, je bilo v četrtem sloju najdenih več kamnitih predmetov in živalskih kosti, ki pripadajo zadnjemu obdobju Acheuléen. Skupna debelina sloja doseže 1-1,2 m === Peta plast === Peti sloj je sestavljen iz rumene zemlje. Najbogatejša in najdebelejša usedlina v stratigrafiji Azohške jame je v peti plasti. V letih 1963–1969 in 1971–1986 so našli številne živalske kosti in 300 kosov kamna, ognjišča za kuhanje, primarne stavbe in shranjene medvedje lobanje. V celotni raziskovalni sezoni so v peti plasti odkrili še več manjših slojev. === Šesta plast === Šesti sloj je sestavljen iz sive glinene zemlje. Toda v primerjavi z drugimi zgoraj omenjenimi sloji je šesta plast bogata z gramozom in skalami. Tu je bilo najdenih več kot 3000 kosov kamna. Debelina sloja je bila 55–87 cm. === Sedma plast === Sedma plast je sestavljena iz svetlo modre plasti gline. V člankih o arheoloških izkopavanjih v jami, objavljenih leta 1974, je bilo razvidno, da pod 6. plastjo ni ostankov arheološkega gradiva. Toda med arheološkimi izkopavanji v sedimentih leta 1974 so registrirali štirje arheološki sloje in v teh plasteh našli materialne ostanke. Debelina sloja je bila 82–98 cm. === Osma plast === Osma plast je sestavljena iz temno modre gline. Med arheološkimi izkopavanji so znotraj plasti odkrili materialne ostanke. Hkrati so bili najdeni posamezni kosi kamnin, ki so padli iz stropa jame. Debelina podlage je znašala 90–115 cm. === Deveta plast === Deveta plast je sestavljena iz odprto modre glinene zemlje. Med arheološkimi izkopavanji so znotraj plasti našli vzorce kulture. Debelina sloja je bila 78–84 cm. === Deseta plast === Deseta plast je sestavljena iz rumene glinene zemlje, razmeroma z več kamnitimi plastmi. Med arheološkimi izkopavanji so znotraj tega sloja našli kamnito orodje. Plast je precej trda, saj je na površini kamnine. Debelina sloja je bila 78–83 cm == Politizacija izkopanih ostankov== Ko govorimo o arheologiji ruskega nacionalizma, kar vodi v ekstremne oblike avtohtonizma, ruski znanstvenik Viktor Šnirelman kot primer navaja izkopavanja v Azohški jami. V slednjem so po besedah znanstvenika našli ostanke ''arhanthropista'', ki so zaradi upravičenja pravic do Gorskega Karabaha v Azerbajdžanu razglašeni za »prvega Azerbejdžanca«.<ref>В. А. Шнирельман / Национализм и археология / «Этнографическое обозрение» № 1 — 2013 г. стр. 9-25 / РАН "Издательство «Наука» (Москва) ISSN: 0869-5415 <blockquote> Včasih nacionalizem vodi v skrajne oblike avtohtonizma. Na primer, obstajajo primeri, ko so najstarejši ostanki predstavnikov rodu Homo, najdeni na ozemlju sodobne države, postali vir ponosa in so bili povezani z začetkom nenehnega razvoja, kar je privedlo do zlaganja sodobnega prebivalstva. ", ostanki Homo erectus iz Dmanisija so v Gruziji povezani s "prvim Evropejcem", v Mjanmaru pa so ostanki starodavnih primatov veljali za prednike sodobnega človeštva. V prvem primeru govorimo o legitimizaciji pravice naroda do ozemlja (jama Azikh je v Gorskem Karabahu), v drugem primeru - o želji po pridružitvi Evropski uniji narodov in tretjič - o razvoju domoljubja in samozavesti v eni izmed najrevnejših držav na svetu. </blockquote></ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{Commonscat|Azykh cave }} * Arif Mustafayev: ''[http://www.azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html Jawbones and Dragon Legends. Azerbaijan’s Prehistoric Azikh Cave]'' In: ''Azerbaijan International'', 1996, S. 24, 28–29. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Jame v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] ozeiq1d6kxyvmdem1dkuwaig5nsvfmy 0 479930 6655706 6410291 2026-04-04T12:41:43Z Upwinxp 126544 {{popravi}} grob prevod iz angleščine, netočno prevedeni deli (npr. Dukagjin in Kosovo nista planoti ...) 6655706 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=grob prevod iz angleščine, netočno prevedeni deli|datum=april 2026}} [[File: Kosovo map-en1.svg|thumb|320px|Zemljevid Kosova]] '''[[Kosovo]]''' je majhno in celinsko ozemlje v jugovzhodni Evropi. Država je strateško umeščena v središče [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]], obdaja jo [[Črna gora]] na zahodu, [[Srbija]] na severu in vzhodu, [[Severna Makedonija]] na jugovzhodu in [[Albanija]] na jugozahodu. Nima neposrednega dostopa do morja, vendar se njegove reke iztekajo v tri morja, [[Jadransko morje|Jadransko]], [[Egejsko morje|Egejsko]] in [[Črno morje]]. Država ima veličastno in kontrastno pokrajino, ki ji določa [[podnebje]], skupaj z [[geologija|geologijo]] in [[hidrologija|hidrologijo]]. Oboje, [[Prokletije]] in [[Šar planina]], sta najpomembnejši značilnosti države in hkrati najbolj biotsko raznovrstni območji Kosova. Kar zadeva osrednjo regijo, se planoti Dukagjin in Kosovo raztezata nad zahodom in vzhodom. Država je zaradi svojih vodnih virov precej bogata država, po njej teče več dolgih in kratkih rek, pa tudi umetnih in naravnih jezer. Večina rek, ki izvirajo na Kosovu, ima ustje zunaj ozemlja države na Jadranu, Egejskem in Črnem morju.<ref>{{navedi splet |author1=Gani Gashia|author2= Florim Isufi|author3= Shpejtim Bulliqia|author4= Ibrahim Ramadania |title=Correlation between discharge, river Basin surface and rainfall quantity in Kosova |url=http://publisher-connector.core.ac.uk/resourcesync/data/elsevier/pdf/096/aHR0cDovL2FwaS5lbHNldmllci5jb20vY29udGVudC9hcnRpY2xlL3BpaS9zMTg3NzA0MjgxMTAxMjczMA%3D%3D.pdf |website=publisher-connector.core.ac.uk |pages=1–5 |language=en |format=PDF |quote=Kosovo waters flows towards the Adriatic, Aegean and Black Sea. |access-date=2018-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170923232207/http://publisher-connector.core.ac.uk/resourcesync/data/elsevier/pdf/096/aHR0cDovL2FwaS5lbHNldmllci5jb20vY29udGVudC9hcnRpY2xlL3BpaS9zMTg3NzA0MjgxMTAxMjczMA%3D%3D.pdf |archive-date=2017-09-23 |url-status=dead }}</ref> Najdaljša reka je [[Beli Drim]] (albansko Drini i Bardhë, srbsko Бели Дрим), najkrajša pa Prizrenska Bistrica (albansko Lumëbardhi i Prizrenit ali Bistrica e Prizrenit, srbsko Призренска Бистрица). Podnebje države je večinoma določeno z njeno geografsko lego na jugovzhodnem delu evropske celine in nanjo močno vplivajo morja na zahodu, jugu in vzhodu. Uživa v kombinaciji celinskega podnebja in mediteranskega podnebja s štirimi izrazitimi letnimi časi. Za Kosovo je značilno bogastvo rastlinskih in živalskih vrst ter široka paleta ekosistemov in habitatov glede na njegovo razmeroma majhno območje.<ref name="biodiversity">{{navedi splet |title=Kosovo Biodiversity Assessment |url=https://www.ammk-rks.net/repository/docs/Kosovo-BiodiversityAssessment.pdf |website=ww.ammk-rks.net |pages=1–66 |language=en |format=PDF |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2018-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180921191502/https://www.ammk-rks.net/repository/docs/Kosovo-BiodiversityAssessment.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Biotska raznovrstnost]] države se ohranja v dveh narodnih parkih in na stotinah drugih zavarovanih območij različnih kategorij. Oddaljena in gozdnata območja naseljujejo predvsem pomembne vrste, ki v južni Evropi hitro postanejo redke, med njimi rjavi medved, volk, ris in planinski orel. == Meje == Celinska država Kosovo leži v osrčju Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Meji na države Črno goro na zahodu, Srbijo na severu in vzhodu, Severno Makedonijo na jugovzhodu in Albanijo na jugozahodu.<ref name="CIA">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |date=2016-07-01 }}, CIA - The World Factbook</ref> Kopensko območje države obsega 10.910 kvadratnih kilometrov, kar je 161. država na svetu po velikosti. Meja med Kosovom in Albanijo se razteza na skupno 113,551.<ref>{{navedi splet |author1=Ministria e Punëve të Brendshme e Kosovës |title=STRATEGJIA KOMBËTARE E REPUBLIKËS SË KOSOVËS PËR MENAXHIMIN E INTEGRUAR TË KUFIRIT |url=http://www.kryeministri-ks.net/repository/docs/Strategjia_Kombetare_per_MIK_2013-2018.pdf |website=mpb-ks.org |pages=1–93 |language=sq |format=PDF |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2018-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180916202515/http://www.kryeministri-ks.net/repository/docs/Strategjia_Kombetare_per_MIK_2013-2018.pdf |url-status=dead }}</ref> To mejo močno zaznamujejo Albanske Alpe, gore Koritnik in Gjalica, ki zasedajo ogromno prostorsko površino med državama. Meja med Kosovom in Severno Makedonijo se razteza na skupno 170,772 km. Ta meja je ob jugovzhodnem robu države, pri čemer večji del te meje sledi Šar planini. Meja med Kosovom in Črno goro meri le 79,165 km, in je najkrajša meja v državi. Ta meja je razgibana in gorata, povezana z Albanskimi Alpami. Meja med Kosovom in Srbijo se razprostira na skupno 380,068 km in je ob severnem in vzhodnem robu države. == Fizična geografija == === Topografija === {{multiple image |align=right |total_width=360 |image_style=border:none; |image1=Sllatinë.jpg | caption1= Kosovska planota se razteza na vzhodu.|image2=Brod_Dragash.jpg |caption2=Šar planina }} Državo Kosovo odlikuje izrazita raznolikost pokrajine in [[relief]]a. Topografija je jasno opredeljena z dvema glavnima ravninama, Dukagjini in Kosovo, ki ju vzdolž meja obdajajo gorske verige. Večina države je gorata in hribovita. Južni in jugovzhodni rob je Šar planina.<ref>{{navedi splet |title=SHARR/ŠAR PLANINA – KORAB – DEŠAT/DESHAT |url=http://www.envsec.org/publications/Feasibility%20study%20on%20establishing%20a%20transboundary%20protected%20area.%20Sharr-Sar%20Planina-Korab-Desat-Deshat.pdf |website=envsec.org |pages=1–132 |language=en |format=PDF |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2017-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170907220440/http://www.envsec.org/publications/Feasibility%20study%20on%20establishing%20a%20transboundary%20protected%20area.%20Sharr-Sar%20Planina-Korab-Desat-Deshat.pdf |url-status=dead }}</ref> Albanske Alpe prevladujejo nad zahodnim robom, saj ponujajo najvišjo goro Kosova, Gjeravico.<ref>{{navedi splet |author1=Zeqir Veselaj |title=Bjeshkët e Nemuna perla natyrore e Kosovës |url=http://documents.rec.org/publications/Bjeshket_e_Nemuna_AL.pdf |website=documents.rec.org |pages=29–32 |language=sq |date=2010 |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2021-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423120657/http://documents.rec.org/publications/Bjeshket_e_Nemuna_AL.pdf |url-status=dead }}</ref> Regija se imenuje [[Prokletije]] (albansko ''Bjeshkët e Nemuna'') in spada med najbolj nedostopne gorske verige v Evropi in najbolj divje na Balkanskem polotoku, kar je najbolje opisano v njihovem imenu. [[Narodni park Prokletije]] (''Bjeshkët e Nemuna'') in [[narodni park Šar planina]] sta bila ustanovljena za zaščito pokrajine in naravnega okolja države.<ref>{{navedi splet|title=PËR PARKUN KOMBËTAR "BJESHKËT E NEMUNA"|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar_-Bjeshket_e_Nemuna_Final.pdf|website=ammk-rks.net|language=sq|format=PDF|accessdate=2020-05-20|archive-date=2020-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205074841/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar_-Bjeshket_e_Nemuna_Final.pdf|url-status=dead}}</ref> Predstavljata najpomembnejše območje vegetacije in biotske raznovrstnosti v državi, saj zagotavljata odlične pogoje za živalske in rastlinske vrste.<ref name=Maxhuni>{{navedi splet|title=Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|publisher=AKMM/IKMN|accessdate=23 February 2013|language=sq|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303215939/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|archivedate=3 March 2016|df=dmy-all}}</ref> Gorovje [[Kopaonik]] se razprostira na severnem robu države in se nadaljuje v osrednjo Srbijo. Zanj je značilno mineralno bogastvo, še posebej bogato s [[svinec|svincem]] in [[cink]]om, zato je ena najbogatejših regij v Evropi. To je posledica raznolikosti njegove geološke strukture, zlasti z novejšo vulkanizacijo v [[terciar]]nem obdobju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.trepca.net/histori/020113-shala-bajgores-ne-veshtrimin-historik.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2018-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180725003942/http://www.trepca.net/histori/020113-shala-bajgores-ne-veshtrimin-historik.htm |url-status=dead }}</ref> === Hidrografija === [[File:Liqeni i madh ne bjeshket e Nemuna.jpg|thumb|right|Jezero Leqinat v narodnem parku Bjeshkët e Nemuna v vzhodnem Kosovu.]] V mejah države je več opaznih rek in jezer. Odtočni bazen Črnega morja obsega 50,7 % ozemlja države ali 5520 kvadratnih kilometrov, kar je največ na Kosovu.<ref name="hydrography">{{navedi splet |author1=Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor - Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës |title=Report The State of Water in Kosovo R |url=https://www.ammk-rks.net/repository/docs/raporti_ujerave_2010-angl.pdf |website=ammk-rks.net |location=Prishtina |pages=31–39 |language=en |date=2010 |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2022-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220121023439/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/raporti_ujerave_2010-angl.pdf |url-status=dead }}</ref> Glavne reke na tem delu sta reki [[Ibar]] in [[Sitnica]]. 43,5 % ozemlja države obsega drenažni bazen Jadranskega morja. Tu so največje reke, kot je [[Beli Drim]] s pritoki Erenik in Lumëbardhi i Decanit. Preostali del pripada drenažnemu bazenu Egejskega morja, kjer je daleč največja reka [[Lepenec]]. [[Nerodimka]] je še posebej pomembna, saj predstavlja edini primerek bifurkacije reke, ki se izliva v dve morji, v Črno in Egejsko morje. Bifurkacija reke velja za umetni pojav, vendar je nastala v izredno ugodnih naravnih pogojih. Številna naravna jezera so v gorskih območjih na različnih višinah, med njimi Gjeravica, Leqinat, Jazhincë in Zemra. Kosovo ima tudi veliko kraških izvirov ter termalnih in mineralnih vodnih izvirov.<ref name="ICMMt">[http://www.kosovo-mining.org/kosovoweb/en/kosovo/hydrology.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150403195114/http://www.kosovo-mining.org/kosovoweb/en/kosovo/hydrology.html |date=2015-04-03 }} Independent Commission for Mines and Minerals of Kosovo</ref> Glavna jezera so jezero Gazivoda (380 milijonov m³) na severozahodnem delu, jezero Radoniq (113 milijonov m³) na jugozahodnem delu, jezero Batlava (40 milijonov m³) in jezero Badovc (26 milijonov m³) na severovzhodu. Ostala manjša slikovita jezera so Zemraško jezero, Đeravica in Liqenat. == Biodiverziteta == {{multiple image |align=right |total_width=360 |image_style=border:none; |image1=Long_ridge_of_Pashallore.jpg ||caption1=Narodni park Šar planina je na jugovzhodu|image2=Parku Kombëtar Bjeshkët Nemuna, Liqeni i madh ne Liqenat, Rugove.jpg | caption2=Narodni park Prokletije je na zahodu.}} Za Kosovo je značilna [[biotska raznovrstnost]] in obilje različnih [[ekosistem]]ov in [[habitat]]ov z izjemno eksponentno vrednostjo.<ref name="biosection">{{navedi splet |title=Kosovo Biodiversity Assessment |url=https://www.ammk-rks.net/repository/docs/Kosovo-BiodiversityAssessment.pdf |website=ammk-rks.net |pages=1–66 |language=en |format=PDF |date=2003 |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2018-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180921191502/https://www.ammk-rks.net/repository/docs/Kosovo-BiodiversityAssessment.pdf |url-status=dead }}</ref> Leži na križišču več [[biogeografska regija|biogeografskih regij]] in ima zato posebne podnebne, geološke, hidrološke in morfološke razmere. Kar zadeva [[fitogeografija|fitogeografijo]] (razširjenost in številčnost rastlin), kopensko območje Kosova leži v [[borealno kraljestvo|borealnem kraljestvu]], natančneje v ilirski provinci cirkumborealne regije. Njegovo ozemlje je mogoče razdeliti na štiri kopenske [[ekoregija|ekoregije]] palearktičnega eko-območja, med njimi balkanski in dinarski mešani gozdovi. Kosovo je še posebej bogato z odročnimi in gorskimi pokrajinami, obdarjenimi z gozdovi. V njih živi veliko število živalskih vrst države, vključno s številnimi ogroženimi vrstami. Kosovo je ena redkih držav v Evropi s populacijo redkih vrst, [[planinski orel]], [[rjavi medved]], [[volk]] in [[ris]].<ref name="brown bear">{{navedi splet |title=Brown Bear Conservation Action Plan for Europe |url=http://www2.nina.no/lcie_new/pdf/634989771612454147_IUCN%20Euro%20bear%20action%20plans.pdf |website=nina.no |language=en |format=PDF |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2016-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160327124207/http://www1.nina.no/lcie_new/pdf/634989771612454147_IUCN%20Euro%20bear%20action%20plans.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="grey wolf">{{navedi splet |title=Action Plan for Grey Wolf Canis lupus Conservation and Management |url=https://www.daba.gov.lv/upload/File/DOC_SAP/AP_grey_wolf_17_EN.pdf |website=daba.gov.lv |language=en |format=PDF |date=2017 |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2018-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180925025411/https://www.daba.gov.lv/upload/File/DOC_SAP/AP_grey_wolf_17_EN.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="lynx">{{navedi splet |title=STATSU AND DISTRIBUTION OF THE BALKAN LYNX (Lynx lynx martinoi MIRIĆ, 1978) AND ITS PREY |url=http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Eurasian_lynx/Melovski_2012_Status_and_distribution_of_the_Balkan_lynx.pdf |website=catsg.org |language=en |format=PDF |accessdate=2020-05-20 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302111126/http://www.catsg.org/fileadmin/filesharing/3.Conservation_Center/3.2._Status_Reports/Eurasian_lynx/Melovski_2012_Status_and_distribution_of_the_Balkan_lynx.pdf |url-status=dead }}</ref> Država ima samo dva [[narodni park|narodna parka]].<ref>{{navedi splet|title=Overview of Nature Protection Progress in Kosovo|url=http://www.landscapeonline.de/wp-content/uploads/DOI103097-LO201545.pdf|website=landscapeonline.de|page=6|language=sq|format=PDF|access-date=2018-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020083934/http://www.landscapeonline.de/wp-content/uploads/DOI103097-LO201545.pdf|archive-date=2017-10-20|url-status=dead}}</ref> Narodni park Prokletije (NP Bjeshkët e Nemuna) na zahodnem in jugozahodnem Kosovu je največji v državi. Park obsega 63.028 hektarjev gorskega območja Albanskih Alp. Nacionalni park Šar planina je bil ustanovljen za zaščito spektakularnih pokrajin jugovzhodnega Kosova. Vključuje državno območje Šar planine, ki seka čez pokrajino vzdolž meje med Kosovom in Severno Makedonijo. === Zavarovana območja === Zavarovana območja na Kosovu so: 2 narodna parka, 11 naravnih rezervatov, 99 naravnih spomenikov in 3 zaščitene krajine. Skupna površina vseh zavarovanih območij v državi je 118.913 hektarjev. Nacionalno politiko upravljanja in vzdrževanja narodnih parkov izvaja Ministrstvo za okolje in prostor. {| class="wikitable" |- !style=background:#D4F2CE;| Slika !style=background:#D4F2CE;| Ime !style=background:#D4F2CE;| Površina !style=background:#D4F2CE;| Ustanovljen !style=background:#D4F2CE;| Lega |- | [[File:Parku_Komb%C3%ABtar_Bjeshk%C3%ABt_Nemuna_,_Liqeni_i_madh_ne_Liqenat_,_Rugove.jpg|136px]] || [[Narodni park Prokletije]]<br> ''{{small|Parku Kombëtar Bjeshkët e Nemuna}}''<br> {{small|Национални парк Проклетије}} || 63.028 ha || 13. december 2012<ref>{{navedi splet|title=PËR PARKUN KOMBËTAR “BJESHKËT E NEMUNA”|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar_-Bjeshket_e_Nemuna_Final.pdf|website=ammk-rks.net|language=sq|format=PDF|accessdate=2020-05-20|archive-date=2020-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205074841/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar_-Bjeshket_e_Nemuna_Final.pdf|url-status=dead}}</ref> || {{location map |Kosovo |relief=1 |float=center |width=80 |caption= | lat=42.666667 |long=20.166667 }} |- | [[File:Brod_Dragash.jpg|136px]] || [[Narodni park Šar planina]] <br> ''{{small|Parku Kombëtar Malet e Sharrit}}'' <br> {{small|Национални Парк Шар Планине}} || 53.272 ha || 13. december 2012<ref>{{navedi splet|title=PËR PARKUN KOMBËTAR “SHARRI”|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar-Sharri__FINAL.pdf|website=ammk-rks.net|language=sq|format=PDF|accessdate=2020-05-20|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018112403/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Ligji_per_Parkun_Kombetar-Sharri__FINAL.pdf|url-status=dead}}</ref> || {{location map |Kosovo |relief=1 |float=center |width=80 |caption= | lat=42.216667 |long=21.016667}} |- | [[File:Suharek.jpg|136px]] || Strogi naravni rezervat Popovo prase <br> ''{{small|Rezerva Strikte të Natyrës Maja e Arnenit}}'' <br> {{small|Строги природни резерват Попово прасе}} || 30 ha || 1960<ref name="reserve">{{navedi splet |title=Action Plan for Biodiversity 2016 – 2020 — Strategy and Action Plan for Biodiversity 2011 – 2020 — Department of Environment Protection |url=https://mmph.rks-gov.net/repository/docs/Eng__SAPB_2016-2020_188255.pdf |website=mmph.rks-gov.net |location=Prishtina |page=72 |language=sq |format=PDF |access-date=2018-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181003181801/https://mmph.rks-gov.net/repository/docs/Eng__SAPB_2016-2020_188255.pdf |archive-date=2018-10-03 |url-status=dead }}</ref> || {{location map |Kosovo |relief=1 |float=center |width=80 |caption= | lat=42.185481 |long=20.962447}} |- | [[File:Oshlaku_2212m.JPG|136px]] || Strogi naravni rezervat Ošljak <br> ''{{small|Rezerva Strikte të Natyrës Oshlaku}}'' <br> {{small|Строги природни резерват Ошљак}}|| 20 ha || 1960<ref name="reserve"/> || {{location map |Kosovo |relief=1 |float=center |width=80 |caption= | lat=42.196667 |long=20.891944}} |} === Rastlinstvo === Gozdno floro Kosova predstavlja 139 vrst, uvrščenih v 63 družin, 35 rodov in 20 vrst.<ref>{{navedi splet|title=Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|publisher=AKMM/IKMN|accessdate=23 February 2013|page=2|language=sq|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303215939/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|url-status=dead}}</ref> Pomemben je za Balkan kot celoto - čeprav Kosovo predstavlja le 2,3 % območja regije, glede na vegetacijo predstavlja 25 % rastlin in približno 18 % celotne evropske flore <ref name="ammk-rks8">{{navedi splet|title=Qenan Maxhuni: Biodiversiteti i Kosoves|url=http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|publisher=AKMM/IKMN|accessdate=23 February 2013|page=8|language=sq|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303215939/http://www.ammk-rks.net/repository/docs/Biodiversiteti_i_Kosoves.pdf|url-status=dead}}</ref>. Zaradi mediteranskega podnebja najdemo v gozdovih več rastlin, značilnih za submediteranske regije, vključno: lihopernata rujevina (''Pistacia terebinthus''), ostrolistni beluš (''Asparagus acutifolius''), srobot (''Clematis flammula'') in slak (''Convolvulus althaeoides'').<ref name="kraja1">{{navedi knjigo|last=Kraja|first=Rexhep Ismajli, Mehmet|title=Kosova : vështrim monografik|publisher=Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës|location=Pristina|isbn=9789951413961}}</ref> Biotska raznovrstnost Kosova je zaradi izpostavljenosti podnebju skozi dolino Belega Drima precej bogata. Gozdovi Šar planine so habitat za 86 vaskularnih rastlin mednarodnega pomena, Prokletije pa 128 endemičnih vrst. Druge rastline gozdov Kosova, ki niso izključno sredozemskega podnebja, so: * [[Navadna kalina]] – ''Ligustrum vulgare'' * Modra anemona – ''Anemone apennina'' * [[Črni gaber]] – ''Ostrya carpinifolia'' * [[Kraški gaber]] – ''Carpinus orientalis'' * Turška leska – ''Corylus colurna'' * Evropska forsitija – ''Forsythia europaea'' ==== Ogrožene vrste ==== V kosovskih gozdovih je več vrst rastlin, za katere velja, da so ogrožene, kot jih uvršča kosovska agencija za varstvo okolja: {{div col|colwidth=22em}} * Beli narcis – ''Narcissus poeticus'' * Didierjev tulipan – ''Tulipa gesneriana'' * [[Navadna pogačica]] – ''Trollius europaeus'' * Albanska lilija – ''Lilium albanicum'' * Lilija graeca – ''Fritillaria graeca'' * Nagelj – ''Dianthus scardicus'' * Vulfenija – ''Wulfenia carinthiaca'' * [[Navadna tisa]] – ''Taxus baccata'' * Javor – ''Acer holdreichii'' * Hrast – ''Quercus trojana'' * [[Poljski brest]] – ''Ulmus minor'' {{div col end}} === Živalstvo === [[File:Lynx kitten.jpg|200px|thumb|Balkanski ris, podvrsta najdena na Kosovu.]] Na živalstvo vpliva geografski položaj in razmere, ki ustrezajo več redkim živalim. [10] Na njivah in gričevnatih območjih živijo divje svinje, jeleni, zajci, krokarji, srake, škorci, poljski vrabci, žolne in želve. V gorskih regijah živijo poljske jerebice, prepelice, fazani, veverice, štorklje in številne vrste orlov, jastrebov in drugih ujed. Med redke živali spadajo rjavi medved, volk, srna, ris, divje in gozdne kure. Medvede najdemo predvsem v Šar planini, manj v Albanskih Alpah. Visoke gore na Kosovu so idealne za bivanje številnih živali. V rekah in jezerih so losos, postrvi, jegulja, gudgeon, som, krap, in druge. Južni del, zlasti občina Dragaši, ima svojo pasmo psov imenovano ''Qeni i Sharrit'', ki jo ima večina ljudi, ki živijo v državi, zahodni del Severne Makedonije in Albanije. Favna Kosova ima zaradi svojega reliefa, ekoloških dejavnikov in geografske lege veliko vrst. Na celotnem Kosovu je enajst naravnih rezervatov in v njih živijo vrste, kot so: {{div col|colwidth=30em}} * [[Rjavi medved]] – ''Ursus arctos'' * [[Ris]] – ''Lynx lynx'' * [[Gams]] – ''Rupicapra rupicapra'' * [[Planinski orel]] – ''Aquila chrysaetos'' * [[Divji petelin]] – ''Tetrao urogallus'' * [[Bela štorklja]] – ''Ciconia ciconia'' * [[Južna postovka]] – ''Falco naumanni'' * [[Modras]] – ''Vipera ammodytes'' * Hišna miš – ''Mus musculus'' * [[Navadni polh]] – ''Glis glis'' {{div col end}} == Podnebje == Kosovo se nahaja med Sredozemskim morjem in gorskimi regijami jugovzhodne Evrope, na Balkanskem polotoku. Ta geografska lega državi daje veliko letno temperaturno območje. Poletne najvišje temperature lahko dosežejo +30 ° C, zimske pa najnižje kot -10 ° C<ref>{{navedi splet |url=http://www.kosovo-mining.org/kosovoweb/en/kosovo/geography.html |title=Geography<!-- Bot generated title --> |access-date=2008-09-08 |archive-url=https://www.webcitation.org/6GVyEkId8?url=http://www.kosovo-mining.org/kosovoweb/en/kosovo/geography.html |archive-date=2013-05-10 |url-status=dead }}</ref>. Glede na Strahlerjevo klasifikacijsko karto podnebje na Kosovu velja za vlažno celinsko.<ref>Strahler & Strahler. (2006).Introducing Physical Geography, Boston:John Wiley & Sons Inc.</ref> Država doživlja topla poletja in hladne in snežne zime. Na klimatsko območje doline Ibar vplivajo celinske zračne mase. Zaradi tega so v tem delu regije zime hladnejše s srednjimi temperaturami nad −10 ° C, včasih pa tudi do -26 ° C. Poletja so zelo vroča s povprečnimi temperaturami od 20 ° C, včasih tudi do 37 ° C. Za to območje je značilno suho podnebje in skupno letno približno 600 mm padavin. Na klimatsko območje Metohije, ki vključuje porečje reke Beli Drim, zelo vplivajo mase vročega zraka, ki prečkajo Jadransko morje. Srednje temperature pozimi se gibljejo od 0,5 ° C do včasih 22,8 ° C. Povprečna letna količina padavin na tem podnebnem območju je približno 700 mm na leto. Za zimo so značilne močne snežne padavine. Za podnebje v gorah in gozdnih delih je značilna gozdna klime, ki je povezana z obilnimi nalivi (900 do 1300 mm) na leto) in poletji, ki so zelo kratka in hladna in zimami, ki so hladne in z veliko snega. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Geography of Kosovo}} [[Kategorija:Geografija Kosova]] eh1ewnvgcfs290jtoudkhw1lprxgwy6 3 486683 6655944 6654320 2026-04-05T07:51:57Z /* Tone Strnad */ odgovor 6655944 wikitext text/x-wiki 6655957 6655944 2026-04-05T08:02:42Z NguoiDungKhongDinhDanh 201221 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Mali kopilan iz Vlasotinca|Mali kopilan iz Vlasotinca]] ([[User talk:Mali kopilan iz Vlasotinca|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6654320 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) 0gtsx4u1r8pudrb0s87mfcylbhght5y 6656011 6655957 2026-04-05T08:52:51Z GeographieMan 179499 /* Tone Strnad */ odgovor 6656011 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) a7473omvxw2a88be536sgfbdatsf88i 0 491778 6655891 5628548 2026-04-04T21:45:36Z Gnooi 106999 /* Filmografija */ 6655891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> Igral je v več slovenskih filmih.<ref>https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona - Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona - Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] 468r6dua7atikiww59yw6k5937b96hs 6655892 6655891 2026-04-04T21:46:04Z Gnooi 106999 /* Filmi */ 6655892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> Igral je v več slovenskih filmih.<ref>https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona - Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj (2018)|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona - Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] 336an6nn4q9iz6oh9x2c5ibqrmxqnvm 6655893 6655892 2026-04-04T21:46:28Z Gnooi 106999 /* Filmi */ 6655893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> Igral je v več slovenskih filmih.<ref>https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona - Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona - Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] 48x3ddp8mb2cssbxhxoomqr78hc16f2 6656077 6655893 2026-04-05T10:07:44Z Marko3 1829 6656077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref><ref name=":0" /> Od leta 2008 je zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], s katerim je sodeloval že prej, poleg tega pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov.<ref name="sigledal" /> Igral je v več slovenskih filmih.<ref name=":0">https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona - Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona - Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] gpftukz62sivlxedioxxzgflp0sdhkn 6656078 6656077 2026-04-05T10:14:24Z Marko3 1829 6656078 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref><ref name=":0" /> Od leta 2008 je zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], s katerim je sodeloval že prej, poleg tega pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov.<ref name="sigledal" /> Igral je v več slovenskih filmih.<ref name=":0">https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Zasebno == Vrsto let je v zvezi z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]], ki je prav tako članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Imata hčer Milo, ki se je rodila leta 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/igralec-patelinji-zajtrk-primoz-bezjak-838838|title=Takšen je danes glavni igralec filma Petelinji zajtrk|date=20. 7. 2025|accessdate=5. 4. 2026|website=www.svet24.si}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona - Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona - Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] qtgtqvt489jm431lu3pgol7ha23mr9w 6656079 6656078 2026-04-05T10:15:59Z Marko3 1829 6656079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref><ref name=":0" /> Od leta 2008 je zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], s katerim je sodeloval že prej, poleg tega pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov.<ref name="sigledal" /> Igral je v več slovenskih filmih.<ref name=":0">https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Zasebno == Vrsto let je v zvezi z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]], ki je prav tako članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Imata hčer Milo, ki se je rodila leta 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/igralec-patelinji-zajtrk-primoz-bezjak-838838|title=Takšen je danes glavni igralec filma Petelinji zajtrk|date=20. 7. 2025|accessdate=5. 4. 2026|website=www.svet24.si}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * Antigona – Kako si upamo! (2020) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * Codelli (2017) * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Barabe!|Barabe]] (2001) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona – Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] 9fthhq6h3ugdc1dz6cflonm339cf0sy 6656087 6656079 2026-04-05T10:55:25Z Janezdrilc 3152 kronološki red 6656087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Primož Bezjak'''; [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[plesalec]], * [[5. marec]] [[1977]], [[Maribor]]. Študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je končal le ta 2007, vendar je bil v gledališču dejaven že prej. Že leta 1999 je sodeloval v predstavi Matjaža Pograjca in [[Betontanc]]a.<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Primo%C5%BE_Bezjak, vpogled: 10. 2. 2021.</ref><ref name=":0" /> Od leta 2008 je zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], s katerim je sodeloval že prej, poleg tega pa je dejaven tudi v okviru neinstitucionalnih projektov.<ref name="sigledal" /> Igral je v več slovenskih filmih.<ref name=":0">https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/1/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Zasebno == Vrsto let je v zvezi z igralko [[Katarina Stegnar|Katarino Stegnar]], ki je prav tako članica igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Imata hčer Milo, ki se je rodila leta 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/igralec-patelinji-zajtrk-primoz-bezjak-838838|title=Takšen je danes glavni igralec filma Petelinji zajtrk|date=20. 7. 2025|accessdate=5. 4. 2026|website=www.svet24.si}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * [[Barabe!|Barabe]] (2001) * [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]] (2007): Djuro * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV) * Codelli (2017) * [[Zgodovina ljubezni]] (2018) * [[Skupaj (film)|Skupaj (2018)]]: Luka * Antigona – Kako si upamo! (2020) === TV serije === * [[Več po oglasih]] (2016): Jure Planinšek == Nagrade == * 2001 – Stopov obetavni igralec leta za film ''Barabe!''<ref name=sigledal/> * 2003 – zlata ptica (skupaj z Barbaro Kukovec)<ref name=sigledal/> * 2010 – nagrada za izjemno kolektivno stvaritev avtorski ekipi predstave ''Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!'' na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]<ref name=sigledal/> * 2011 – [[Župančičeva nagrada]] (za igralske stvaritve v več predstavah ter za projekte ''Tam daleč stran – uvod v ego-logijo'' (Betontanc) in ''Invalid'' (Via negativa))<ref name=sigledal/> * 2020 – [[vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo v filmu ''Antigona – Kako si upamo!''<ref>https://bsf.si/sl/ime/primoz-bezjak/, vpogled: 10. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Primož}} [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] 5rbb1osq1q2vdoi68rn586j8gins86t 0 495493 6655799 6258883 2026-04-04T17:56:01Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Špinača]] na [[Navadna špinača]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. – članek opisuje vrsto S. oleracea 6258883 wikitext text/x-wiki [[Category:Articles with 'species' microformats]] {{Taksonomka|color=lightgreen|regnum=[[Plantae]] (rastline)|image=Spinacia oleracea Spinazie bloeiend.jpg|genus=Spinacia|species=oleracea|genus_authority=[[Karl Linne]]}} '''Špinača''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Spinacia oleracea'') je listnata rastlina, ki izvira iz [[Srednja Azija|srednje]] in zahodne Azije. Njeni listi so užitni. Lahko jo jemo kuhano ali surovo, okus pa se precej razlikuje; visoka vsebnost oksalata se lahko zmanjša s paro. Je [[enoletnica]] (redko [[dvoletnica]]), ki zraste do 30 cm. Leta 2018 je bila svetovna proizvodnja špinače 26,3 milijona ton, samo Kitajska je predstavljala 90% celotne pridelave.<small><ref name="faostat18">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC|publisher=UN Food & Agriculture Organization|title=Crops/Regions/World List for Production Quantity of Spinach in 2018|year=2018|access-date=24 April 2020}}</ref></small> == Sklici == {{Sklici}} {{Nanoškrbina}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] dz170fmsvglkyelcbm9rbs2k4hf1kjw 6655801 6655799 2026-04-04T17:56:41Z TadejM 738 popravek imena po Mali flori Slovenije, 3. izd. 6655801 wikitext text/x-wiki [[Category:Articles with 'species' microformats]] {{Taksonomka|color=lightgreen|regnum=[[Plantae]] (rastline)|image=Spinacia oleracea Spinazie bloeiend.jpg|genus=Spinacia|species=oleracea|genus_authority=[[Karl Linne]]}} '''Navadna špinača''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Spinacia oleracea'') je listnata rastlina, ki izvira iz [[Srednja Azija|srednje]] in zahodne Azije. Njeni listi so užitni. Lahko jo jemo kuhano ali surovo, okus pa se precej razlikuje; visoka vsebnost oksalata se lahko zmanjša s paro. Je [[enoletnica]] (redko [[dvoletnica]]), ki zraste do 30 cm. Leta 2018 je bila svetovna proizvodnja špinače 26,3 milijona ton, samo Kitajska je predstavljala 90% celotne pridelave.<small><ref name="faostat18">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC|publisher=UN Food & Agriculture Organization|title=Crops/Regions/World List for Production Quantity of Spinach in 2018|year=2018|access-date=24 April 2020}}</ref></small> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{Nanoškrbina}} m2c0m7kwuaoo1uru2x8bkjvvap5tcyb 6655802 6655801 2026-04-04T17:57:22Z TadejM 738 znanstveno ime krepko 6655802 wikitext text/x-wiki [[Category:Articles with 'species' microformats]] {{Taksonomka|color=lightgreen|regnum=[[Plantae]] (rastline)|image=Spinacia oleracea Spinazie bloeiend.jpg|genus=Spinacia|species=oleracea|genus_authority=[[Karl Linne]]}} '''Navadna špinača''' ([[znanstveno ime]] '''''Spinacia oleracea''''') je listnata rastlina, ki izvira iz [[Srednja Azija|srednje]] in zahodne Azije. Njeni listi so užitni. Lahko jo jemo kuhano ali surovo, okus pa se precej razlikuje; visoka vsebnost oksalata se lahko zmanjša s paro. Je [[enoletnica]] (redko [[dvoletnica]]), ki zraste do 30 cm. Leta 2018 je bila svetovna proizvodnja špinače 26,3 milijona ton, samo Kitajska je predstavljala 90% celotne pridelave.<small><ref name="faostat18">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC|publisher=UN Food & Agriculture Organization|title=Crops/Regions/World List for Production Quantity of Spinach in 2018|year=2018|access-date=24 April 2020}}</ref></small> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{Nanoškrbina}} 6hwmjc5bbucff0t3cg0xgatebupeewu 6655803 6655802 2026-04-04T17:58:16Z TadejM 738 odstr. kategorija [[:Category:Articles with 'species' microformats]] 6655803 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka|color=lightgreen|regnum=[[Plantae]] (rastline)|image=Spinacia oleracea Spinazie bloeiend.jpg|genus=Spinacia|species=oleracea|genus_authority=[[Karl Linne]]}} '''Navadna špinača''' ([[znanstveno ime]] '''''Spinacia oleracea''''') je listnata rastlina, ki izvira iz [[Srednja Azija|srednje]] in zahodne Azije. Njeni listi so užitni. Lahko jo jemo kuhano ali surovo, okus pa se precej razlikuje; visoka vsebnost oksalata se lahko zmanjša s paro. Je [[enoletnica]] (redko [[dvoletnica]]), ki zraste do 30 cm. Leta 2018 je bila svetovna proizvodnja špinače 26,3 milijona ton, samo Kitajska je predstavljala 90% celotne pridelave.<small><ref name="faostat18">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC|publisher=UN Food & Agriculture Organization|title=Crops/Regions/World List for Production Quantity of Spinach in 2018|year=2018|access-date=24 April 2020}}</ref></small> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{Nanoškrbina}} 6tzhmynyndqopecfp91g6e4i2g42f23 6655804 6655803 2026-04-04T18:00:04Z TadejM 738 popravek taksonomke 6655804 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka|color=lightgreen|regnum=[[Plantae]] (rastline)|image=Spinacia oleracea Spinazie bloeiend.jpg|genus=''Spinacia''|species=''Spinacia oleracea''|genus_authority=[[Carl Linnaeus|Linnaeus]]}} '''Navadna špinača''' ([[znanstveno ime]] '''''Spinacia oleracea''''') je listnata rastlina, ki izvira iz [[Srednja Azija|srednje]] in zahodne Azije. Njeni listi so užitni. Lahko jo jemo kuhano ali surovo, okus pa se precej razlikuje; visoka vsebnost oksalata se lahko zmanjša s paro. Je [[enoletnica]] (redko [[dvoletnica]]), ki zraste do 30 cm. Leta 2018 je bila svetovna proizvodnja špinače 26,3 milijona ton, samo Kitajska je predstavljala 90% celotne pridelave.<small><ref name="faostat18">{{navedi splet|url=http://www.fao.org/faostat/en/#data/QC|publisher=UN Food & Agriculture Organization|title=Crops/Regions/World List for Production Quantity of Spinach in 2018|year=2018|access-date=24 April 2020}}</ref></small> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] {{Nanoškrbina}} r7lutisosl4rt5x9pwq0l33jctb8xey 0 496258 6655736 6612327 2026-04-04T14:21:23Z Upwinxp 126544 /* Geografija */ +np 6655736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Samostan | name = Samostan Pećka patriarhija | image = Patrikana e Pejës.jpg | caption = Cerkev samostanskega kompleksa | native_name = Манастир Пећка патријаршија (srbsko) <br> Patrikana e Pejës | native_name_lang = | other_names = | order = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | established = 13. stoletje | disestablished = | mother = | diocese = Raška in Prizrenska eparhija (samo ozemeljsko, ker je samostan pod neposredno jurisdikcijo srbskega patriarha) | churches = {{bulleted list|Cerkev apostolov|Cerkev sv. Dimitrija|Cerkev Matere Božje Odigitrije|Cerkev sv. Nikolaja}} | founder = [[Sveti Sava]], škof Arsenij I. | dedication = | people = nadškof Sava, škofi Arsenije I., Nikodim I. in Danilo II. | location = v bližini Peći, Kosovo | coord = {{coord|42.661|N|20.266|E|type:landmark|display=inline,title}} | oscoor = | style = srbsko-bizantinska arhitektura | remains = | public_access = da | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] | designation1_date = 2004 <small>28. zasedanje, sprememba leta 2006</small> | designation1_type = kulturni | designation1_criteria = ii, iii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/724-002bis 724-002bis] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Država | designation1_free2value = [[Kosovo]] | designation1_free3name = ogrožena | designation1_free3value = 2006–... | designation2 = Cultural Heritage of Serbia | designation2_offname = МАНАСТИР ПЕЋКА ПАТРИЈАРШИЈА | designation2_type = Kulturni spomenik izjemnega pomena | designation2_criteria = | designation2_date = 1947 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = СК 1370 | designation2_free1name = | designation2_free1value = | designation2_free2name = | designation2_free2value = | designation2_free3name = | designation2_free3value = }} }} {{Location map | Kosovo | width = 260px | float = right | border = | caption = Pećka patriarhija na zemljevidu Kosova | alt = | relief = yes | AlternativeMap = | overlay_image = | label = Pećka patriarhija | label_size = | position = top | background = | mark = | marksize = | link = | lat_deg = 42.661 | lon_deg = 20.266 }} '''Samostan Pećka patriarhija''' ([[Srbščina|srbsko]] Манастир Пећка патријаршија, Manastir Pećka patrijaršija, [[Albanščina|albansko]] Patrikana e Pejës) ali '''Patriarhalni samostan v Peći''' je [[Srednji vek|srednjeveški]] [[samostan]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] v bližini mesta [[Peć]], [[Kosovo]].{{efn|Februarja 2008 je Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije.<ref>"Ten Stories The World Should Hear More About". un.org. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Od leta 2017 ga je kot neodvisno državo priznalo več kot 110 držav.<ref name=ref6>"Which Countries Recognize Kosovo as a Country?". WorldAtlas.com. Arhivirano iz izvirnika 22. avgusta 2020. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> Srbija šteje Kosovo za del svojega suverenega ozemlja, medtem ko so Združeni narodi glede tega, ali je Kosovo neodvisna država ali ne, strogo nevtralni. Aprila 2013 sta Srbija in Kosovo začeli formalizirati odnose skladno z Bruseljskim sporazumom.<ref name=ref6/> Kosovo je leta 2015 neuspešno poskušalo postati član Unesca,<ref>"Kosovo fails in Unesco membership bid | World news". The Guardian. Arhivirano iz izvirnika 22. oktobra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref> zato se je kosovska vlada leta 2017 odločila za preložitev vlaganja prihodnjih zahtev.<ref>"Kosovo gives up bid to join UNESCO". GazetaExpress. Arhivirano iz izvirnika 22. decembra 2017. Pridobljeno 19. decembra 2017.</ref>}} Zgrajen je bil v 13. stoletju in postal sedež srbskih nadškofov. V 14. stoletju je bil razširjen. Ko je bila leta 1346 ustanovljena Srbska patriarhija Peć, je postal sedež srbskih patriarhov. V srednjem in zgodjem novem veku je služil kot [[mavzolej]] srbskih nadškofov in patriarhov. Od leta 2006 spada s še tremi srbskimi cerkvami in samostami Srbske pravoslavne cerkve med [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu|Srednjeveške spomenike na Kosovu]] in hkrati med mesta svetovne kulturne dediščine. Samostan upravlja Eparhija Raška in Prizren, vendar je pod neposredno jurisdilcijo srbskega patriarha, ki ima med drugim tudi naslov peškega nadškofa. Samostanska cerkev je izjemno delo srbske srednjeveške arhitekture in s še tremi drugimi cerkvami v samostanskem kompleksu tvori celoto.<ref name=ref1>Krstić 2003, str. 22.</ref><ref name=ref2>Janićijević 1998, str. 524.</ref> ==Geografija== Samostanski kompleks se nahaja v bližini Peći (albansko Peja) v kosovski pokrajini [[Metohija]] ob cesti, ki povezuje Kosovo s [[Črna gora|Črno goro]].<ref name=ref1/> Zgrajen je ob Pejski Bistrici na njenem vstopu v kanjon Rugova.<ref name=ref3>Stefanović 2001.</ref> Na samostanskem dvorišču raste 750 let stara [[črna murva]], imenovana Šam-dud. Vsadil jo je nadškof Sava II. med letoma 1263 in 1272.<ref>''"Шам-дуд чува Пећку патријаршију 750 година"''. politika.rs.</ref> ==Zgodovina== Samostan je zgrajen na robovih starega [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] ''Siperanta''.<ref name=ref1/> Samostanski kompleks je sestavljen iz štirih cerkva,<ref name=ref2/> od katerih so bile tri povezane v zaključeno celoto.<ref name=ref1/> Zgrajen je bil v prvi tretjini 13. stoletja (1321–1324 in 1330–1337.<ref name=ref1/> Domneva se, da je postal ''metohion'' (zemljišče v lasti in upravljanju samostana) [[Samostan Žiča|samostana Žiča]], ki je bil takrat sedež srbske nadškofije. Nadškof Sava je bil takrat še živ (umrl 1235).<ref name=ref3/> V prvi tretjini 13. stoletja je dal nadškof Arsenije I. (služboval 1233–1263) na severni strani kompleksa zgraditi cerkev Svetih apostolov.<ref name=ref5>Манастир Пећка патријаршија.</ref> Cerkev je bila po Arsenijevem naročilu poslikana leta 1250 ali okoli leta 1260.<ref name=ref5/> Leta 1253<ref>Erić 2006, str. 212.</ref> je Arsenije I. zaradi invazije tujcev<ref>Ćirković 2004, str. 50.</ref><ref>Vásáry 2005, str. 100.</ref><ref>Коматина 2016, str. 297, 407.</ref> preselil sedež Srbske cerkve iz Žiče v Peć, ki je bila bolj varna in bliže središču države.<ref name=ref3/> Sedež se je leta 1285 vrnil v Žičo in bil zaradi tuje invazile leta 1291 ponovno preseljen v Peć.<ref>McAllester 2001, str. 52.</ref><ref>Коматина 2016, str. 368, 407.</ref> Nadškof Nikodim I. (služboval 1321–1324) je severno od cerkve Svetih apostolov zgradil cerkev sv. Dimitrija, njegov naslednik, škof Danilo II. (služboval 1324-1337), pa je zgradil še cerkev svete Matere Božje Odigitrije in cerkev sv. Nikolaja na južni strani kompleksa.<ref name=ref5/> Pred tremi glavnimi cerkvami je nato zgradil monumentalni [[narteks]].<ref name=ref5/> Med službovanjem nadškofa Joanikija II. je bila okoli leta 1245 do takrat neposlikana cerkev sv. Dimitrija poslikana s [[freska]]mi. Srbski car [[Stefan Dušan]] (vladal 1331–1355) je leta 1346 srbsko nadškofijo povišal v patriarhat in s tem ustanovil Srbski patriarhat v Peči.<ref>Fotić 2008, str. 519.</ref> [[Slika:Saint Sava, Patriarchate of Peć (2).jpg|thumb|left|[[Sveti Sava]], eden od ustanoviteljev Pećke patriarhije; freska v cerkvi Svetih apostolov]] V 14. stoletju je bila cerkev Svetih apostolov nekoliko preurejena, zato so bili nekateri deli cerkve poslikani kasneje. Od 13. do 15. stoletja so se v cerkvah samostana pokopavali srbski nadškofi in patriarhi. V letih 1459-1463 je po smrti Arsenija II. mesto patriarha ostalo prazno, ker je [[Osmansko cesarstvo]] patriarhat razpustilo. Med vladanjem sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]] ga je po nasvetu velikega vezirja [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paše Sokolovića]] obnovilo.<ref>Fotić 2008, str. 519-520.</ref> Pod njegovo jurisdikcijo je postavilo tudi bolgarske eparhije.<ref>Kia 2011, str. 117.</ref> V letih 1619-1620 je slikar Georgije Mitrofanović (1550–1630) na novo poslikal cerkev sv. Dimitrija,<ref name=ref5/> leta 1673-1674 pa je slikar Radul poslikal cerkev sv. Nikolaja.<ref name=ref5/> V zgodnjem 18. stoletju, zlasti med in po avstrijsko-rusko-turški vojni (1735–1739), je patriarhat postal tarča [[Fanarioti|fanariotov]] in Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu, katerega cilj je bil postaviti eparhije Srbskega patriarhata pod konstantinopelsko jurisdikcijo. Leta 1737 je bil po intervenciji Aleksandrosa Mavrocordatosa na čelo Srbskega patriarhata prvič imenovan Grk, ker je bilo po njegovem mnenju srbsko vodstvo ''"nevredni zaupanja"''. V naslednjih letih so fanarioti s političnimi pobudami dosegli izključitev Srbov iz nasledstva patriarhata, ki je bil septembra 1766 ukinjen.<ref>Frazee 1969, str. 6-7.</ref><ref>Fotić 2008, str. 520.</ref> Obdobje osmanske vladavine v regiji se je končalo leta 1912.<ref>Ćirković 2004, str. 245-246.</ref> Na začetku [[Balkanski vojni|prve balkanske vojne]] (1912-1913) je Peć zasedla vojska Kraljevine Črne gore. Po sklenitvi Londonskega sporazuma (1913) je Peć priladla Črno gori, Pećka patriarhija pa je ponovno postala sedež škofije.<ref>Đorđević & Pejić 1999, str. 18, 21.</ref> Škof in bodoči srbski patriarh Gavrilo Dožić je začel obnavljati samostanski kompleks, dokler ni obnove prekinil izbruh [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914. Sledila je avstroogska okupacija Črne gore, vkljčno s Pećjo. Po koncu vojne leta 1918 so se Črna gora in južnoslovanske province [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] priključila Kraljevini Srbiji in ustanovile [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1920 so bile obnovljene strukture Srbske pravoslavne cerkve. Obnovljen je bil Srbski patriarhat s tradicionalnim sedežem v Pećki patriarhiji.<ref>Petković 1982, str. 8.</ref> Od takrat so bili vsi srbski patriarhi ustoličeni prav tu.<ref>Warrander & Knaus 2010, str. 161.</ref> V letih 1931 in 1932 so v samostanskem kompleksu potekala obsežna obnovitvena dela.<ref>Petković 1982, str. 8, 16, 31.</ref> [[Slika:Aresenije Sremac.jpg|thumb|Arsenije Sremac, eden od ustanoviteljev samostana; freska v cerkvi sv. Apostolov]] Leta 1947 je bila Pećka patriarhija vpisana na seznam Srbskih spomenikov izjemnega pomena<ref name=ref5/> in 13. julija 2006 na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] kot razširitev [[Visoki Dečani|Visokih Dečanov]], ki so že bili na Unescovem seznamu ogrožene dediščine.<ref> UNESCO (2006). ''"List of World Heritage in Danger"''. Pridobljeno 24. februarja 2013.</ref> Obnova kompleksa se je začela junija 2006 in bila novembra istega leta končana. Glavni cilj obnovitvenih del je bil zaščita zgradb pred vremenom, popravilo notranjih sten in zunanjega videza. Med popravili so restavratorji na severnem pročelju cerkve sv. Dimitrija odkrili dve neznani freski s podobama srbske kraljice in plemiča.<ref>"Work on Restoration of Pec Patriarchate Draws to a Close". KIM Info Newsletter. 14. november 2006. Arhivirano iz izvirnika 16. oktobra 2013. Pridobljeno 18. maja 2014.</ref> Leta 2008 so pročelja cerkve pobarvali v rdeče, tako kot v Žići, kar je povzročilo nekaj nejevolje. Samostanski kompleks je do leta 2013 varovala kosovska vojska, potem pa je varovanje prevzela kosovska policija.<ref>"Srpske svetinje na KiM strahuju od čuvara". novosti.rs.</ref> ==Mavzolej== Srbski pravoslavni nadškofi in patriarhi so bili [[ktitor]]ji samostana in zato pokopani v samostanskih cerkvah. Samostan je največji [[mavzolej]] srbskih verskih dostojanstvenikov.<ref name=ref6/> Samostan hrani tudi [[Relikvija|relikvije]] cerkvenih voditeljev, večinoma [[svetnik]]ov: Arsenija (služboval 1233–1263), Save II. (1263–1271), Evstahija I. (1279–1286), Nikodima I. (1316–1324), Danila II. (1324–1337), Joanikija II. (1338–1354), Efrema (1375–1379; 1389–1392), Spiridona (1380–1389) in Maksima I. (1655–1674). ==Cerkve== {|class="wikitable" style="text-align:center; width:100%" |- !Cerkev !Slika !Komentar |- |Cerkev sv. Apostolov <br>{{small|(Crkva sv. Apostola ali Cerkev sv. Odrešenika)}} |[[Slika:Pecka apside.jpg|100px]] |Zgrajena v prvi tretjini 13. stoletja. |- |Cerkev sv. Dimitrija<br>{{small|(Crkva sv. Dimitrije)}} |[[Slika:Pecka apside.jpg|100px]] |Zgrajena leta 1324. |- |Cerkev sv. Matere Božje Odigitrije<br>{{small|(''Crkva Bogorodice Odigitrije'')}} |[[Slika:Manastir - Pecka Patrijasija.JPG|100px]] |Zgrajena po letu 1337. |- |Cerkev sv. Nikolaja <br>{{small|(''Crkva sv. Nikole'')}} |[[Slika:Pecka jug.jpg|100px]] |Zgrajena po letu 1337. Majhna skromna cerkev, zgrajena ob Odigitriji. |- |} Tri glavne cerkve s kupolami (sv. Apostoli, sv. Dimitrij in Odigitrija) so med seboj povezane z veličastnim [[narteks]]om. Cerkev sv. Nikolaja nima kupole in stoji ob Odigitriji. ==Galerija== <gallery mode="packed"> Slika:Manastir Pecka Patrijarsija 2.jpg|Pećka patriarhija junija 1980 Slika:Tower of the Patriarchate of Peć, GentiBehramaj.jpg|Stolp na samostanskem dvorišču Slika:Burial of Sava II, Patriarchate of Peć.jpg|''Pogreb Save II.'' Slika:Nemanjić dynasty, Patriarchate of Peć, PP04.jpg|Freska dinastije Nemanjić Slika:DUD SAM-DUD Zoran Stevic.jpg|''Šam-dud'', 750 let stara [[Črna murva|črna murva]] </gallery> ==Opomba== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{Refbegin|2}} * {{navedi knjigo|last=Базић|first=Миљојко М.|title=Идентитет и културно наслеђе Срба|year=2007|location=Београд|publisher=Научна КМД|url=https://books.google.com/books?id=9HctAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Čanak-Medić|first1=Milka|last2=Todić|first2=Branislav|title=The Monastery of the Patriarchate of Peć|year=2017|location=Novi Sad|publisher=Platoneum, Beseda|url=https://books.google.com/books?id=91u8vQEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ćirković|first=Sima|author-link=|year=2004|title=The Serbs|location=Malden|publisher=Blackwell Publishing|url=https://books.google.com/books?id=2Wc-DWRzoeIC|isbn=9781405142915}} * {{navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|author-link=|title=Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250|year=2006|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/southeasterneuro0000curt|url-access=registration}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Đorđević|editor-first1=Života|editor-last2=Pejić|editor-first2=Svetlana|title=Cultural Heritage of Kosovo and Metohija|year=1999|location=Belgrade|publisher=Institute for the Protection of Cultural Monuments of the Republic of Serbia|url=https://books.google.com/books?id=e6MtAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Ђурић|first1=Војислав Ј.|last2=Ћирковић|first2=Сима|last3=Кораћ|first3=Војислав|title=Пећка патријаршија|year=1990|location=Београд-Приштина|publisher=Југословенска ревија, Јединство|url=https://books.google.com/books?id=9-LVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ерић|first=Слободан|title=Косово и Метохија: Аргументи за останак у Србији|year=2006|location=Београд|publisher=Удружење грађана Цер|url=https://books.google.com/books?id=qmM_AQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Ferrari|first1=Silvio|last2=Benzo|first2=Andrea|title=Between Cultural Diversity and Common Heritage: Legal and Religious Perspectives on the Sacred Places of the Mediterranean|url=https://books.google.com/books?id=lhUGDAAAQBAJ|year=2014|publisher=Routledge|location=London & New York|isbn=9781317175032}} * {{navedi knjigo|last=Fine|first=John Van Antwerp Jr.|author-link=|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|year=1994|orig-year=1987|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Press|url=https://books.google.com/books?id=LvVbRrH1QBgC}} * {{navedi knjigo|last=Fotić|first=Aleksandar|chapter=Serbian Orthodox Church|title=Encyclopedia of the Ottoman Empire|year=2008|location=New York|publisher=Infobase Publishing|pages=519–520|url=https://books.google.com/books?id=QjzYdCxumFcC|isbn=9781438110257}} * {{navedi knjigo|last=Frazee|first=Charles A.|title=The Orthodox Church and Independent Greece 1821-1852|year=1969|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=Khk7AAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Janićijević|editor-first=Jovan|title=The Cultural Treasury of Serbia|year=1998|location=Belgrade|publisher=IDEA, Vojnoizdavački zavod, Markt system|url=https://books.google.com/books?id=rHYMAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јанковић|first=Марија|title=Епископије и митрополије Српске цркве у средњем веку (Bishoprics and Metropolitanates of Serbian Church in Middle Ages)|location=Београд|publisher=Историјски институт САНУ|year=1985|url=https://books.google.com/books?id=AmkcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Kia|first=Mehrdad|title=Daily Life in the Ottoman Empire|year=2011|location=Santa Barbara, California|publisher=Greenwood Press|url=https://books.google.com/books?id=aQKRtpZmX0EC}} * {{navedi knjigo|last=Коматина|first=Ивана|title=Црква и држава у српским земљама од XI до XIII века|year=2016|location=Београд|publisher=Историјски институт|url=https://books.google.com/books?id=MaOADgAAQBAJ}} * {{navedi knjigo|last=Krstić|first=Branislav|title=Saving the Cultural Heritage of Serbia and Europe in Kosovo and Metohia|year=2003|location=Belgrade|publisher=Coordination Center of the Federal Government and the Government of the Republic of Serbia for Kosovo and Metohia|url=https://books.google.com/books?id=cm8tAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ljubinković|first=Radivoje|title=The Church of the Apostles in the Patriarchate of Peć|year=1975|location=Belgrade|publisher=Jugoslavija|url=https://books.google.com/books?id=0NnVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=McAllester|first=Matthew|title=Beyond the Mountains of the Damned: The War Inside Kosovo|year=2001|location=New York-London|publisher=New York University Press|url=https://books.google.com/books?id=PHQVCgAAQBAJ}} * {{navedi knjigo|last=Мијовић|first=Павле|title=Пећка Патријаршија|year=1960|location=Београд|publisher=Туристичка штампа|url=https://books.google.com/books?id=UY8gMwEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Милеуснић|first=Слободан|title=Водич кроз манастире у Србији|url=https://books.google.com/books?id=SkAsAQAAMAAJ|year=2007|location=Београд|publisher=МСТ Гајић, Завод за унапређивање образовања и васпитања}} * {{navedi knjigo|last=Pavlovich|first=Paul|title=The History of the Serbian Orthodox Church|year=1989|publisher=Serbian Heritage Books|url=https://books.google.com/books?id=1hzZAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Pavlowitch|first=Stevan K.|author-link=|title=Serbia: The History behind the Name|year=2002|location=London|publisher=Hurst & Company|url=https://books.google.com/books?id=w-RuLDaNwbMC}} * {{navedi knjigo|last=Petković|first=Sreten|title=The Patriarchate of Peć|year=1982|location=Belgrade|publisher=Serbian Patriarchate|url=https://books.google.com/books?id=p04tAQAAIAAJ}} * {{Cite journal|last=Popović|first=Svetlana|title=The Serbian Episcopal sees in the thirteenth century (Српска епископска седишта у XIII веку)|url=https://books.google.com/books?id=yuAVAQAAMAAJ|journal=Старинар|issue=51: 2001|year=2002|pages=171–184}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|title=Историја Српске православне цркве (History of the Serbian Orthodox Church)|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{navedi knjigo|last=Subotić|first=Gojko|title=The Church of St. Demetrius in the Patriarchate of Peć|year=1975|location=Belgrade|publisher=Jugoslavija|url=https://books.google.com/books?id=gdnVAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Subotić|first=Gojko|title=Art of Kosovo: The Sacred Land|year=1998|location=New York|publisher=The Monacelli Press|url=https://books.google.com/books?id=t49TAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Todić|first=Branislav|title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade |publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Tomasevich|first=Jozo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|volume=2|year=2001|location=San Francisco|publisher=Stanford University Press|url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC}} * {{navedi knjigo|last=Vásáry|first=István|title=Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185–1365|date=2005|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://books.google.com/books?id=7DJWyg97IggC}} * {{navedi knjigo|editor-last1=Veremis|editor-first1=Thanos|editor-last2=Kofos|editor-first2=Evangelos|title=Kosovo: Avoiding Another Balkan War|year=1998|location=Athens|publisher=Hellenic Foundation for European and Foreign Policy|url=https://books.google.com/books?id=bX9pAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Vlasto|first=Alexis P.|author-link=|year=1970|title=The entry of the Slavs into Christendom|url=https://books.google.com/books?id=fpVOAAAAIAAJ|publisher=Cambridge University Press}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} * {{navedi knjigo|last1=Warrander|first1=Gail|last2=Knaus|first2=Verena|title=Kosovo|year=2010|edition=2.|publisher=Bradt Travel Guides|url=https://books.google.com/books?id=uSaH1bKAb8QC}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet|author=САНУ|title=Манастир Пећка патријаршија|publisher=Споменици културе у Србији|url=http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=251|ref={{harvid|Манастир Пећка патријаршија}}}} *[https://www.blagofund.org/Archives/Pec/ Patriarchate of Peć- virtual tours and photo collections of the ''Blago'' Fund] * {{navedi knjigo|editor-last=Stefanović|editor-first=Zoran|title=The Patriarchate of Peć|year=2001|location=Belgrade|publisher=Projekat Rastko|url=http://www.rastko.rs/kosovo/pecarsija/index_eng.html}} *[http://www.eparhijaprizren.com Official site of Serbian Orthodox Eparchy of Raška and Prizren - old] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170917113740/http://eparhijaprizren.com/ |date=2017-09-17 }} *[http://www.eparhija-prizren.com New official site of Serbian Orthodox Eparchy of Raška and Prizren] *[http://www.spc.rs/ Official site of the Serbian Orthodox Church] *[https://web.archive.org/web/20061005115659/http://www.suc.org/culture/history/Serb_History/Monasteries/Pec/index.html Serbian Unity Congress] *[http://terkepek.adatbank.transindex.ro/kepek/netre/173.gif Map - Area under jurisdiction of Patriarchate of Peć in the 17th century] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Srbiji]] [[Kategorija:Kosovo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 13. stoletju]] 8165ql7jc60v86asuaad1o5sl1vd71z 0 497117 6655708 6652140 2026-04-04T12:43:06Z Upwinxp 126544 {{lektura}} 6655708 wikitext text/x-wiki {{lektura}} [[Slika:Gjama.jpg|sličica|300x300_pik| Možje iz [[Theth]]a (Shala) pri gjâmë ob pogrebu Ujka Vuksanija, 1937]] '''Vajtim''' ali '''Gjëmë''' ('''Gjâmë''' v gheškem narečju [[Albanščina|albanščine]]) je [[Albanci|albanski]] obred petja žalostink in tožb za umrlim. Običajno pojejo žene ali skupine žena. V severni [[Albanija|Albaniji]] je mogoče videti moške pri petju. == Južna Albanija == V južni Albaniji ponavadi ena od žena zapoje pesniške verze, zbor pa za njo prevzame refren. V južni Albaniji je Vajtim stvar žena, v severni Albaniji pa lahko sodelujejo tudi moški. Pesem bo pokojnega pozivala, naj vendar vstane od mrtvih, ker vse, kar je imel v lasti in kar mu je bilo drago, kliče, da se vrne v življenje. V preteklosti so bogate družine za dober vajtim najemale poklicne žalovalke. [[Turki|Turški]] popotnik [[Evlija Čelebi|Evliya Çelebi]] je [[Gjirokastra|leta 1670 obiskal Gjirokastër]] v južni Albaniji, takrat del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], in poročal iz mesta naslednje: <ref>{{Navedi knjigo|title=A dictionary of Albanian religion, mythology, and folk culture|last=Elsie|first=Robert|year=2000|publisher=New York University Press|isbn=0-8147-2214-8|pages=95–96|url=https://books.google.com/books?id=aAtQZ0vjf5gC&q=vajtim&pg=PA95|accessdate=2010-06-09}}</ref><blockquote>Prebivalci Gjirokastra žalujejo za svojimi pokojnimi sorodniki štirideset ali petdeset, pa tudi tja do osemdeset let. Vsako nedeljo se vsi sorodniki umrlega zberejo v domu in plačajo poklicnim žalovalkam, da jokajo in stokajo, tarnajo in objokujejo, skratka zganjajo glasen stok in jok. V nedeljo v kraju ni zdržati zaradi vsega tega hrupa in rjovenja. [[Gjirokastra|Gjirokastër]] sem imenoval ''mesto tarnanja''. Neverjetno je, s kakim občutkom znajo te poklicne žalovalke jokati in tarnati, bolj kot za lastne sorodnike za nekoga, ki je že sto let mrtev in s katerim sploh niso v sorodu. In kako ti jamrajo! Šele ko jih izčrpa lakota, odnehajo.</blockquote>Posebna vrsta Vajtimov je ''E qara me ligje'' (Jokanje s stokanjem), na katerega se naleti v Labëriji. <ref name="Tole">{{Navedi splet|url=http://www.isopolifonia.com/Other%20docs/Inventory%20of%20Performers,%20on%20iso-polyphony.pdf|title=Inventory of Performers on Albanian Folk Iso-Polyphony|last=Tole|first=Vasil|year=2010|publisher=Albanian Music Council|pages=100–101|accessdate=2 August 2010}}</ref> Klicaj pri petju je raztegnjen ''Oi-oi''. Izraz ''Oirat'' je uporabil albanski skladatelj Aleksander Peči svoji operi ''Oirat''. <ref>Tole, p.117</ref> == Severna Albanija == '''Gjâma e Burrave''', ( Tarnanje moških) je [[Smrt|obred ob smrti,]] ki ga opravljajo samo moški, in to samo v albanskem visokogorju Dukagjin, [[Đakovica|Gjakovë]] in Iballë, Pukë. <ref>Gjovalin Shkurtaj: Etnografi e të folurit të shqipes: (përmbledhje studimesh socio- dhe etnolinguistike). Shtëpia Botuese e Librit Universitar, 2004. Page 42 </ref> Da se ta obred opravi, je potreben [[Kvorum|sklepčni zbor]] desetih ali več moških. Med obredom se možje tolčejo po prsih in praskajo po obrazu, ponavljajoč ves čas: ''O i mjeri unë për ty o biri / nipi / miku jem'', (O jaz ubožec, o moj sin - nečak, prijatelj, odvisno od pokojnika). Namen obreda ''Gjâma'' je bil, dati svoji žalosti duška, hkrati pa širiti žalostno novico po sosednjih krajih, da so tudi drugi prišli obiskat pokojnikovo družino. V času komunističnega režima je bil obred strogo prepovedan. Ponovno je zaživel po letu 1990. <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=ZhYl8DaVxks Gjëma e burrave. Traditë malësore]</ref> <ref>[https://www.youtube.com/watch?v=9MQrt8nZeKo Gjâma e burrave, Nikaj-Mërtur]</ref> Izvor ''Gjâme'' je povezan s smrtjo [[Skenderbeg|Skenderbega]] leta 1468. Marinu Barletiju naj bi si Lekë Dukagjini ruval lase in pulil brado ob globoki žalosti zaradi smrti svojega voditelja. Tradicija se je ohranila v področju Malësia. <ref>{{Navedi knjigo|title=European voices: Multipart singing in the Balkans and the|last=Ahmedaja|first=Ardian|last2=Haid, Gerlinde|year=2008|publisher=Boehlau Verlag|isbn=978-3-205-78090-8|pages=247–248|url=https://books.google.com/books?id=Iga91qAoeDYC&q=European+voices+vajtim&pg=PA257|accessdate=2010-06-09}}</ref> Albanski [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]] z Malësia so ''Gjâmo'' opravljali pogosteje kot pa [[muslimani]]. Muslimanska vera moškemu prepoveduje jokati za mrtvimi. Albanski katoličani v [[Črna gora|Črni gori]] ''Gjâme'' danes ne opravljajo več, namesto tega najemajo ''Gjâmatarë'', poklicne žalovalke iz severne Albanije. <ref>Ahmedaja p.24G</ref> ''Vajtim'' je v albanski mitologiji dobro znan. Med najlepše dele cikla Krešnikov spada ''Vajtimi i Ajkunës'', (Ajkuna žaluje). <ref>{{Navedi knjigo|title=Songs of the frontier warriors|last=Elsie|first=Robert|year=2004|publisher=Bolchazy-Carducci|isbn=0-86516-412-6|page=341|url=https://books.google.com/books?id=5xgxBY81S7IC&q=ajkuna+mourns+omer&pg=PA341|accessdate=2010-07-02}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Običaji ob smrti]] [[Kategorija:Socialna filozofija]] [[Kategorija:Albanska kultura]] k1g828e3i340kkxbmhov9c8td7vtkix 0 501627 6655870 6649678 2026-04-04T20:50:29Z Darkopet 88858 6655870 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 16 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 165 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |{{n/a}} |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |{{n/a}} |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |{{n/a}} |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |{{n/a}} |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] mypez4qte1vbvqtlh905yefejbegmic 6655871 6655870 2026-04-04T20:55:13Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ 6655871 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 16 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 165 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |{{n/a}} |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |{{n/a}} |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |{{n/a}} |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |{{n/a}} |{{n/a}} |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] bjclrb2yysqmdbt6lms8nz85fpbyxef 0 504181 6655885 6506200 2026-04-04T21:34:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = {{raise|0.2em|Provinca Guidžov}} | native_name = {{lower|0.1em|{{lang|zh-Hans|贵州省}}}} | settlement_type = [[Province LRK|Provinca]] | translit_lang1 = v | translit_lang1_type = {{nobold|kitajščini}} | translit_lang1_info = {{lang|zh-Hans|贵州省}} ({{transl|zh|Guìzhōu Shěng}}) | translit_lang1_type1 = {{nobold|okrajašava}} | translit_lang1_info1 = GZ / {{linktext|lang=zh|黔}} ali {{linktext|lang=zh-Hans|贵}} ({{zh|p=Qián or Guì}}) | image_skyline= {{Photomontage | photo1a = Huangguoshu dapubu.jpg | photo2a = Zhaoxing10.JPG | photo2b = Fanjingshan-new.jpg | photo3a= Guiyang, Guizhou, China.jpg | photo3b = 荔波-卧龙坝 - panoramio.jpg | position = center | size = 280 | color = #F5F5F5 | border = 0 | color_border = white | text = {{Center|(v smeri urinega kazalca od zgoraj){{flatlist| * [[Slap Huangguošu]] * [[Fandžingšan]] * [[Okraj Libo|Libo]] * [[Guijang]] * [[Džaošing, Guidžov|Džaošing]]}} }} }} | image_caption = | image_map = Guizhou in China (+all claims hatched).svg | mapsize = 275px | map_caption = Zemljevid prikazuje lokacijo province Guidžov | coordinates = {{coord|26|50|N|106|50|E|type:adm1st|format=dms|display=it}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{CHN}} | named_for = Gui - Gorovje Gui <br /> ''džov'' (prefektura) | seat_type = Glavno mesto<br/>{{nobold|(in največje mesto)}} | seat = [[Guijang]] | seat1_type = | seat1 = | parts_type = Enote | parts_style = para | p1 = 9 prefektur | p2 = 88 okrajev | p3 = 1539 mestnih okrožij |government_type = Provinca |governing_body = Ljudski provinčni kongres v Guidžovu | leader_title = Sekretar KKP | leader_name = |leader_title1 = Predsednik kongresa |leader_name1 = | leader_title2 = Guverner | leader_name2 = |leader_title3 = Predsednik KLPPK-ja |leader_name3 = | area_footnotes = <ref name=mofcom>{{navedi splet|title=Doing Business in China - Survey|url=http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/|publisher=Ministry Of Commerce - People's Republic Of China|access-date=5 August 2013|archive-date=2013-08-05|archive-url=https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/|url-status=dead}}</ref> | area_total_km2 = 176.167 | area_rank = 16. | elevation_max_m = 2900 | elevation_max_point = [[Džjucajping Šan]] | elevation_max_ft = | elevation_max_rank = | elevation_min_m = | elevation_min_point = | elevation_min_ft = | elevation_min_rank = | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref> | population_total = 38.562.148 | population_as_of = 2020 | population_rank = 19. | population_density_km2 = auto | population_density_rank = 18. | demographics_type1 = Demografija | demographics1_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | demographics1_title1 = Etnična sestava | demographics1_info1 = [[Kitajci Han|Han]] - 62 %<br />[[Mjao]] - 12 %<br />[[Bujej]] - 8 %<br />[[Dong]] - 5 %<br />[[Tudžja]] - 4 %<br />[[Ji]] - 2 %<br />[[Neprepoznane entične skupine na Kitajskem|Neprpoznani]] - 2 %<br />Gelao - 2 %<br />Sui - 1 % | demographics1_title2 = Jeziki in narečja | demographics1_info2 = [[Jugozahodna mandarinščina]] | iso_code = CN-GZ | blank_name_sec1 = [[Bruto domači proizvod|BDP]] <span style="font-weight: normal;">(2020)</span> | blank_info_sec1 = [[Renminbi|CNY]] 1,78 milijarde<br />[[USD|$]] 258 milijard (19.)<ref name="data2020"> GDP-2020 is a preliminary data {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=March 1, 2021| access-date=March 23, 2021}}</ref> | blank1_name_sec1 = &nbsp;- na prebivalca | blank1_info_sec1 = [[Renminbi|CNY]] 46.228 <br />USD 6700 (31.) | blank2_name_sec1 = &nbsp;• rast | blank2_info_sec1 = {{increase}} 4,5 % | blank_name_sec2 = [[Indeks človekovega razvoja|HDI]] {{nobold|(2018)}} | blank_info_sec2 = {{increase}} 0,680<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=2020-04-17}}</ref><br/> {{color|#FFA500|srednja}} · 29. | website = http://www.gzgov.gov.cn<br/>([[poenostavljena kitajščina]]) | footnotes = | official_name = }} {{Infobox Chinese | pic = Slika:Guizhou (Chinese characters).svg | piccap = "Guidžov" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (zgoraj) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (spodaj) kitajski pisavi | picupright = 0.425 | s = {{linktext|贵州}} | t = {{linktext|貴州}} <!--Mandarin-->| p = Guìzhōu | psp = Kweichow | gr = Gueyjou | w = Kuei⁴-chou¹ | myr = Gwèijōu | mi = {{IPAc-cmn|g|ui|4|.|zh|ou|1}} | bpmf = ㄍㄨㄟˋ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄓㄡ <!--Yue-->| j = Gwai3zau1 | y = Gwaijàu ''or'' Gwaijāu | ci = {{IPAc-yue|gw|ai|3|.|z|au|7}} ''or'' {{IPAc-yue|gw|ai|3|.|z|au|1}} <!--Others-->| poj = Kùi-chiu | wuu = Kwae-tseu | order = st | showflag = p | c = | altname = | lang1 = Džuang | lang1_content = Gveicouh<br>贵州 | lang2 = [[Ji jezik|Ji]] | lang2_content = ꇭꍏ | tib = ཀུའེ་ཀྲོའུ་ | wylie = ku'e kro'u }} '''Guidžov''' (<!-- details in infobox -->{{zh|c=贵州|labels=}}; alternativno '''Kvejčov''' (pinjin: ''Kweichow'')) je kopenska provinca v jugozahodni regiji [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. Njegovo glavno in največje mesto je [[Guijang]] v središču province. Guidžov meji na avtonomno regijo [[Guangši]] na jugu, [[Junan]] na zahodu, [[Sečuan]] na severozahodu, občino [[Čongčing]] na severu in [[Hunan]] na vzhodu. V Guidžovu živi 38,5 milijona kar provinco uvršča na 18. mestu po številu prebivalcev provinc na Kitajskem. [[Djansko kraljestvo]], ki je naseljevalo današnje območje Guidžova, je [[dinastija Han]] priključila leta 106 pr. n. št.<ref>Shennan, Stephen (1989). ''Archaeological approaches to cultural identity'' (illustrated ed.). Unwin Hyman. {{ISBN|0-04-445016-8}}.</ref> Guidžov je uradno postal provinca leta 1413 med vladavino [[Dinastija Ming|dinastije Ming]]. Po [[Šinhajska revolucija|strmoglavljenju Čingov]] leta 1911 in po [[Kitajska državljanska vojna|kitajski državljanski vojni]] se je [[Komunistična partija Kitajske|Kitajska komunistična partija]] med [[Dolgi ​​pohod|dolgim ​​pohodom]] med letoma 1934 in 1935 zatekla v Guidžov. Po ustanovitvi [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] je [[Mao Cetung]] spodbujal selitev težke industrije v celinske pokrajine, kot je Guidžov, da bi s tem industrijo bolje zaščitil pred morebitnimi tujimi napadi. V primerjavi z drugimi kitajskimi provincami Guidžov ni imel bistvene koristi od [[Kitajska gospodarska reforma|kitajske gospodarske reforme]]. Guidžov je bogat z naravnimi, kulturnimi in okoljskimi viri. Njegova naravna industrija vključuje les in gozdarstvo, [[Energijska industrija|energija]] in [[rudarstvo]] pa sta pomemben del njegovega gospodarstva. Ne glede na to Guidžov velja za razmeroma revno in gospodarsko nerazvito provinco, saj je imela provinca leta 2019 izmed vseh provinc sedmi najnižji BDP na prebivalca na Kitajskem. Je pa tudi eno najhitreje rastočih kitajskih gospodarstev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinadaily.com.cn/a/201903/27/WS5c9ade86a3104842260b2d07.html|title=Guizhou takes the green road to growth - Chinadaily.com.cn|last=董志成|website=www.chinadaily.com.cn|access-date=2019-06-12}}</ref> Kitajska vlada želi Guidžov razviti kot podatkovno središče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ejinsight.com/20190514-how-the-trade-war-could-impact-china-s-big-data-hub-guizhou/|title=How the trade war could impact China's big data hub Guizhou|date=2019-05-14|website=EJ Insight|language=en-US|access-date=2019-06-12}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://en.ce.cn/Business/topnews/201905/28/t20190528_32199157.shtml|title=Huawei, Guizhou to deepen partnership in big data area--China Economic Net|website=en.ce.cn|access-date=2019-06-12}}</ref> Guidžov je gorska provinca z večjo nadmorsko višino na zahodu in v središču. Leži na vzhodnem koncu [[Junan-Guidžovska planota|Junan-Guidžovske planote]]. Demografsko gledano je to ena izmed najbolj raznolikih kitajskih provinc. Manjšinske skupine predstavljajo več kot 37 % prebivalstva, vključno s precejšnjo populacijo ljudstev Mjao, Boujej, Dong, Tudžja in Ji, katera govorijo jezike različne od kitajščine. Glavni jezik, ki se govori v Guidžovu, je [[jugozahodna mandarinščina]], vrsta [[Mandarinščina|mandarinščine]]. == Ime == Območje je bilo prvič organizirano kot upravna regija kitajskega imperija pod [[dinastija Tang|dinastijo Tang]], ko je bilo poimenovano ''Džudžou'' ({{lang|zh|{{linktext|矩州}}}}), ki se je v srednji kitajščini tega obdobja izgovarjalo ''Kjú-jyuw''.{{sfnp|Wilkinson|2012|p=233}} Med dinastijo Juan pod vodstvom Mongolov je bil znak {{lang|zh|{{linktext|矩}}}} (''ju'', 'mizarjev trg') spremenjen v bolj prefinjen {{lang|zh|{{linktext|貴}}}} (''gui'', 'dragocen' ali 'drag'). Regija je uradno postala provinca leta 1413 z istoimensko prestolnico, ki se je takrat imenovala tudi ''Guidžov'', zdaj pa je znana kot [[Guijang]]. == Zgodovina == Dokaze o poselitvi s strani ljudi v srednjem [[paleolitik]]u kažejo kamniti artefakti, vključno s kosi [[Lavaluazijanska tehnika|Lavaluazijanske tehnike]], najdenimi med arheološkimi izkopavanji v jami Guanjindong. Ti artefakti so bili datirani v pred približno 170.000–80.000 leti z uporabo metod optično stimulirane luminiscence.<ref>{{cite journal |last1=Hu |first1=Yue |last2=Marwick |first2=Ben |last3=Zhang |first3=Jia-Fu |last4=Rui |first4=Xue |last5=Hou |first5=Ya-Mei |last6=Yue |first6=Jian-Ping |last7=Chen |first7=Wen-Rong |last8=Huang |first8=Wei-Wen |last9=Li |first9=Bo |title=Late Middle Pleistocene Levallois stone-tool technology in southwest China |journal=Nature |volume=565 |issue=7737 |pages=82–85 |date=19 November 2018 |doi=10.1038/s41586-018-0710-1|pmid=30455423 |s2cid=53873016 }}</ref> Od okoli leta 1046 pred našim štetjem do nastanka države Čin je bil severozahodni Guidžou del države Šu. V obdobju vojskujočih se držav je kitajska država Ču osvojila območje, nadzor pa je kasneje prešel na kraljestvo Dian. V času kitajske dinastije Han (206 pr. n. št.–220 n. št.) je bil Guidžou dom zbirke plemen Jelang, ki so si večinoma vladala sama, preden so Han utrdili nadzor na jugozahodu in ustanovili provinco Lingnan. V obdobju treh kraljestev je dele Guidžouja vodila država Šu Han s sedežem v Sečuanu, sledili sta ji Cao Vei (220–266) in dinastija Džin (266–420). V 8. in 9. stoletju v [[dinastija Tang|dinastiji Tang]] so se kitajski vojaki preselili v Guidžou (Kveičov) in se poročali z domačinkami. Njihovi potomci so znani kot Lǎohànrén ({{lang|zh|老汉人}}), v nasprotju z novimi Kitajci, ki so pozneje naselili Guidžou. Še vedno govorijo arhaično narečje.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eG8cAAAAMAAJ&q=In+some+parts,+as+for+example+in+Kweichow,+the+distinction+is+made+between+the+Lao-han-jen+or+%22+Original+Chinese+%22+and+the++claim+ancestry+in+the+region+from+as+early+as+the+eighth+and+ninth+centuries+%3B+these+ancestors+were+as+a+rule+soldier-colonists+who+married+native+women,+and+their+descendants+speak+an+archaic+dialect.+The+new+Chinese,+much+more|title=Scottish geographical magazine, Volumes 45-46|author=Scottish Geographical Society|year=1929|publisher=Royal Scottish Geographical Society.|page=70|access-date=2010-06-28}}</ref> Številni priseljenci so bili potomci teh vojakov v garnizijah, ki so se poročali s temi predkitajskimi ženskami. [[Kublajkan]] in Möngke kan sta med mongolsko invazijo na Kitajsko osvojila jugozahod Kitajske v procesu premagovanja Songov; novoustanovljena [[dinastija Juan]] (1279–1368) pa je videla uvoz kitajskih muslimanskih upraviteljev in naseljencev iz [[Buhara|Buhare]] v Srednji Aziji. V času naslednje [[dinastija Ming|dinastije Ming]], ki so jo ponovno vodili Kitajci Han, je bil leta 1413 Guidžou uradno razglašen za provinco. Ming so ustanovil številne garnizije, iz katerih so med upori Miao pomirili manjšini Jao in Miao. Kmetijstvo v kitajskem slogu je cvetelo s strokovnim znanjem kmetov iz [[Sečuan]]a, [[Hunan]]a in okoliških provinc. Vu Sangui je bil odgovoren za izgon Mingov v Guidžouju in Junanu med mandžurskim osvajanjem Kitajske. V času generalnega guvernerstva plemiča Ortaija iz [[dinastija Čing|dinastije Čing]] je bil sistem ''tusi'' posrednega upravljanja jugozahoda odpravljen, kar je povzročilo upore brezpravnih poglavarjev in nadaljnjo centralizacijo vlade. Po [[druga opijska vojna|drugi opijski vojni]] so kriminalne triade v Guangšiju in Guidžouju ustanovile trgovino za prodajo britanskega [[opij]]a. Za nekaj časa so uporniki Taiping prevzeli nadzor nad Guidžoujem, vendar so jih na koncu zatrli Čingi. Istočasno so se kitajski vojaki Han preselili v regijo Taidžjang v Guidžouju, se poročali z ženskami Miao in njihovi otroci so bili vzgojeni kot Miao.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HLERRaLvOXEC&q=taijiang+miao+rebellion&pg=PR17|title=Butterfly mother: Miao (Hmong) creation epics from Guizhou, China|author1=Dan Jin |author2=Xueliang Ma |author3=Mark Bender |year=2006|publisher=Hackett Publishing|isbn=0-87220-849-4|page=xvii|access-date=2010-06-28}}</ref> Več neuspešnih uporov Miao se je zgodilo med Čingi leta 1735, od 1795–1806<ref name="elleman">{{navedi knjigo|last=Elleman|first=Bruce A.|title=Modern Chinese Warfare, 1795-1989|url=https://archive.org/details/modernchinesewar00elle|url-access=limited|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-21474-2|pages=[https://archive.org/details/modernchinesewar00elle/page/n19 7]–8|location=London|chapter=The Miao Revolt (1795–1806)}}</ref> in od 1854–1873. Po strmoglavljenju Čingov leta 1911 in po kitajski državljanski vojni so se komunisti med ''dolgim pohodom'' (1934–1935) zatekli v Guidžou. Medtem ko je provinci formalno vladal vojskovodja Vang Džjalie, je konferenca Zunji v Guidžouju postavila [[Mao Cetung|Mao Cetunga]] za voditelja komunistične partije. Ko je druga kitajsko-japonska vojna kitajsko nacionalistično vlado potisnila v njeno jugozahodno bazo Čongčing, se je prometna infrastruktura izboljšala, saj je bil Guidžou povezan z [[Burmanska cesta|Burmansko cesto]].<ref name="Hutchings">{{navedi knjigo|title=Modern China: A Guide to a Century of Change|first=Graham|last=Hutchings|publisher=Harvard University Press|year=2003|chapter=Guizhou Province|pages=176–177}}</ref> Po koncu vojne je revolucija leta 1949 prevzela oblast Maa, ki je spodbujal selitev težke industrije v celinske province, kot je Guidžou, da bi jih bolje zaščitil pred sovjetskimi in ameriškimi napadi. [[Azijska gripa (1957)|Pandemija gripe leta 1957]] se je začela v Guidžouju in pobila milijon ljudi po vsem svetu. Po začetku kitajske gospodarske reforme leta 1978 so geografski dejavniki pripeljali do tega, da je Guidžou postal najrevnejša provinca na Kitajskem, s povprečno rastjo BDP 9 odstotkov od leta 1978 do 1993. == Geografija == Guidžou je gorata provinca, njene višje nadmorske višine so na zahodu in v središču. Leži na vzhodnem koncu planote Jungui.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinatoday.com/city/guizhou.htm|title=Guizhou Province|publisher=ChinaToday.com|access-date=29 February 2016}}</ref> Na 2900 m nadmorske višine je Džjucaiping najvišja točka Guidžouja.<ref>{{navedi splet |url=http://k.sina.com.cn/article_6126556993_16d2bd741001005vb1.html?from=travel |script-title=zh:贵州最高的山——韭菜坪，千年难得一见的美景 |quote={{lang|zh-hans|韭菜坪海拔2900米，是贵州最高的山峰，它位于六盘水市与赫章县的交界处，因每到8，9月份山上开满野生韭菜花故得其名。}} |website=[[Sina Corp|Sina]] }}</ref> Guidžou ima vlažno subtropsko podnebje. Sezonskih sprememb je malo. Letna povprečna temperatura je približno 10 do 20 °C, januarske temperature se gibljejo med 1 in 10 °C, julijske pa med 17 in 28 °C. Tako kot v drugih kitajskih jugozahodnih provincah so podeželska območja spomladi 2010 utrpela hudo sušo. Guidžou, ena najrevnejših kitajskih provinc, se sooča z resnimi okoljskimi težavami, kot sta [[dezertifikacija]] in vztrajno pomanjkanje vode. Začetek 3. aprila 2010 je kitajski premier Ven Džjabao odšel na tridnevno inšpekcijsko turnejo v jugozahodno provinco Guidžou, ki jo je prizadela suša, kjer se je srečal z vaščani in pozval kmetijske znanstvenike, naj za to območje razvijejo tehnologije, odporne na sušo.<ref>{{navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english2010/china/2010-04/05/c_13238009.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20100409122914/http://news.xinhuanet.com/english2010/china/2010-04/05/c_13238009.htm|url-status=dead|archive-date=April 9, 2010|title=China's premier concerned about drought in SW China|publisher=[[Xinhua]]|date=2010-04-05|access-date=2008-09-17}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Mejne gore Guidžou, Guangši in Hunan so bile opredeljene kot ena od osmih vročih točk rastlinske raznolikosti na Kitajskem. Glavni tipi [[ekosistem]]ov vključujejo zimzeleni širokolistni gozd, iglasti in širokolistni mešani gozd ter gorski gozd. Rastlinske vrste, endemične za to regijo, so jelka vrste''Abies ziyuanensis'', borovec vrste ''Cathaya argyrophylla'' in iglavec ''Keteleeria pubescens''.<ref>{{Cite journal | last1 = Zhang | first1 = Y. B. | last2 = Ma | first2 = K. P. | doi = 10.1007/s10531-008-9384-6 | title = Geographic distribution patterns and status assessment of threatened plants in China | journal = Biodiversity and Conservation | volume = 17 | issue = 7 | pages = 1783–1798 | year = 2008 | s2cid = 25209911 | url = http://ir.ibcas.ac.cn/handle/2S10CLM1/17102 | access-date = 2023-09-17 | archive-date = 2023-04-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230410005338/http://ir.ibcas.ac.cn/handle/2S10CLM1/17102 | url-status = dead }}</ref> V širšem smislu je planota Junan–Guidžou ena od vročih točk raznolikosti vretenčarjev na Kitajskem. Na ravni okrožij je Šingji ena od devetih žarišč raznolikosti vretenčarjev (brez ptic) na Kitajskem.<ref>{{Cite journal| volume = 10| issue = 4| pages = 359–368| last = Chen| first = Yang |author2=An-Ping Chen |author3=Jing-Yun Fang| title = Geographical distribution patterns of endangered fishes, amphibians, reptiles and mammals and their hotspots in China: a study based on "China Red Data Book of Endangered Animals"| journal = Biodiversity Science| year = 2002| doi = 10.17520/biods.2002050| doi-access = free}}</ref> Živali, ki so znane samo iz Guidžouja, so bodičasta krastača Leišan (''Leptobrachium leishanense''), močerad Kuankuošui (''Pseudohynobius kuankuoshuiensis)''), močerad Šuičeng (''Pseudohynobius shuichengensis''), močerad Guidžou (''Pseudohynobius guizhouensis'') in bradavičasti triton Džidžin (''Paramesotriton zhijinensis''). Jezero Čaohai z okolico je [[mokrišče]], ki je pomembno prezimovališče za številne ptice. Je nacionalni naravni rezervat in pomembno območje za ptice, ki ga je opredelilo [[BirdLife International]].<ref name=birdlife>{{navedi splet |url=http://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=15583 |title=Important Bird Areas factsheet: Cao Hai Nature Reserve |author=BirdLife International |year=2013 |access-date=24 February 2013}}</ref> <gallery> File:Atlas Van der Hagen-KW1049B13 050-QVEICHEV, IMPERII SINARVM PROVINCIA DECIMAQUATRA.jpeg|Guizhou leta 1655 File:海龙屯 新王宫遗址.jpg|Leta 1600 je bila trdnjava Hailongtun v Zunjiju zadnja bitka 10-letnega upora Bodžou File:灰背伯劳贵州威宁20080615草海 46.jpg|Sivohrbti srakoper pri Caohaiju File:Mount Fanjing, 31 March 2020ii.jpg|Gora Fandžing v mestu Guizhou </gallery> == Znanstvena raziskava == Glavne znanstvenoraziskovalne ustanove v Guidžouju so: *Sferični teleskop s petsto metrsko odprtino (FAST), največji radijski teleskop na svetu *Inštitut za geokemijo Kitajske akademije znanosti == Uprava == Guidžou je razdeljen na devet oddelkov na ravni prefekture: šest mest na ravni prefekture in tri avtonomne prefekture. Teh devet enot na ravni prefektur je nato razdeljenih na 88 enot na ravni okrožij (14 okrožij, 7 mest na ravni okrožij, 55 okrožij in 11 avtonomnih okrožij ter eno posebno okrožje). == Gospodarstvo == Od sredine 19. stoletja je Guidžou izvažal [[živo srebro]], [[zlato]], [[železo]], [[svinec]], [[tobak]], [[kadilo]] in [[mamila]].<ref name=Roberts1>{{navedi knjigo|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=123|url=https://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/123/|access-date=2023-09-17|archive-date=2021-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211023115835/https://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/123/|url-status=dead}}</ref> Njegova naravna industrija vključuje les in gozdarstvo. Guidžou je tudi tretji največji proizvajalec tobaka na Kitajskem in dom dobro znane blagovne znamke ''Guizhou Tobacco''.<ref name="thechinaperspective.com">{{navedi splet |url=http://thechinaperspective.com/topics/province/guizhou-province/ |title=China Economy @ China Perspective |access-date=2011-11-01 |archive-date=2015-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208121019/http://thechinaperspective.com/topics/province/guizhou-province/ |url-status=dead }}</ref> Druge pomembne industrije v provinci so energetika (proizvodnja električne energije) - velik del tega se izvozi v Guangdong in druge province - in rudarstvo, zlasti [[premog]], [[apnenec]], [[arzen]], [[sadra]] in oljnem [[skrilavec]]. Celotna proizvodnja premoga v Guidžouju je leta 2008 znašala 118 milijonov ton, kar je 7 % več kot prejšnje leto. Izvoz električne energije je znašal 12 % celotne porabe energije Guangdonga. V naslednjih 5 letih Guizhou upa, da bo to povečal za kar 50 %.<ref>[http://www.thechinaperspective.com/topics/province/guizhou-province/ The China Perspective | Guizhou Economic Facts and Data]</ref> === Turizem === Pokrajina ima veliko pokritih mostov, imenovanih vetrni in dežni mostovi. Zgradilo jih je ljudstvo Dong. Jugovzhodni del province je znan po edinstveni kulturi manjšine Dong. Mesta, kot so Rongdžjang, Liping, Diping in Džaošing, so raztresena med griči ob meji z Guangšijem. === Tri priporočene oblike === Študija Svetovne banke »Strateška okoljska presoja: razvoj turizma v provinci Guidžou na Kitajskem« (25. maj 2007)<ref>{{Cite journal|date=May 25, 2007|title=Strategic Environmental Assessment Study: Tourism Development in the Province of Guizhou, China|url=http://siteresources.worldbank.org/INTEAPREGTOPENVIRONMENT/Resources/Guizhou_SEA_FINAL.pdf|journal=World Bank}} (needs a direct cite)</ref> kaže na tri različne oblike turizma, ki bi jih bilo treba spodbujati in razvijati v Guidžouju: naravoslovni, dediščinski na podeželju. Turizem, ki temelji na dediščini, ponuja etničnim manjšinam priložnost, da ohranijo svojo edinstveno dediščino in hkrati služijo za preživetje. == Sklici == {{sklici|2}} === Citirana dela === {{refbegin}} * {{navedi knjigo | first=Endymion |last=Wilkinson | title = Chinese History: A New Manual | url=https://archive.org/details/chinesehistoryne0000wilk | year=2012 |location=Cambridge, MA |publisher=Harvard-Yenching Institute; Harvard University Asia Center | series=Harvard-Yenching Institute Monograph Series '''84''' | isbn=978-0-674-06715-8 }} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons}} {{Wikivoyage}} *[https://web.archive.org/web/20000511035141/http://www.gzgov.gov.cn/ Guizhou government website] {{in lang|zh-cn}} *[http://en.gygov.gov.cn/engygov/4035225266123964416 Guiyang Government website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100712081514/http://en.gygov.gov.cn/engygov/4035225266123964416/ |date=2010-07-12 }} *[http://map.ps123.net/china/UploadFile/201507/2015072005240855.png Township level administrative map of Guizhou] {{Geographic location |Centre = Guidžov |North = [[Čongčing]] |Northeast = |East = [[Hunan]] |Southeast = |South = [[Guangši]] |Southwest = |West = [[Junan]] |Northwest = [[Sečuan]] }} {{Authority control}} [[Kategorija:Guidžov| ]] [[Kategorija:Province Kitajske]] 58h047jhpurgj09ubesdd6hg7f34wzl 0 505270 6655896 6628028 2026-04-04T21:56:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = HEC Paris |image_name = HEC Paris entrée.JPG |caption = HEC Paris |motto = ''Apprendre à oser'' |established = 1881 |type = [[zasebna univerza]] |calendar = semester |endowment = |Harvard Corporation Chairman = |president = [[Éloïc Peyrache]] |students = 5.453 (2023) |undergrad = |postgrad = |staff = |faculty = |city = [[Jouy-en-Josas]] |state = [[Île-de-France]] |country = [[Francija]] |campus = |athletics = |colors = |mascot = |website= [https://www.hec.edu/ hec.edu] |publictransit = Jouy-en-Josas |logo = HEC Paris.svg }} [[Slika:Chateau, HEC Paris, Jouy-en-Josas, South view 20160501 1.jpg|thumb|right|267px|Grad, posvečen izobraževanju vodilnih delavcev]] '''HEC Paris''' je velika francoska poslovna šola, ustanovljena leta 1881<ref>{{fr}}[https://www.planetegrandesecoles.com/le-classement-european-business-school-2020-du-financial-times-ft Le Classement European Business School 2020 du Financial Times (FT)]</ref>. Nahaja se v Jouy-en-Josasu blizu [[Pariz]]a in se redno uvršča med najboljše evropske poslovne šole<ref>{{en}}[https://www.ft.com/content/ffb526e2-183d-11ea-8d73-6303645ac406 HEC Paris takes top place in FT European business school rankings]</ref>. == Zgodovinsko == ''École des hautes études commerciales de Paris'' (HEC), ki jo je leta 1881 ustanovil Gustave Emmanuel Roy, predsednik Pariške gospodarske zbornice (CCIP), je imela v prvem letniku 57 študentov. Cilj šole je bil postati za področja managementa in trgovine to, kar je bila ''[[CentraleSupélec|École Centrale Paris]]'' za področje inženirstva. Leta 1921 je šola uvedla metodo primerov, ki jo je uporabljala ''[[Univerza Harvard|Harvard Business School]]'', vendar je večina predmetov ostala teoretičnih. Leta 1938 je bil program HEC podaljšan na 3 leta. Zaradi povpraševanja francoskih korporacij po ameriškem vzoru izobraževanja na področju managementa se je konec petdesetih let prejšnjega stoletja metoda primerov razširila in ustanovili so enoletni pripravljalni razred za pripravo na sprejemni izpit, ki je postal težji. Posledično je leta 1959 le 9 % študentov HEC obiskovalo univerzo v primerjavi s 47 % leta 1929. Leta 1964 je francoski predsednik [[Charles de Gaulle]] v Jouy-en-Josas odprl nov kampus, velik 250 hektarjev (1,0 km²), obdan z drevesi. Leta 1967 je HEC začel s svojimi programi izobraževanja za vodilne delavce. Ženske so bile na HEC sprejete od leta 1973. Tistega leta je bilo sprejetih le 27 žensk, ''HEC jeunes filles'' (HECJF), še ena šola za ženske, pa je bila zaprta. Njeni alumni uradno veljajo za diplomante HEC, med njimi pa je tudi [[Édith Cresson]], prva francoska premierka. Doktorski študij je bil ustanovljen leta 1975, vendar so morali doktorski študenti do leta 1985 dokončati svojo disertacijo na univerzi. Leta 1985 je HEC pridobil pravico do podeljevanja doktoratov, pred ESSEC (2010) in [[ESCP Business School|ESCP]] (2012)..<ref>[https://www.mondedesgrandesecoles.fr/habilitation-de-esc-europe-a-delivrer-le-diplome-de-doctorat/ Habilitation de ESC Europe à délivrer le diplôme de doctorat]</ref> Šola je razvila katedre, ki jih financirajo podjetja (Deloitte, EDF, [[Toshiba]], ...), da bi pomnožila povezave med HEC in podjetji. Fundacija HEC, ustanovljena leta 1972, ima poseben cilj razvijati te povezave in financirati šolo s strani podjetij.<ref>[https://www.hec.edu/sites/default/files/documents/Rapport%20Activite%202023%20-%20Fondation%20HEC%20-%20web%20avec%20link.pdf Annual report 2023]</ref> Povezave s podjetji so se okrepile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do večje specializacije z ustanovitvijo tečajev financ in podjetništva leta 1986. Zaradi finančnega velikega poka in eksplozije mesta je vedno več diplomantov odšlo delat v Anglijo in na splošno v tujino. Leta 2006 jih je tretjina našla svojo prvo službo v tujini. Leta 2015 je šola sprejela nov pravni statut, ki zasebnim vlagateljem omogoča pridružitev upravnemu odboru.<ref>[https://www.lemonde.fr/education/article/2012/11/30/hec-attend-un-nouveau-statut-inedit-pour-2013_1798611_1473685.html HEC attend un nouveau statut "inédit" pour 2013]</ref> Leta 1988 je HEC skupaj z Esade, [[Univerza Bocconi|Univerzo Bocconi]] in [[Univerza v Kölnu|Univerzo v Kölnu]] ustanovil mrežo CEMS. 1. julija 2008 se je HEC Paris pridružil ParisTech in nato [[Univerza Pariz-Saclay|Univerzi Paris-Saclay]] kot ustanovni član. Univerzitetni kampus v Jouy-en-Josas v departmaju Yvelines se nahaja v severnem delu tehnološkega središča Paris-Saclay, ki združuje četrtino francoskih javnih raziskav. HEC Paris je del mreže poslovnih šol (ESC) v regiji [[Île-de-France|Paris-Île-de-France]], skupaj z ESSEC in ESCP Business School. Leta 2016 je šola sprejela nov pravni statut in postala javno-zasebno partnerstvo (''École consulaire'' ali EESC), ki ga v veliki meri financira pariška javna gospodarska zbornica. Leta 2017 je HEC skupaj z [[Univerza Yale|Yale School of Management]], Hong Kong University of Science and Technology in fundacijo Getúlio Vargas uvedel portfelj novih programov dvojne diplome, imenovanih M2M. Istega leta, marca<ref name="Sin_nombre-20250106124320">[https://www.lemonde.fr/campus/article/2017/03/29/hec-lance-un-programme-diplomant-100-en-ligne_5102642_4401467.html HEC lance un programme diplômant 100 % en ligne]</ref>, je šola v partnerstvu s [[Coursera]] uvedela program ''Executive Master in Innovation & Entrepreneurship''.<ref name="Sin_nombre_2-20250106124320">[https://www.coursera.org/degrees/omie Executive MSc & MSc in Innovation and Entrepreneurship]</ref><ref name="Sin_nombre_3-20250106124320">[https://www.letudiant.fr/educpros/actualite/exclusif-hec-se-lance-dans-diplome-100-ligne.html Exclusif. HEC se lance dans un diplôme... 100 % en ligne]</ref> 15. septembra 2020 je šola soustanovila raziskovalni center za umetno inteligenco ''Hi! PARIS''<ref name="Sin_nombre_5-20250106124320">[https://www.actuia.com/actualite/__trashed-2/ Zoom sur Hi! PARIS, le centre consacré à l'IA et aux Sciences des données de l'Institut Polytechnique de Paris et HEC Paris]</ref><ref name="Sin_nombre_6-20250106124320">[https://www.usinenouvelle.com/editorial/hec-et-polytechnique-lancent-le-centre-pluridisciplinaire-hi-paris-pour-devenir-champion-de-la-recherche-en-ia.N1005034 HEC et Polytechnique lancent le centre pluridisciplinaire Hi! Paris pour devenir champions de la recherche en IA]</ref> z ''Institut Polytechnique de Paris''.<ref name="Sin_nombre_4-20250106124320">{{Navedi splet |url=https://www.forbes.fr/technologie/hiparis-linstitut-polytechnique-de-paris-et-hec-paris-affiche-leur-ambition-dans-lia/ |title=Hi!Paris, L’Institut Polytechnique De Paris Et HEC Paris Affichent Leur Ambition Dans L’IA |accessdate=2026-02-08 |archive-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221014085903/https://www.forbes.fr/technologie/hiparis-linstitut-polytechnique-de-paris-et-hec-paris-affiche-leur-ambition-dans-lia/ |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2023 je šola v partnerstvu z [[Univerza Bocconi|Univerzo Bocconi]] v Milanu napovedala ustanovitev programa ''Bachelor of Arts in Data, Society and Organizations''.<ref>[https://www.lesechos.fr/politique-societe/societe/hec-paris-se-lance-dans-la-bataille-du-bachelor-1985942 HEC Paris se lance dans la bataille du bachelor]</ref><ref>[https://www.challenges.fr/grandes-ecoles/hec-cree-son-bachelor-et-fait-chavirer-la-derniere-digue-qui-protegeait-le-modele-prepa_869333 HEC crée son bachelor et fait chavirer la dernière digue qui protégeait le modèle prépa]</ref><ref>[https://etudiant.lefigaro.fr/article/etudes/hec-lance-son-premier-bachelor-en-partenariat-avec-la-bocconi-20231003/ HEC lance son premier Bachelor en partenariat avec la Bocconi]</ref> Decembra 2024 je fundacija objavila rezultate kampanje "''Impact Tomorrow''" za obdobje 2019–2024.<ref>[https://www.challenges.fr/grandes-ecoles/hec-polytechnique-centralesupelec-dans-les-coulisses-de-levees-de-fonds-records_913216 HEC, Polytechnique, CentraleSupélec : dans les coulisses de levées de fonds records]</ref> Zbrali so 213 milijonov evrov<ref>[https://www.forbes.fr/business/hec-realise-une-levee-de-fonds-record-de-213-millions-deuros/ HEC réalise une levée de fonds record de 213 millions d'euros]</ref>, kar je rekord za veliko francosko šolo.<ref>[https://www.lesechos.fr/politique-societe/education/grandes-ecoles-une-levee-de-fonds-record-pour-hec-paris-2134199 Grandes écoles : une levée de fonds record pour HEC Paris]</ref> Konec leta 2025 je poslovna šola objavila svojo strategijo za obdobje 2026–2031. Program, imenovan "''nouvelles responsabilités''"<ref>[https://www.challenges.fr/grandes-ecoles/je-veux-quhec-soit-dix-fois-plus-ouverte-sur-la-societe-quauparavant_631733 « Je veux qu’HEC soit dix fois plus ouverte sur la société qu’auparavant »]</ref>, temelji zlasti na popolni prenovi kampusa Jouy-en-Josas<ref>[https://grandes-ecoles.studyrama.com/espace-prepas/decouvrir-pge/actu-pge/hec-paris-devoile-nouvelle-strategie-nouvelles-responsabilites HEC Paris dévoile sa nouvelle stratégie “Nouvelles Responsabilités”]</ref>, ustanovitvi "''HEC Institute''", ki bo prispeval k javni razpravi<ref>[https://www.planetegrandesecoles.com/hec-paris-nouvelles-responsabilites-levee-fonds HEC Paris lance sa stratégie “Nouvelles Responsabilités” et une levée de fonds de 300 millions d’euros]</ref>, in cilju, da bi do leta 2030 25 % študentov prejemalo štipendije<ref>[https://www.lesechos.fr/politique-societe/education/levee-de-fonds-frais-de-scolarite-formation-continue-la-nouvelle-strategie-de-hec-paris-2200829 Levée de fonds, frais de scolarité, formation continue… : la nouvelle stratégie de HEC Paris]</ref>, potem ko se bodo šolnine za magistrski program managementa jeseni 2025<ref>[https://www.bfmtv.com/economie/plus-de-70-000-euros-pour-hec-les-frais-de-scolarite-s-envolent-dans-les-ecoles-de-commerce_AN-202508220302.html Plus de 70.000 euros pour étudier à HEC: les frais de scolarité s'envolent dans les écoles de commerce]</ref> zvišale za več kot 70.000 evrov. Za dosego teh ciljev namerava fundacija v petih letih zbrati 300 milijonov evrov.<ref>[https://www.mondedesgrandesecoles.fr/nouvelles-responsabilites-ce-quil-faut-retenir-de-la-strategie-2025-2029-dhec-paris/ HEC Nouvelles responsabilités : ce qu’il faut retenir de la stratégie 2025-2029 d’HEC Paris]</ref> == Znani diplomanti == [[Slika:HEC UK House.jpg|thumb|right|267px|''HEC UK House'' v [[London|Londonu]]]] * Jean-Paul Agon, CEO L'Oréal * Claire Chazal, novinar * [[Roland Garros]], letalec * [[François Hollande]], francoski politik * Dominique Strauss-Kahn, nekdanji minister == V popularni kulturi == Institucija se pojavlja v številnih delih. V filmu ''Association de malfaiteurs'' iz leta 1987, ki ga je posnel Claude Zidi, nastopajo nekdanji študenti. == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|École des hautes études commerciales de Paris}} * [https://www.hec.edu/ Uradna spletna stran] {{Coord|48|45|20.517|N|02|10|11.124|E|region:FRA_type:edu|display=title}} {{school-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1881]] [[Kategorija:Ekonomske fakultete]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Parizu]] qblbe0fqnmrq1qi7w8qlkseffzn2e6o 0 515735 6655748 6636133 2026-04-04T14:35:59Z Upwinxp 126544 "regija Dukagjini" -> [[Metohija]] 6655748 wikitext text/x-wiki [[File:Architecture in Kosovo.jpg|thumb|right|upright=1.5|Arhitektura na Kosovu (glej opombo) sestoji iz raznolike kombinacije arhitekturnih slogov.<br />Zgoraj: Trdnjava Novo Brdo <br />Center zgoraj levo: Stavba Kosovskega parlamenta <br />Center zgoraj desno: Kula v Dečanu <br />Center spodaj levo: Etnološki muzej v Prištini <br />Center spodaj desno: Narodni muzej Kosova <br />Spodaj: Narodna knjižnica Kosova]] '''Arhitektura Kosova''' (glej opombo) sega v [[neolitik|neolitsko]] obdobje in vključuje bakreno, bronasto in železno dobo, antiko in srednjeveško obdobje. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so se ohranile do danes. Lokalni gradbeniki so združili gradbene tehnike osvajanja imperijev s priročnimi materiali in obstoječimi pogoji, da bi razvili lastne vrste stanovanj. Srbsko pravoslavno zapuščino predstavljajo [[samostan]]i in [[cerkev (zgradba)|cerkve]] iz 14. stoletja. Arhitekturna dediščina iz [[Osmanski imperij|osmanskega]] obdobja zajema [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so kule iz 18. in 19. stoletja ter številni mostovi, urbana središča in trdnjave. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional programme for cultural and natural heritage in south-east europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014}}</ref><ref name="unesco.org">{{cite journal|title=Cultural Heritage in South-East: Kosovo|journal=United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|page=5|url=http://www.unesco.org/new/en/venice/culture/safeguarding-cultural-heritage/capacity-building/cultural-heritage-kosovo/|access-date=2 March 2014}}</ref> V [[Metohija|Metohiji]] je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bilo uničenih ali kako drugače poškodovanih. V 1990-ih in pozneje je bilo na Kosovu zgrajenih na tisoče nezakonitih objektov. Rexhep Luci, urbanist v Prištini, ki je začel pobudo za soočanje s tem problemom, je bil ubit septembra 2000.<ref>{{navedi splet|last=Tawil|first=Edward|title=Property rights in Kosovo: A haunting legacy of a society in transition.|url=http://ictj.org/publication/property-rights-kosovo-haunting-legacy-society-transition|publisher=International Center for Transitional Justice|access-date=2 March 2014}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Antika == [[File:ULPIANA foto Arben Llapashtica 2016.jpg|thumb| Bazilika v Ulpiani]] Antična [[Ulpiana]] je bila naselbina verskega in kulturnega pomena v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], ki je delovala od 1. do 7. stoletja. Porušeno v potresu leta 518 je naselje pozneje obnovil cesar [[Justinijan I.]] Mesto je imelo trajnostno urbanistično shemo, značilno za rimsko mesto glede razporeditve ulic in oskrbe z vodo. Imela je tudi 3 metre debelo mestno [[obzidje]] z stražnimi stolpi in 5 metrov široka grajska vrata.<ref>{{navedi knjigo|title=Kosova - Vështrim Monografik|publisher=Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës|location=Prishtinë|page=482}}</ref> Poleg Ulpiane je še eno pomembno mesto iz rimskega obdobja [[Municipium Dardanorum]]. Med preostalimi ostanki iz tega mesta so [[forum]] (rimski), [[bazilika (zgradba)|bazilika]], [[rimski tempelj]] in druge stavbe.<ref>{{navedi knjigo|title=Kosova - Vështrim Monografik|publisher=Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës|location=Prishtinë|page=483}}</ref> V geofizikalnih raziskavah, ki jih je opravil albanski arheolog in tudi tujci, je bilo ugotovljeno, da je več kot 100 ha vrednih objektov, v katerih leži Ulpiana. Na severni strani mesta je pokopališče, kjer je bilo najdenih veliko predmetov: temelji bazilike (paleolitsko-krščanske) zgodnjega krščanstva, ki jih je v začetku 4. stoletja zgradil cesar Justinijan. Najdemo tudi severni vhod v mesto z obzidjem, sobo ali obliko groba. Na jugu mesta najdemo ruševine stavbe s čudovitim [[mozaik]]om. Raziskava je bila osredotočena predvsem na antične predmete, ki so bili najdeni ob straneh glavne ceste, ki je staro mesto povezovala z regijo. Pozornost je bila namenjena najdbam objektov na severnem vhodu v mesto. Z dodano uporabo zračne fotografije in satelitov v preteklih letih so arheologi brez dragega kopanja lahko našli in opisali veliko velikih antičnih zgradb, ki so vključevale javno kopališče, forum (upravno središče mesta), rezidenca škofa v dobi zgodnjega krščanstva in krstna kapela.<ref name="Justiniana">[http://www.mkrs-ks.org/repository/docs/drafti_i_guides_-anglisht_final.pdf Archaeological Guide of Kosovo ] Ministry of Culture, Youth and Sport, Archaeological Institute of Kosovo, Pristina 2012</ref> Spomenik dardanski kraljici je kraj s pomembnimi arhitekturnimi značilnostmi iz tega obdobja.<ref name="Kosova - Vështrim Monografik">{{navedi knjigo|title=Kosova - Vështrim Monografik|publisher=Akademia e Shkencave dhe e Arteve e Kosovës|location=Prishtinë|page=484}}</ref> == Srednji vek == Stavbe iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka, ko je bilo Kosovo pod vladavino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], vključujejo trdnjave v Prizrenu, Veletinu in Kastercu ter krščanske bazilike v Ulpiani, Vërmicë in Harilaqu. Te in druge stavbe pomenijo kulturni in duhovni razvoj na tem območju. V srednjem veku so bili sočasno prisotni bizantinski, katoliški in pravoslavni spomeniki. === Srbsko obdobje === [[File:Visoki Dečani monastery, 2008.jpg|thumb|[[Visoki Dečani]]]] Cerkev samostana v Dečanih / Deçan je zgradil [[Kotor|kotorski]] frančiškan Vita (Vitus). Stavba je v romanskem in gotskem arhitekturnem slogu. Na slog, v katerem je bila zgrajena, vpliva zahodna tradicija, glavna kupola cerkve pa jo povezuje z bizantinskimi tradicijami. Zunanji del cerkve vsebuje detajle iz marmorja različnih barv, ki so okrašeni s skulpturami, notranji del pa bizantinske freske. Večina originalne marmorne opreme je še vedno v cerkvi, kar je nenavadno za cerkve tega obdobja na Balkanu. Cerkev je ustanovil srbski kralj [[Štefan Dečanski]] (1321–1331) in je bila zgrajena kot njegov [[mavzolej]]. === Osmansko obdobje === Mošeja Jašar paše je [[mošeja]] iz 16. stoletja v zgodovinskem središču Prištine in je ena najstarejših stavb v Prištini. Ima molitveno dvorano, verando in [[minaret]] ter je pokrita s kupolo. Je arhitekturni spomenik kosovskega sloga z orientalskimi vplivi. [[Prizrenska trdnjava]] stoji nad mestom Prizren. Prva omemba je iz 6. stoletja našega štetja, nazadnje pa je bila uporabljena v nerekreacijske namene leta 1912. V trdnjavi so se pojavile številne civilizacije in gradnje so se dogajale v različnih zgodovinskih obdobjih. Ostanki trdnjave so zanimivi z arhitekturnega vidika. Čeprav je pomemben zgodovinski spomenik, arheološka izkopavanja še niso zaključena. File:Jashar Pasha mosque.jpg|Mošeja Jašar paše File:Kaljaja1.jpg| Glavna vrata Prizrenske trdnjave </gallery> == Jugoslovansko obdobje == [[File:Monument of Brotherhood and Unity in Pristina.jpg|thumb| Spomenik bratstva in enotnosti v središču Prištine]] Leta 1950, na začetku socialistične Jugoslavije, je bil moto države, kar zadeva načrtovanje mest, »Uniči staro, zgradi novo«.<ref>{{navedi novice|title = Ta shkatërrojmë të vjetrën, ta ndërtojmë të renë|date = 2006-05-22|newspaper = Gazeta Express|location = Prishtinë}}</ref> Knjiga občinskega narodnega sveta Prištine iz leta 1959 z naslovom ''Priština'' prikazuje namere takratnega režima, da uniči prejšnje značilnosti mesta v prizadevanju, da bi mu dal sodobnejše lastnosti. Knjiga se ponaša z okoli 2200 novozgrajenimi stanovanji, številnimi zdravstvenimi objekti, upravnimi stavbami in šolami, 130.000 kvadratnimi metri novih cest in pločnikov. Po tej knjigi naj bi bila nova podoba Prištine zgrajena na ruševinah starega mesta. Postavljala so se nova obeležja in posebna skrb je bila namenjena postavljanju novih estetskih temeljev mestu.<ref>{{navedi knjigo|title = Prishtinë|publisher = National Council of the Municipalitz of Prishtina|year = 1959|location = Prishtina}}</ref> Takoj po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je kratko povezovanje Jugoslavije z vzhodnim blokom uvedlo kratko obdobje [[socialistični reslizem|socialističnega realizma]]. Centralizacija znotraj komunističnega modela je privedla do odprave zasebnih arhitekturnih praks in državnega nadzora nad stroko. V tem obdobju je vladajoča komunistična partija modernizem obsodila kot ''buržoazni formalizem'', potezo, ki je povzročila trenja med narodno predvojno modernistično arhitekturno elito.<ref name=":4">{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/1614921|title=Modernism in-between : the mediatory architectures of socialist Yugoslavia|last=Vladimir.|first=Kulić|date=2012|publisher=Jovis Verlag|isbn=9783868591477|oclc=814446048}}</ref> Socialistična realistična arhitektura v Jugoslaviji se je nenadoma končala s [[Josip Broz Tito|Titovo]] ločitvijo s [[Josif Stalin|Stalinom]] leta 1948. V naslednjih letih se je narod vedno bolj obračal proti Zahodu in se vračal k modernizmu, ki je bil značilen za predvojno jugoslovansko arhitekturo. V tem obdobju je modernistična arhitektura simbolizirala odmik naroda od ZSSR (pojem, ki se je kasneje zmanjšal) z naraščajočo sprejemljivostjo modernizma v vzhodnem bloku).<ref name=":5">{{Cite journal|last=Alfirević|first=Đorđe|last2=Simonović Alfirević|first2=Sanja|date=2015|title=Urban housing experiments in Yugoslavia 1948-1970|url=http://www.doiserbia.nb.rs/img/doi/1450-569X/2015/1450-569X1534001A.pdf|journal=Spatium|issue=34|pages=1–9}}</ref> Jugoslovanski prelom od sovjetskega socialističnega realizma je bil združen s prizadevanji za obeležitev spomina na drugo svetovno vojno, kar je skupaj privedlo do nastanka ogromne količine abstraktnih kiparskih vojnih spomenikov, danes znanih kot spomenik <ref>{{Cite journal|last=Kulić|first=Vladmir|title=Edvard Ravnikar's Liquid Modernism: Architectural Identity in a Network of Shifting References|url=http://apps.acsa-arch.org/resources/proceedings/uploads/streamfile.aspx?path=ACSA.AM.101&name=ACSA.AM.101.109.pdf|journal=New Constellations New Ecologies|access-date=2022-03-29|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201120314/http://apps.acsa-arch.org/resources/proceedings/uploads/streamfile.aspx?path=ACSA.AM.101&name=ACSA.AM.101.109.pdf|url-status=dead}}</ref>, vključno s Spomenikom bratstva in enotnosti v središču Prištine. V poznih 1950-ih in zgodnjih 1960-ih je [[brutalizem]] začel pridobivati privržence v Jugoslaviji, zlasti med mlajšimi arhitekti, na trend, na katerega je verjetno vplival razpad Congrès Internationaux d'Architecture Moderne leta 1959.<ref>{{Cite journal|last=di Radmila Simonovic|first=Ricerca|date=2014|title=New Belgrade, Between Utopia and Pragmatism|url=https://web.uniroma1.it/dottcomparch/sites/default/files/25Simonovic.pdf|journal=Sapienza Università di Roma|access-date=2022-03-29|archive-date=2019-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20191223064909/https://web.uniroma1.it/dottcomparch/sites/default/files/25Simonovic.pdf|url-status=dead}}</ref> S politiko decentralizacije in liberalizacije v SFR Jugoslaviji v petdesetih letih dvajsetega stoletja je postajala arhitektura vse bolj razdrobljena po etničnih linijah. Arhitekti so se vse bolj osredotočali na gradnjo z referenco na arhitekturno dediščino svojih posameznih socialističnih republik v obliki kritičnega regionalizma.<ref>{{navedi splet|url=https://pinupmagazine.org/articles/yugoslavia-concrete-utopia-moma-exhibition-david-huber|title=YUGOTOPIA: The Glory Days of Yugoslav Architecture On Display|last=Entertainment|first=The only biannual Magazine for Architectural|website=pinupmagazine.org|language=en|access-date=2019-02-05}}</ref> Stavba ''hotela Union'' stoji v središču Prištine. Gre za trinadstropno stavbo v obliki črke L v avstro-ogrskem arhitekturnem slogu s površino 500 kvadratnih metrov na tleh. Zasnoval jo je avstrijski arhitekt in zgradili leta 1927, ko so ga uporabljali kot hotel. Ker je ugleden primer tega arhitekturnega sloga na Kosovu, je bil leta 1996 razglašen za zaščiten kulturni spomenik. 22. avgusta 2009 je stavba zagorela in utrpela veliko škodo. <ref>{{navedi novice|last=Mullaademi|first=Leart|title=Union Hotel in Prishtina on fire|url=http://onupmagazine.com/2009/08/union-hotel-in-prishtina-on-firevideo/|access-date=2 March 2014|newspaper=ONUP Magazine|date=2009-08-22|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610183058/http://onupmagazine.com/2009/08/union-hotel-in-prishtina-on-firevideo/|url-status=dead}}</ref> Stavba in okolica sta bili sanirani v restavratorskem studiu Arassociati, zaradi česar je ponovno funkcionalna. Zdaj jo upravlja The United Colors of Benetton in se imenuje ''Benetton Megastore'' v Prištini. Trgovina je bila odprta 9. septembra 2013. Streha je ostala v prvotni obliki, vhod pa je dobil novo urbanistično postavitev.<ref>{{navedi splet|title=The United Colors of Benetton megastore in Pristina opens. The historic Hotel Union, in the heart of the capital, is returned to the city following an important refurbishment and restoration|url=http://www.benettongroup.com/archive/press-release/united-colors-benetton-megastore-pristina-opens-historic-hotel-union-heart-cap|publisher=The United Colors of Benetton|access-date=2 March 2014|archive-date=2014-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727113051/http://www.benettongroup.com/archive/press-release/united-colors-benetton-megastore-pristina-opens-historic-hotel-union-heart-cap|url-status=dead}}</ref> ''Palača mladih in športa'', običajno imenovana ''Boro-Ramizi'', je bila zgrajena leta 1977 s površino 8136 kvadratnih metrov in je bila namenjena za družbene, javne, kulturne in športne dejavnosti. Stavba je februarja 2000 zagorela zaradi okvare električnega omrežja. Zdaj deluje le del nakupovalnega centra.<ref>{{navedi splet|title=HISTORIKU I NDËRTIMIT TË OBJEKTEVE TË QSHKSE "PALLATI I RINISË"|url=http://www.pallatirinise.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=68|work=Pallati i Rinisë, Kulturës dhe Sporteve|access-date=2 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302203436/http://www.pallatirinise.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=68|archive-date=2 March 2014|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=PRISHTINË – mon amour : young artists reclaim Prishtina's space|url=http://berlin-goes-balkan.blogspot.com/2012/08/prishtine-mon-amour-young-artists.html|work=Berlin Goes Balkan|access-date=2 March 2014}}</ref> <gallery mode="packed" heights="150"> File:Hotel Unioni, Prishtinë.jpg| Stavba hotela Union po obnovi File:Bororamiz.jpg| Palača mladine in športa (Boro-Ramizi) File:National University Library of Kosovo.jpg| Kupole Kosovske narodne knjižnice Andrije Mutnjakovića (1982) v Prištini opozarjajo na islamsko dediščino Kosova </gallery> == Sodobna arhitektura == [[File:Christ the Saviour Cathedral Pristina February 2013.jpg|thumb| Stolnica Kristusa Odrešenika v Prištini, februar 2013]] === Stolnica Kristusa Odrešenika === Gradnja stolnice se je začela leta 1995 in čeprav naj bi bila dokončana leta 1999, je gradnjo ustavila vojna na Kosovu. Obstajajo različne skupine, ki bodisi podpirajo rušenje, dokončanje ali preureditev stavbe v muzej. Nekateri Albanci podpirajo njeno rušenje ali predelavo, razlog je, da je bila zgrajena iz političnih in ne verskih razlogov, drugi pa podpirajo njeno dokončanje. Po besedah albanskega arhitekta Eduarda Morine, ki podpira rušitev stolnice ali njeno preureditev, stolnica »... nima nobenih arhitekturnih vrednot in ni med [naštetimi] objekti kulturne dediščine, saj ne gre za staro stavbo,« nadaljuje. Arhimandrit Sava Janjić iz samostana Visoki Dečani pa močno podpira njeno delovanje. Po njegovih besedah je stolnica arhitekturnega pomena in »...je zelo zanimiva mešanica tradicionalne in moderne arhitekture, ki kaže, da je treba spoštovati tradicijo, a gledati tudi v prihodnost.«<ref>{{navedi splet|title=Kosovo Mulls Fate of Milosevic-era Cathedral|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/kosovo-mulls-fate-of-milosevic-era-cathedral|publisher=Balkan Insight|access-date=2 March 2014}}</ref> Po vojni na Kosovu je bila stolnica bombardirana in na njej je bila povzročena strukturna škoda. Po vojni so cerkev neznani napadalci bombardirali in jo nekaj let dali pod zaščito Natovih mirovnih sil.<ref>{{navedi splet|title=Head of UN in Kosovo condemns attack on Serb cathedral in Pristina, appeals for end to violence|url=http://reliefweb.int/report/serbia/head-un-kosovo-condemns-attack-serb-cathedral-pristina-appeals-end-violence|publisher=reliefweb|access-date=2 March 2014}}</ref> === Stolnica svete Matere Terezije v Prištini === Pobudnika projekta za gradnjo rimskokatoliške stolnice v Prištini sta [[Ibrahim Rugova]] in Mark Sopi, ki sta postavila temeljni kamen za stavbo 26. junija 2005. Gradnja se je začela 5. septembra 2007, uradno pa jo je odprl predsednik [[Fatmir Sejdiu]] dne 5. september 2000.<ref name="Kosovo News Network">{{navedi splet|title=Inaugurohet Katedralja "Nëna Terezë" në Prishtinë|url=http://knninfo.com/?page=1,9,9845|publisher=Kosovo News Network|access-date=2 March 2014|archive-date=2014-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20141219163706/http://knninfo.com/?page=1,9,9845|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kosovo's New Cathedral Stirs Muslim Resentment|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/albanians-vie-for-religious-sites|publisher=BalkanInsight|access-date=2 March 2014}}</ref> Njen arhitekturni slog pripada neorenesančnemu italijanskemu slogu iz 16. stoletja in ga je zasnovalo Arhitekturno združenje Rima. Stolnica ima 70 metrov visok stolp. <gallery mode="packed" heights="150px"> File:Kosova Government Building (1).jpg| Stavba kosovske vlade File:Prishtina International Airport "Adem Jashari" Limak Kosovo.jpg| Mednarodno letališče Priština "Adem Jashari" </gallery> == Ljudska arhitektura == === Kula === Vrsta stavbe, imenovana ''kula'', je utrjena stanovanjska stavba, zgrajena na Kosovu, predvsem v [[Metohija|Metohiji (Dukagjini)]]. Albanska beseda ''kulla'' v prevodu pomeni ''stolp''. To je vrsta stavbe, ki je bila sprva zgrajena iz lesa in kamna, sčasoma pa samo iz kamna. Ta tip stavbe je značilen za kosovsko šolo narodnih albanskih stavb in jih je gradilo izključno albansko prebivalstvo na Kosovu. So tudi edine stavbe na Kosovu, ki niso bile pod vplivom tujih slogov. Kule so močno utrjene stavbe z majhnimi okni in strelnimi odprtinami, saj je bil njihov glavni namen zagotavljanje varnosti v bojih. Prve kule, ki so bile zgrajene, so iz 17. stoletja, časa, ko so v Metohiji potekali neprekinjeni boji, čeprav je večina še ohranjenih iz 18. ali 19. stoletja. Skoraj vedno so zgrajene znotraj kompleksa stavb z različnimi funkcijami. Kule v mestih so običajno zgrajene kot samostojne strukture, v vaseh pa jih pogosteje najdemo kot del večjega ansambla kul in kamnitih hiš, ki so običajno združene glede na družinski rod, ki so mu pripadale. Večina kul je trinadstropnih. Značilna enota njene arhitekturne strukture je v ''Oda e burrave'' (Moška soba ali zbirališče moških), ki je bila običajno postavljena v drugem nadstropju Kulle, imenovan ''Divanhane'', medtem ko je pritličje služilo kot hlev za živino, v prvem nadstropju pa so bili družinski prostori. Material, iz katerega je zgrajena Divanhane, bodisi les ali kamen, se včasih uporablja za razvrstitev kul.<ref name=":0">{{Cite journal|title = Kulla of Mazrekaj family in Dranoc|last = Limani|first = Jeta|url = http://www.lth.se/fileadmin/hdm/alumni/papers/CMHB_2007/Kosova___Jeta_Limani_-_Kulla_of_Mazrekaj_Family.pdf}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title = Arkitektura Vernakulare në Kosovë|last = Doli|first = Flamur|publisher = Association for the Preservation of Architectonic Heritage - SHRTA|year = 2009|isbn = 9789951878609|location = Prishtinë|pages = 93–97}}</ref> <gallery perrow="6"> File:Kulla e Zahir Pajazitit.jpg|Kula Zahir Pajaziti File:Kulla e Tahir Mehes ne Prekaz.jpg|Kula Tahir Meha, Prekaz File:18 Gjakovë Kulla Koshit - Koshi Tower.jpg|Kula Koši, Gjakovë File:Kulla e Osdautajve, Isniq.jpg|Kula Osdautajve, Isniq File:Kulla Leshan C.jpg|Modernised Kula, Lešan File:Arkitekturë - Kulla, Gjakovë.JPG|Moderna kula, Gjakovë </gallery> === Pejë / Peć === [[File:Peja.jpg|thumb|230px| Glavni trg mesta Peć]] Arhitektura Pejë / Peći na Kosovu opisuje veliko mešanico arhitekturnih struktur, ki so odraz vplivne tuje vladavine po vsem mestu. Arhitekturo mesta sestavljajo stavbe, strukture in konstrukcije, ki so bile zgrajene z arhitekturnim vplivom bizantinske, srbobizantinske, osmanske arhitekture, stalinistične arhitekture (bivša Jugoslavija) in modernih kultur/arhitektur. Zaradi tega je veliko cerkva, mošej, stavb, ki so zanimive točke v mestu in so jih zgradili prej omenjeni vplivi. Tuja oblast Osmanskega in Srbskega cesarstva ter zgodovinski vpliv nekdanje Jugoslavije sta oblikovala arhitekturno krajino mesta, da je postala konglomerat kultur. == Opombe == Politični status Kosova je sporen. Potem ko je leta 2008 enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, jo kot neodvisno državo uradno priznava 97 držav članic ZN (pri čemer jo je še 15 priznalo v nekem trenutku, a nato priznanje umaknilo), Srbija pa jo še naprej trdi kot del svojega suverenega ozemlja. . == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Architecture of Kosovo}} *[http://www.motherteresa.org/Centenary/English/news/Kosovo.html Opening of cathedral in Kosovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304031728/http://www.motherteresa.org/Centenary/English/news/Kosovo.html |date=2016-03-04 }} [[Kategorija:Arhitektura Kosova]] [[Kategorija:Umetnost Kosova]] s3dlrmif55grmqrdufrwg5mlg04cbas 0 516012 6655844 6390514 2026-04-04T19:26:20Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Anti_PKI_Literature.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Anti PKI Literature.jpg|]]. Odstranjevanje. 6655844 wikitext text/x-wiki [[Slika:Hammer and Sickle Red Star with Glow.svg|sličica|297x297_pik|Simbol komunizma [[srp in kladivo]], upodobljen na [[Rdeča zvezda|rdeči zvezdi]]. Uporaba teh simbolov je v nekaterih državah strogo prepovedana.]] '''Prepoved komunističnih simbolov''' je bila uvedena in predlagana v več državah kot del dekulakizacijske politike.<ref name="runei">{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/europe/communist-symbol-ban-spreads-among-russias-neighbors|title=Communist Symbol Ban Spreads in Europe|first=James|last=Brooke|publisher=|access-date=17 August 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805234150/https://www.voanews.com/europe/communist-symbol-ban-spreads-among-russias-neighbors|archive-date=5 August 2020}}</ref> Nekatere države so si pozneje premislile, marsikje pa je uporaba in izkazovanje [[Komunizem|komunističnih simbolov]] še vedno hudo kaznivo dejanje. Januarja 2005 je Vitatas Landയോടെsbergis s podporo [[Joseph Sajer|Josepha Sajerja]], madžarskega poslanca v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], pozval k prepovedi komunističnih simbolov v [[Evropska unija|Evropski uniji]] poleg [[Nacionalsocializem|nacističnih]]. Februarja 2005 je [[Evropska komisija]] zavrnila zahtevo Evrope po prepovedi nacističnih simbolov v velikem obsegu, vključno s simboli komunistične partije. Vendar predlog ne zanika, da imajo posamezne države v zvezi s tem svoja pravila. Decembra 2013 je skupina MIP, vključno z Landsbergisom, naslovila pismo na predsednika [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], v katerem poziva k prepovedi uporabe simbolov vseh [[Totalitarizem|totalitarnih]] in [[Avtoritarnost|avtoritarnih]] režimov. == Seznam == [[Slika:Communist symbols in world.png|sredina|sličica|620x620_pik|Rdeča - Države, kjer so komunistični simboli strogo prepovedaniModra - Države, kjer so prepovedani samo nekateri komunistični simboli Zelena - Države, kjer so bili komunistični simboli prej prepovedani]] == Države == === Albanija === [[Albanija|Albanski]] inštitut za komunistične zločine (ICC) je predlagal prepoved filmov iz časa komunizma, kar je sprožilo sovražne odzive javnosti.<ref name="Proposed Ban on Albanian Communist Films Sparks Backlash">{{citation|title=Proposed Ban on Albanian Communist Films Sparks Backlash|url=https://balkaninsight.com/2017/03/16/initiative-to-ban-albanian-communist-movies-couse-backlash-03-15-2017|publisher=Balkan Insight|author=Fatjona Mejdini|date=16 March 2017|access-date=1 April 2017|url-status=live}}</ref> === Bolgarija === V [[Bolgarija|Bolgariji]] so zakonodajalci 24. novembra 2016 v prvi obravnavi glasovali o predlogu zakona o nezakonitem javnem prikazovanju komunističnih simbolov. Zakon, znan kot "kriminalna narava komunističnega režima", zahteva, da se znaki in predmeti, ustvarjeni v času komunističnega režima, ki poveličujejo nekdanjo komunistično partijo in njene voditelje, odstranijo z javnih mest. Vendar predlog ni bil nikoli v drugi obravnavi, nikoli ga ni podpisal predsednik Bolgarije, niti ni bil objavljen v bolgarskem državnem listu in tako nikoli ni postal zakon. Tako seja DZ kot sklic, v katerem je bil zakon predlagan, sta se kasneje končala, s čimer je bil predlog preklican.<ref>{{navedi splet|url=https://parliament.bg/bg/bills/ID/15831|title=Народно събрание на Република България - Законопроекти|website=parliament.bg|access-date=16 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191016163812/http://parliament.bg/bg/bills/ID/15831|archive-date=16 October 2019|url-status=live}}</ref> === Hrvaška === Uporaba [[Fašizem|fašističnih]] in komunističnih simbolov je trenutno v pregledu na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ena od razprav je tudi o prepovedi uporabe [[Rdeča zvezda|rdeče zvezde]], simbola, ki ga je Jugoslavija uporabljala med [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaško osamosvojitveno vojno]].<ref name="Croatia to Review Use of Fascist, Communist Symbols">{{citation|title=Croatia to Review Use of Fascist, Communist Symbols|url=https://balkaninsight.com/2017/03/02/croatian-govt-forms-dealing-with-past-council-03-02-2017/|publisher=Balkan Insight|author=Sven Milekic|date=2 March 2017|access-date=8 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20191127235159/https://balkaninsight.com/2017/03/02/croatian-govt-forms-dealing-with-past-council-03-02-2017/|archive-date=27 November 2019|url-status=live}}</ref> === Češka === Leta 1991 je bil na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] kazenski zakonik spremenjen z § 260, ki je prepovedal propagando gibanj, ki so omejevala človekove pravice in svoboščine, navajajoč komunizem in nacizem. Kasneje so bile posebne omembe le-teh odstranjene zaradi pomanjkanja jasne pravne opredelitve. Kljub temu je bil sam zakon priznan kot ustavni. Vendar je bila leta 2005 na [[Češka|Češkem]] vložena peticija za prepoved promocije komunizma, leta 2007 pa je bila predlagana sprememba zakona za prepoved komunističnih simbolov. Oba poskusa sta bila neuspešna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.expats.cz/prague/article/politics/communists-in-czech-politics/|title=Communists in Czech Politics|publisher=|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170817161846/http://www.expats.cz/prague/article/politics/communists-in-czech-politics/|archive-date=17 August 2017|url-status=live}}</ref><ref>Joint amicus curiae brief, p. 13</ref> === Estonija === V začetku leta 2007 je Riigikogu obravnaval osnutek zakona o spremembi kazenskega zakonika, da bi bila javna uporaba [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] in nacističnih simbolov kazniva, če se uporabljajo na način, ki moti javni mir ali spodbuja sovraštvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/the-riigikogu-passed-the-public-procurements-act/|title=Sitting reviews|date=24 January 2007|publisher=Riigikogu|access-date=14 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200114132213/https://www.riigikogu.ee/en/sitting-reviews/the-riigikogu-passed-the-public-procurements-act/|archive-date=14 January 2020|url-status=live}}</ref> Predlog zakona ni stopil v veljavo, saj je bil sprejet šele v prvi obravnavi v Riigikogu.<ref>{{navedi splet|url=https://epl.delfi.ee/arvamus/a?id=70252293|title=Ants Erm: Erinevalt venelaste ajaloost on Venemaa ajalugu Eestis vaid vägivald, küüditamine ja kommunistlik diktatuur|publisher=Eesti Päevaleht|date=28 November 2014|access-date=14 January 2020|language=et}}</ref> === Gruzija === V [[Gruzija|Gruziji]] je uporaba simbolov iz sovjetskega časa na vladnih zgradbah prepovedana, prav tako njihov prikaz v javnih prostorih, čeprav oblasti redko izvajajo ta zakon. Prepoved komunističnih simbolov je bila prvič predlagana leta 2010, vendar ni opredelila veljavnih sankcij.<ref>{{navedi splet|url=http://dfwatch.net/georgia-to-enforce-ban-on-communist-symbols-44753-23804|title=Georgia to enforce ban on communist symbols|date=31 October 2013|publisher=|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161012014759/http://dfwatch.net/georgia-to-enforce-ban-on-communist-symbols-44753-23804|archive-date=12 October 2016|url-status=live}}</ref> Leta 2014 je prišlo do predloga za spremembo prepovedi, da bi uvedli jasnejše parametre.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/av/world-europe-27272993/communist-symbols-to-be-banned-in-georgia|title=Communist symbols to be banned in Georgia|work=BBC News|date=4 May 2014|publisher=|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170705070823/http://www.bbc.com/news/av/world-europe-27272993/communist-symbols-to-be-banned-in-georgia|archive-date=5 July 2017|url-status=live}}</ref> === Nemčija === Zastava [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]] (Vzhodne Nemčije) je bila prepovedana kot protiustavni in kriminalni simbol v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] in [[Berlin|Zahodnem Berlinu]], kjer so jo imenovali Spalterflagge (secesionistična zastava) do poznih 1960-ih, ko je bila prepoved odpravljena. Zastava propadle Komunistične partije Nemčije (KPD) je v državi še vedno prepovedana v skladu z oddelkom 86a nemškega kazenskega zakonika, medtem, ko sam simbol srpa in kladiva velja za univerzalni simbol in ga zakonito uporablja sodobna nemška komunistična partija (DKP) ter razne druge organizacije in mediji.  === Madžarska === Madžarska je imela zakon (člen 269/B Kazenskega zakonika (2000)), ki je prepovedoval uporabo simbolov fašistične in komunistične diktature. Istega leta je ustavno sodišče v izpodbijanem zakonu potrdilo zakon, češ da je zadevno omejevanje svobode izražanja upravičeno.<ref>Joint amicus curiae brief, p. 9</ref> Julija 2008 je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] obravnavalo pritožbo [[Attile Vajnai|Attile Vajnaija]], ki je bil obtožen prekrška zaradi uporabe rdeče zvezde, in razglasilo madžarski zakon za kršitev svobode izražanja. Sodišče je priznalo hude kršitve nacističnih in komunističnih režimov; vendar je ugotovilo, da je sodobna Madžarska stabilna demokracija z zanemarljivimi možnostmi diktature, zato omejitve svobode izražanja v državi nimajo opravičila v obliki "jasne, nujne in specifične družbene potrebe". Na koncu je bil zakon leta 2013 razveljavljen s strani ustavnega sodišča, navajajoč pomanjkanje natančne opredelitve Evropskega sodišča za človekove pravice. Marca 2017 je madžarski premier [[Viktor Orbán]] predstavil osnutek zakona, ki prepoveduje blago s simboli, kot sta nacistična [[svastika]] in komunistična peterokraka [[rdeča zvezda]], vključno s tistim, ki ga uporablja nizozemsko pivovarsko podjetje Heineken.<ref name="Hungary threatens to ban Heineken's red star as 'communist'">{{citation|title=Hungary threatens to ban Heineken's red star as 'communist'|url=https://www.theguardian.com/world/2017/mar/24/hungary-threatens-to-ban-heineken-star-logo-as-communist|work=The Guardian|date=24 March 2017|access-date=29 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328185223/https://www.theguardian.com/world/2017/mar/24/hungary-threatens-to-ban-heineken-star-logo-as-communist|archive-date=28 March 2017|url-status=live}}</ref> === Indonezija === Komunizem je bil skupaj z drugimi skrajno levimi ideologijami v [[Indonezija|Indoneziji]] uradno prepovedan po poskusu državnega udara 30. septembra in kasnejših protikomunističnih pobojih s sprejetjem TAP MPRS št. 25/1966 leta 1966 in Undang Undang št.  27/1999 v letu 1999, ki so še vedno v veljavi. Zakon izrecno ne razglaša prepovedi simbolov komunizma, vendar indonezijska policija pogosto uporablja zakon, da aretira ljudi, ki jih prikazujejo.<ref>[http://news.detik.com/berita/3206373/ini-penjelasan-kapolri-soal-lambang-palu-arit-yang-dilarang-di-indonesia Police chief explanation on banned hammer and sickle symbol in Indonesia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160716164530/http://news.detik.com/berita/3206373/ini-penjelasan-kapolri-soal-lambang-palu-arit-yang-dilarang-di-indonesia|date=16 July 2016}} (in Indonesian)</ref> Nekateri kršitelji so bili ljudje, ki niso poznali simbolov komunizma, v teh primerih so jih oblasti pogosto oprostile le z manjšo kaznijo ali manjšo globo.<ref>[http://regional.kompas.com/read/2016/07/10/19380351/pakai.kaus.bergambar.palu.arit.seorang.petani.ditangkap.polisi Farmer arrested after wearing shirt with hammer and sickle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160711120920/http://regional.kompas.com/read/2016/07/10/19380351/pakai.kaus.bergambar.palu.arit.seorang.petani.ditangkap.polisi|date=11 July 2016}} (in Indonesian)</ref> Prikazovanje takšnih simbolov v poskusu propagande komunističnih in/ali [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninističnih]] idealov se šteje za veleizdajo in je lahko kaznovana z kaznijo, ki vključuje 20 let zapora. Zaradi tega je Indonezija država z zelo strogo protikomunistično politiko v primerjavi z drugimi državami, ki so prav tako izvajale politiko proti komunizmu. Drugi [[Socializem|socialistični]] in levičarski povezani simboli, čeprav niso uradno prepovedani z zakonom (ker je v državi ostal sprejemljiv sam demokratični socializem), jih Indonezijski ljudje še vedno močno obsojajo in menijo, da so na splošno tesno povezani s komunizmom. Sem spadajo rdeča zvezda, socialistična heraldika, rdeča zastava in himne ali slogani, kot sta The Internationale in "Delavci sveta, združite se!" Kljub temu je bil The Internationale še vedno v uporabi med mednarodnim praznikom dela. Poleg tega, odkar je režim novega reda prevzel oblast leta 1967, sta bila srp in kladivo v državi zelo stigmatizirana, podobno kot stigma, ki obkroža nacistični simboliko v zahodnem svetu in cesarsko japonsko zastavo v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Zato se javno izkazovanje simbola, tudi brez kakršnih koli političnih namenov, še vedno šteje za zelo žaljivo, zlasti med [[muslimani]] in političnimi islamisti zaradi domnevnega verskega preganjanja s strani indonezijske komunistične partije v letih pred nemiri leta 1965, ki so predvsem ciljajo na muslimane. Indonezija je ena prvih držav na svetu, ki je prepovedala komunistične simbole, ne vključuje držav osi med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Aprila 2017 je indonezijska policija pridržala malezijskega turista v hotelu v Mataramu, ker je nosil majico s podobo simbola srpa in kladiva. Turist ni vedel, da so komunistični simboli v Indoneziji prepovedani. Policisti so majico zasegli in turista po opozorilu izpustili.<ref name="Malaysian detained in Indonesia for wearing T-shirt with communist symbol">{{citation|title=Malaysian detained in Indonesia for wearing T-shirt with communist symbol|url=http://www.straitstimes.com/asia/se-asia/malaysian-detained-in-indonesia-for-wearing-t-shirt-with-communist-symbol|publisher=The Straits Times|date=14 April 2017|access-date=17 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729181531/http://www.straitstimes.com/asia/se-asia/malaysian-detained-in-indonesia-for-wearing-t-shirt-with-communist-symbol|archive-date=29 July 2017|url-status=live}}</ref> Maja 2018 je policija na [[Bali|Baliju]] pridržala tudi ruskega turista zaradi izobešanja sovjetskega zmagovalnega transparenta, na katerem je tudi bil simbol. === Latvija === Junija 2013 je [[Latvija|latvijski]] parlament potrdil prepoved prikazovanja sovjetskih in nacističnih simbolov na vseh javnih dogodkih. Prepoved vključuje zastave, himne, uniforme, nacistično svastiko ter sovjetsko kladivo in srp.<ref>{{navedi novice|title=Latvia bans the use of USSR symbols during public events|url=https://bnn-news.com/latvia-prohibits-ussr-symbols-public-events-92870|publisher=[[Baltic News Network]]|date=11 April 2013|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110023245/http://bnn-news.com/latvia-prohibits-ussr-symbols-public-events-92870|archive-date=10 November 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Latvia Bans Soviet Symbols|url=https://themoscowtimes.com/news/latvia-bans-soviet-symbols-25182|publisher=[[The Moscow Times]]|date=23 June 2013|access-date=14 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415200720/https://themoscowtimes.com/news/latvia-bans-soviet-symbols-25182|archive-date=15 April 2017|url-status=live}}</ref> === Litva === [[Litva]] je leta 2008 prepovedala sovjetske in nacistične simbole (člen 18818 zakonika o upravnih prekrških) pod grožnjo visoke denarne kazni. Prepovedi so izvzete zbirateljske, starinarne in izobraževalne dejavnosti. 5. člen zakona o srečanjih prepoveduje srečanja, ki vključujejo nacistične in sovjetske podobe.<ref>Joint amicus curiae brief, p. 11</ref> === Moldavija === Leta 2009 je prepoved uporabe komunističnih simbolov v [[Moldavija|Moldaviji]] predlagal poslanec [[Oleg Serebryan]] zakon pa je začel veljati leta 2012. <ref>{{navedi splet|url=https://www.loc.gov/law/foreign-news/article/moldova-ban-on-use-of-communist-symbols/|title=Moldova: Ban on Use of Communist Symbols - Global Legal Monitor|date=28 November 2012|website=www.loc.gov|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170903072018/http://www.loc.gov/law/foreign-news/article/moldova-ban-on-use-of-communist-symbols/|archive-date=3 September 2017|url-status=live}}</ref> Ustavno sodišče Moldavije je ugotovilo, da je neustaven. === Poljska === Leta 2009 so bili na [[Poljska|Poljskem]] členu 256 dodani odstavki 2 do 4, ki prepovedujejo "fašistične, komunistične ali druge [[Totalitarizem|totalitarne]] simbole", razen če se uporabljajo "kot del umetniške, izobraževalne, zbirateljske ali akademske dejavnosti". Poljsko ustavno sodišče je 19. julija 2011 ugotovilo, da je ta prepoved delno neustavna zaradi kršitve svobode izražanja. Junija 2017 je Poljska posodobila svojo zakonodajo o "dekomunizaciji" in vključila sovjetske propagandne spomenike, kar je povzročilo negativne odzive ruske vlade. Vendar komunistični simboli na Poljskem niso prepovedani z zakonom.<ref>{{navedi splet|url=https://wyborcza.pl/1,75398,11859001,Koszulki_z_sierpem_i_mlotem_nie_sa_zakazane.html?disableRedirects=true|title=Koszulki z sierpem i młotem nie są zakazane|last=|first=|date=|website=wyborcza.pl|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308195232/https://wyborcza.pl/1,75398,11859001,Koszulki_z_sierpem_i_mlotem_nie_sa_zakazane.html?disableRedirects=true|archive-date=8 March 2021|access-date=14 March 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oko.press/brudzinski-chce-scigac-sierp-mlot-symbole-komunistyczne-sa-legalne-przeciwienstwie-faszystowskich/|title=Brudziński chce ścigać za sierp i młot, ale symbole komunistyczne są legalne. W przeciwieństwie do faszystowskich|website=oko.press|access-date=14 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923162346/https://oko.press/brudzinski-chce-scigac-sierp-mlot-symbole-komunistyczne-sa-legalne-przeciwienstwie-faszystowskich/|archive-date=23 September 2019|url-status=live}}</ref> === Romunija === Zakon 51/1991, člen 3.h) o nacionalni varnosti [[Romunija|Romunije]] obravnava kot grožnjo nacionalni varnosti: "sprožitev, organiziranje, izvrševanje ali kakršna koli podpora totalitarnim ali ekstremističnim dejanjem komunista, fašista, železni varuh ali katerega koli drugega izvora, rasnih, antisemitskih, revizionističnih, separatističnih dejanj, ki lahko na kakršen koli način ogrozijo enotnost in ozemeljsko celovitost Romunije, pa tudi nagovarjanje k dejanjem, ki lahko ogrozijo red pravne države«. Vendar pa simboli v zakonu niso posebej navedeni.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vertic.org/media/National%20Legislation/Romania/RO_Law_on_National_Security_1991.pdf|title=LAW on the National Security of Romania|series=Part I, No. 163|date=7 August 1991|page=2|publisher="Monitorul Oficial"(Official Gazette of Romania)|access-date=11 April 2020}}</ref> === Južna Koreja === Podobno kot prepoved vzhodnonemške zastave v Zahodni Nemčiji, sta severnokorejska zastava in zastava Korejske delavske stranke prepovedani v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] kot neustavni simbol, čeprav obstajajo nekatere izjeme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-games-asian-northkorea-flag/seoul-reminds-citizens-of-north-korea-flag-ban-idUSKBN0H708Z20140912|title=Seoul reminds citizens of North Korea flag ban|publisher=Reuters|date=12 September 2014|last=Rutherford|first=Peter|access-date=8 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180408205732/https://www.reuters.com/article/us-games-asian-northkorea-flag/seoul-reminds-citizens-of-north-korea-flag-ban-idUSKBN0H708Z20140912|archive-date=8 April 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://aroundtherings.com/site/A__62654/Title__South-Korea-Makes-Olympic-Exception-for-North-Korean-Flag/292/Articles|title=South Korea Makes Olympic Exception for North Korean Flag|website=aroundtherings.com|access-date=7 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623004702/http://aroundtherings.com/site/A__62654/Title__South-Korea-Makes-Olympic-Exception-for-North-Korean-Flag/292/Articles|archive-date=23 June 2018|url-status=live}}</ref> === Tajvan (Republika Kitajska) === V skladu z začasnimi določbami proti komunističnemu uporu (1948 do 1991) je režim Kuomintang prepovedal [[Rdeča zastava (komunizem)|rdečo zastavo]] s petimi zvezdicami, podobno kot prepovedi zastave v Zahodni Nemčiji in Južni Koreji, poleg veje kitajske komunistične partije v provinci [[Tajvan]] leta 1952. Leta 2011 je bila odpravljena prepoved komunistične ideologije in simbolike v zakonu o nacionalni varnosti Republike Kitajske.<ref>{{navedi splet|title=國家安全法刪除第二條及第三條條文;並修正第六條條文|date=23 November 2011|publisher=[[Office of the President (Taiwan)|Office of the President]]|url=https://www.president.gov.tw/PORTALS/0/BULLETINS/PAPER/PDF/7004-12.PDF|language=zh-tw}}</ref> === Ukrajina === Aprila 2015 je Vrhovna Rada sprejela zakon o prepovedi komunističnih in nacističnih simbolov. Prej, leta 2012, je mesto [[Lvov|Lviv]] v Zahodni [[Ukrajina|Ukrajini]] prepovedalo javno prikazovanje komunističnih simbolov. 17. decembra 2015 so bile v Ukrajini uradno prepovedane vse komunistične stranke. Za petje ali igranje nekdanje himne [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ali katere koli druge nekdanje himne sovjetskih republik je zagrožena kazen do 5 let zapora. Julija 2019 je ustavno sodišče potrdilo zakon in komunizem izenačilo z nacizmom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/rfe-rl-ukraines-constitutional-court-upholds-law-equating-communism-to-nazism.html|title=RFE/RL: Ukraine's Constitutional Court upholds law equating communism to Nazism|publisher=[[Kyiv Post]]|date=17 July 2019|access-date=18 December 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ukraine's Constitutional Court Upholds Law Equating Communism To Nazism|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-s-constitutional-court-upholds-law-equating-communism-to-nazism/30060259.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en|access-date=4 May 2020}}</ref> === Združene države Amerike === Med rdečim strahom v letih 1919–1920 v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so številne zvezne države sprejele zakone, ki prepovedujejo izobešanje rdečih zastav, vključno z [[Minnesota|Minnesoto]], [[Južna Dakota|Južno Dakoto]], [[Oklahoma|Oklahomo]] in [[Kalifornija|Kalifornijo]]. V zadevi Stromberg proti Kaliforniji je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike odločilo, da so takšni zakoni neustavni.<ref>''Stromberg v. California'', 283 U.S. 359 (1931).</ref> == Evropska unija == Januarja 2005 je Vytautas Landsbergis, ki so ga podprli drugi poslanci Evropskega parlamenta, kot je József Szájer iz Madžarske, pozval k prepovedi komunističnih simbolov v Evropski uniji poleg nacističnih.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4234335.stm|title=EU ban urged on communist symbols|work=[[BBC News]]|date=3 February 2005|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011111534/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4234335.stm|archive-date=11 October 2016|url-status=live}}</ref> Februarja 2005 je Evropska komisija zavrnila pozive k razširitvi predlagane vseevropske prepovedi nacističnih simbolov na komunistične simbole, ker to vprašanje ni primerno obravnavati v pravilih, namenjenih boju proti [[Rasizem|rasizmu]].<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4248425.stm|title=BBC NEWS - Europe - EU rejects Communist symbol ban|website=news.bbc.co.uk|date=8 February 2005|access-date=17 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20180604222807/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4248425.stm|archive-date=4 June 2018|url-status=live}}</ref> Vendar ta zavrnitev ni izključila, da imajo posamezne države članice svoje zakone v zvezi s tem. Evropska komisija je decembra 2010 objavila poročilo z naslovom "Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi", naslovljeno na [[Evropski parlament]] in [[Svet Evropske unije]], v katerem omenja prepoved komunističnih simbolov v nekaterih državah članicah. (Češka, Poljska, Madžarska in Litva) in sklepa, da ima „Evropska unija v okviru svojih pristojnosti na tem področju vlogo, da prispeva k procesom, ki se izvajajo v državah članicah, da se soočijo z zapuščino  totalitarnih zločinov."<ref>{{navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52010DC0783&from=EN|title=/* COM/2010/0783 final */ REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND TO THE COUNCIL The memory of the crimes committed by totalitarian regimes in Europe|publisher=[[European Commission]]|access-date=17 August 2017}}</ref> Septembra 2019 je Evropski parlament s 535 glasovi za, 66 proti in 52 vzdržanimi sprejel skupni predlog "Resolucije o pomenu evropskega spomina za prihodnost Evrope".<ref>{{navedi splet|url=https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/sda.do?id=35889&l=en|title=Results of vote in Parliament|publisher=[[European Parliament]]|access-date=11 April 2020|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309004722/https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/popups/sda.do?id=35889&l=en|url-status=dead}}</ref> Natančneje, v točkah 17 in 18 resolucije "izraža zaskrbljenost glede nadaljnje uporabe simbolov, ki pripadajo totalitarnim sistemom, v javni sferi in za komercialne namene", kot tudi ugotavlja, da "na javnih prostorih v nekaterih državah članicah nenehen obstoj spomenikov in spomeniki (parki, trgi, ulice itd.), ki poveličujejo totalitarne režime, kar utira pot izkrivljanju zgodovinskih dejstev o posledicah druge svetovne vojne in širjenju totalitarnega političnega sistema«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/RC-9-2019-0097_EN.html|title=European Parliament resolution on the importance of European remembrance for the future of Europe|publisher=[[European Parliament]]|access-date=11 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221013433/http://www.europarl.europa.eu/doceo/document/RC-9-2019-0097_EN.html|archive-date=21 February 2020|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[Prepoved nacističnih simbolov]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Dekulakizacija]] 2ibxpa66uszkxeta2i4kcly79nna5zz 0 539140 6655857 6654342 2026-04-04T20:22:53Z Kranjski Timijan 249731 6655857 wikitext text/x-wiki '''Dekanija Laško - Videm ob Savi''' je [[dekanija]] [[Škofija Celje|Škofije Celje]], ki je nastala 1. septembra 2021 z združitvijo dotedanje [[Dekanija Laško|Dekanije Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Dekanije Videm ob Savi]]. __NOTOC__ == Župnije == {{Stolpci|2| # [[Župnija Artiče|Artiče]] # [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] # [[Župnija Brestanica|Brestanica]] # [[Župnija Brežice|Brežice]] # [[Župnija Dobova|Dobova]] # [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] # [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] # [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] # [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] # [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] # [[Župnija Laško|Laško]] # [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] # [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] # [[Župnija Pišece|Pišece]] # [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] # [[Župnija Senovo|Senovo]] # [[Župnija Sevnica|Sevnica]] # [[Župnija Sromlje|Sromlje]] # [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] # [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] # [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] # [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] # [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] # [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] # [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] # [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] # [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] # [[Župnija Zdole|Zdole]] }} == Dekani == * Rok Metličar (1. september 2021 –) == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ Skofija-celje.si] {{Škofija Celje}} [[Kategorija:Dekanije Škofije Celje|Laško - Videm ob Savi]] [[Kategorija:Laško]] [[Kategorija:Videm ob Savi]] nwhld41x5p3c3mh5ijof2y36qyx34la 2 540173 6656008 6626630 2026-04-05T08:51:58Z GeographieMan 179499 Beležim sprejet [[Osnutek:Tone Strnad]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656008 wikitext text/x-wiki === maj 2023 === # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (neo) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 16:13, 4. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (neo & web) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 17:53, 4. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank & lang) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:01, 4. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (redirect) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:04, 4. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Filip II. in njegov imperij]] (mergeto) by [[User:Alja Selič|Alja Selič]] 13:13, 9. maj 2023 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 12:22, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jambor - studio za sodobne scenske umetnosti]] (nn & context) by [[User:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] 12:25, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (lang & nn) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 12:57, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:08, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:11, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn & blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:25, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn & blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:26, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn & blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:28, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:52, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (prof) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 13:55, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (neo & lang) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 14:09, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn & blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 14:11, 20. maj 2023 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 14:14, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn & blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 14:56, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (not) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 15:00, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Struna Bregar]] (bio) by [[User:Pac4Act|Pac4Act]] 16:10, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (nn) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 16:17, 20. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gonzalo Pizarro]] (ilc) by [[User:Lara.Bes|Lara.Bes]] 10:27, 22. maj 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 11:32, 22. maj 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Dušan Olaj]] by [[User:Miha.B.I.|Miha.B.I.]] 15:52, 24. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Кристина Анастасия Верас Брзин]] (lang) by [[User:Кристина Анастасия Верас Брзин|Кристина Анастасия Верас Брзин]] 11:53, 27. maj 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 20:04, 27. maj 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 20:08, 27. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kastiljski fevdalizem]] (v) by [[User:Ls1804|Ls1804]] 10:25, 31. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Digitalizacija - 3D modeli]] (essay & context) by [[User:Yerpo|Yerpo]] 10:32, 31. maj 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Hellcats]] (music) by [[User:Bojevnica|Bojevnica]] 17:00, 31. maj 2023 (CEST) === junij 2023 === # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:12, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:12, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:19, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:19, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:21, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:22, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:22, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:To je testna stran]] (blank) by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 18:23, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stanje okolja]] (essay) by [[User:Katja Treer|Katja Treer]] 21:38, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:The StroyMachine]] (music) by [[User:Thestroymachine|Thestroymachine]] 21:43, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Kastiljski fevdalizem]] by [[User:Ls1804|Ls1804]] 21:48, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 22:10, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:To je testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 22:30, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 22:43, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 23:45, 5. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Testna stran]] by [[User:GeographieMan|GeographieMan]] 23:47, 5. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vizigotsko kraljestvo Toledo]] (exists & mergeto) by [[Uporabnik:Šved7|Šved7]] 20:28, 9. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Senzorji in merilniki]] (v & npov) by [[Uporabnik:Kim.glavic|Kim.glavic]] 20:33, 9. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Diktatura Miguela Prima de Rivere]] (v) by [[Uporabnik:Ajša Koštić|Ajša Koštić]] 20:38, 9. junij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Hellcats]] by [[Uporabnik:Bojevnica|Bojevnica]] 21:00, 9. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Renault Clio IV]] (custom) by [[Uporabnik:Reiches|Reiches]] 11:44, 10. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Spletni portal Tocnoto.si]] (corp) by [[Uporabnik:Teicha4|Teicha4]] 15:56, 16. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (v) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 00:22, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gaetano Mosca (Pepi1911)]] (v) by [[Uporabnik:Pepi1911|Pepi1911]] 00:26, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Issei Sagawa]] (v) by [[Uporabnik:188.196.216.3|188.196.216.3]] 00:28, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:David Šuligoj]] (custom) by [[Uporabnik:24.206.106.37|24.206.106.37]] 00:35, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Videomanija]] (nn) by [[Uporabnik:Drvača16|Drvača16]] 00:38, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vladavina španskega kralja Carlosa IV.]] (exists & mergeto) by [[Uporabnik:Staygold7|Staygold7]] 00:40, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jean Markič]] (music) by [[Uporabnik:46.123.241.66|46.123.241.66]] 00:43, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Grant Farred]] (ilc) by [[Uporabnik:Abcdplesti|Abcdplesti]] 00:46, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Miha Janc]] (bio & ilc) by [[Uporabnik:46.123.241.169|46.123.241.169]] 00:49, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tatjana Zalokar]] (ilc) by [[Uporabnik:Zalokar Miha|Zalokar Miha]] 00:55, 18. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji]] (v & cv) by [[Uporabnik:Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji|Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji]] 14:11, 20. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Romih]] (v & ilc) by [[Uporabnik:Dejan Lavbic|Dejan Lavbic]] 14:22, 20. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:77.111.57.238|77.111.57.238]] 14:30, 20. junij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Patrick Holzapfel]] (cv) by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 10:22, 25. junij 2023 (CEST) === julij 2023 === # Declined [[:Osnutek:The StroyMachine]] (music) by [[Uporabnik:Thestroymachine|Thestroymachine]] 10:46, 10. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Walery Butewicz]] (bio) by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 10:55, 10. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Od vrstnega reda dražljajev odvisna prilagodljivost]] (v & context) by [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 17:55, 14. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Patrick Holzapfel]] (v & ilc) by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 10:47, 23. julij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Zlati stolp, Sevilja]] by [[Uporabnik:Aña ntln|Aña ntln]] 10:56, 23. julij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Jernej Repovš]] by [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] 11:23, 23. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Walery Butewicz]] (custom) by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 12:33, 24. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Altokumulus undulatus]] (v) by [[Uporabnik:109.182.75.231|109.182.75.231]] 14:46, 24. julij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Walery Butewicz]] by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 13:30, 26. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vida Macura Maglica]] (athlete & npov) by [[Uporabnik:Kokosslo|Kokosslo]] 13:43, 26. julij 2023 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Patrick Holzapfel]] by [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] 15:19, 27. julij 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vida Macura Maglica]] (athlete & adv) by [[Uporabnik:Kokosslo|Kokosslo]] 15:53, 27. julij 2023 (CEST) === avgust 2023 === # Declined [[:Osnutek:Tornado Ilirska Bistrica]] (context) by [[Uporabnik:Utement|Utement]] 14:01, 12. avgust 2023 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kako do prvih mest na Googlu]] (nn) by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 14:04, 12. avgust 2023 (CEST) === februar 2024 === # Declined [[:Osnutek:Boris Selan]] (v & ilc) by [[Uporabnik:Karlo.radovac|Karlo.radovac]] 15:46, 19. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 15:51, 19. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Tilen Leskovec]] (athlete) by [[Uporabnik:Tonimontana12|Tonimontana12]] 15:58, 19. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zala Tomašič]] (bio) by [[Uporabnik:Patkojonas|Patkojonas]] 16:10, 19. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vida Macura Maglica]] (bio) by [[Uporabnik:Kokosslo|Kokosslo]] 16:16, 19. februar 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Zimska panjevka]] by [[Uporabnik:Zeronio|Zeronio]] 12:32, 26. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio & ilc) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 12:45, 26. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 15:59, 28. februar 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 16:07, 28. februar 2024 (CET) === marec 2024 === # Declined [[:Osnutek:Avgust (Justin) Beguš]] (ilc & npov) by [[Uporabnik:Nataša Kleč|Nataša Kleč]] 17:59, 12. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 18:08, 12. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo teharskega sodnika]] by [[Uporabnik:Marenzhe|Marenzhe]] 15:29, 13. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 15:41, 13. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Mariborske sodniške insignije]] by [[Uporabnik:NinaaL|NinaaL]] 16:12, 13. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Test]] (book) by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 20:04, 13. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 20:05, 13. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Linearni prenos energije (LET)]] by [[Uporabnik:Vanesasak|Vanesasak]] 22:38, 17. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pranger na Ptujski Gori]] by [[Uporabnik:Ines Rinc|Ines Rinc]] 23:28, 17. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:Galv1700|Galv1700]] 22:48, 18. april 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Ansambel Lun'ca]] (npov) by [[Uporabnik:NinjaCof1|NinjaCof1]] 15:37, 21. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (nn & v) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 15:41, 21. julij 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Linearno-kvadratni model]] by [[Uporabnik:ArtepH|ArtepH]] 15:49, 21. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Neven Polajnar]] (bio) by [[Uporabnik:Tbkranj|Tbkranj]] 15:53, 21. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 15:55, 21. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (mergeto) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 16:05, 21. julij 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Podmrzlica]] by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 16:19, 21. julij 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Schumanova deklaracija]] by [[Uporabnik:Marusas|Marusas]] 16:34, 21. julij 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Potomci Viktorije in Alberta]] by [[Uporabnik:Kkelenc|Kkelenc]] 16:48, 21. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Tadej Čater]] (v & bio) by [[Uporabnik:BlankaKante|BlankaKante]] 13:21, 7. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Katja Korošec]] (ilc) by [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] 18:32, 30. avgust 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Jure Jakob]] by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 18:55, 30. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Andraž Zidar]] (custom) by [[Uporabnik:Anja Pro|Anja Pro]] 19:04, 30. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Domen Mezeg]] (bio) by [[Uporabnik:Ilonikaa|Ilonikaa]] 19:14, 30. avgust 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Kosmatki]] by [[Uporabnik:AmFennyFox|AmFennyFox]] 19:32, 30. avgust 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Katja Korošec]] by [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] 20:16, 31. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Samuel Conway]] by [[Uporabnik:Excav|Excav]] 10:26, 3. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Accepted [[:Osnutek:SloFluffCon]] by [[Uporabnik:Excav|Excav]] 18:09, 5. oktober 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Andraž Zidar]] by [[Uporabnik:Anja Pro|Anja Pro]] 16:19, 8. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Versailles pozimi]] by [[Uporabnik:Katjalukan|Katjalukan]] 10:18, 6. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vida Macura Maglica]] (bio) by [[Uporabnik:Kokosslo|Kokosslo]] 10:30, 6. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Nadzor stavb (BMS)]] (essay) by [[Uporabnik:Maša DOBA|Maša DOBA]] 11:53, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:3D modeli]] (essay) by [[Uporabnik:92.37.7.49|92.37.7.49]] 11:57, 2. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Robert Blum]] (v & ai) by [[Uporabnik:92.37.122.110|92.37.122.110]] 14:36, 11. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Next.js]] (blank) by [[Uporabnik:Excav|Excav]] 00:20, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zaspana grapa]] (v) by [[Uporabnik:Cundva|Cundva]] 00:51, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stanje okolja]] (essay & mergeto) by [[Uporabnik:NusaB93|NusaB93]] 00:53, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sledljivost in anonimizacija]] (essay) by [[Uporabnik:Vesna22071989|Vesna22071989]] 00:56, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Freudenberg]] by [[Uporabnik:Maksimiljan1|Maksimiljan1]] 12:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Glasovanje in participacija]] (essay & mergeto) by [[Uporabnik:Mojca1999|Mojca1999]] 12:07, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jože Kreže]] (ilc & npov) by [[Uporabnik:Godbenik|Godbenik]] 12:09, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Kontradikshn]] by [[Uporabnik:Implicitdivision|Implicitdivision]] 12:13, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leo Trojar (drugič)]] (bio) by [[Uporabnik:Urska007|Urska007]] 12:15, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Otroška soba]] (mergeto) by [[Uporabnik:Velikit|Velikit]] 12:17, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber, Predgrad]] by [[Uporabnik:BlatnikE|BlatnikE]] 12:25, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Virgil von Graben]] (exists) by [[Uporabnik:A09|A09]] 12:26, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Stolp svetega Andreja]] by [[Uporabnik:Uni student567|Uni student567]] 12:32, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Danexit]] (custom) by [[Uporabnik:Wname1|Wname1]] 12:37, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dolfe Vojsk]] by [[Uporabnik:MVo-1963|MVo-1963]] 12:54, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Lemberška roka pravice]] by [[Uporabnik:Nuša Ježovnik Pevnik|Nuša Ježovnik Pevnik]] 15:15, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Nacistični novi red]] by [[Uporabnik:Ipsslz2023|Ipsslz2023]] 15:35, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Roche]] by [[Uporabnik:2A01:261:F48:9B00:15D5:AA09:B9C7:EF2D|2A01:261:F48:9B00:15D5:AA09:B9C7:EF2D]] 15:39, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:JAJA BOJZ]] (music) by [[Uporabnik:Kekec335|Kekec335]] 15:41, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mešana mobilnost]] by [[Uporabnik:2A02:1811:E410:5B00:485B:4F7E:2539:F9A7|2A02:1811:E410:5B00:485B:4F7E:2539:F9A7]] 15:49, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Krvavo znamenje pod Gavžnikom]] by [[Uporabnik:Katrina90776|Katrina90776]] 15:53, 12. januar 2025 (CET) # Rejected [[:Osnutek:Senzorji in merilniki]] by [[Uporabnik:Pia Alja|Pia Alja]] 15:58, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Liberato]] by [[Uporabnik:LametinoWiki|LametinoWiki]] 22:43, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Damjan Huber]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:04, 31. januar 2025 (CET) === marec 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Zbirka Kondor]] by [[Uporabnik:DobroJutro24|DobroJutro24]] 11:32, 20. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Harpier Slovenska glasbena skupina]] (music) by [[Uporabnik:Dbrus123|Dbrus123]] 11:34, 20. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 11:38, 20. marec 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Afera Litijska]] by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 11:46, 20. marec 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Gotska vojna (535-554)]] by [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] 12:24, 20. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Prof. Matej Soklič]] (prof & ilc) by [[Uporabnik:Tamino Petelinšek|Tamino Petelinšek]] 13:15, 19. april 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Harpier Slovenska glasbena skupina]] by [[Uporabnik:146.212.42.156|146.212.42.156]] 13:22, 19. april 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Goran Krmac]] by [[Uporabnik:Bass079|Bass079]] 14:39, 19. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:43, 20. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:45, 20. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:48, 20. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:48, 20. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:50, 20. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Test]] by [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 12:51, 20. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Uporabnik:Primož suhodolčan/peskovnik]] (exists) by [[Uporabnik:185.84.100.154|185.84.100.154]] 17:52, 20. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 20:46, 31. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tristo dni poezije]] (nn) by [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] 20:47, 31. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 20:52, 31. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Festival Vizije]] by [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] 21:20, 31. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 21:42, 31. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Tristo dni poezije]] (nn) by [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] 15:12, 6. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:77.119.218.235|77.119.218.235]] 15:13, 6. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pero Martić]] (bio) by [[Uporabnik:Zan632002|Zan632002]] 22:37, 21. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Test]] (nn) uporabnika [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] 20:30, 1. julij 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:SpaceDent]] uporabnika [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] 22:04, 15. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:NK Olimpija Ljubljana v evropskih tekmovanjih]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] 22:45, 15. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 13:51, 28. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:ESERO Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] 13:54, 28. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Uporabnik:Shabicht/Sirarstvo]] (exists) uporabnika [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] 13:54, 28. julij 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:Franci Savenc]] uporabnika [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] 14:17, 28. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Outfit7]] (exists) uporabnika [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 21:52, 29. julij 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 11:55, 9. september 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:Viktor Tsoi]] uporabnika [[Uporabnik:Nekdorandomman|Nekdorandomman]] 12:00, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Boris Kolar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:GogaPR|GogaPR]] 12:22, 9. september 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:NK Olimpija Ljubljana v evropskih tekmovanjih]] uporabnika [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] 12:46, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 16:31, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay & npov) uporabnika [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 19:37, 12. september 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:Center Rog]] uporabnika [[Uporabnik:Gordana2503|Gordana2503]] 11:30, 17. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 21:17, 2. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Schwarzmann d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Martin Bajc|Martin Bajc]] 21:25, 2. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 21:37, 2. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-27042-19|~2025-27042-19]] 21:08, 8. oktober 2025 (CEST) # Sprejet [[:Osnutek:Alfie Williams]] uporabnika [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] 22:01, 9. oktober 2025 (CEST) === februar 2026 === # Sprejet [[:Osnutek:Artem Kotenko]] uporabnika [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] 18:14, 6. februar 2026 (CET) === april 2026 === # Sprejet [[:Osnutek:Tone Strnad]] uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 10:51, 5. april 2026 (CEST) h7gzuqw1rhdra92r5k5mljvwnzva6yj 0 540283 6655808 6280921 2026-04-04T18:06:14Z Nakladač 194152 Odstranitev zapisa angleške izgovarjave. 6655808 wikitext text/x-wiki '''Karmin''' – imenovan tudi '''košenil''' (če je ekstrahiran iz žuželke [[Košeniljka|košeniljke]]), izvleček košeniljke, škrlatni lak ali karmin lak – je [[pigment]] svetlo rdeče barve, pridobljen iz aluminijeve kompleksne spojine, izpeljane iz karminske kisline.[1] Posebna kodna imena za pigment so '''naravna rdeča 4, C.I. 75470''' ali '''[[Število E|E]]120'''. Karmin je tudi splošni izraz za posebno temno rdečo barvo. == Etimologija == [[File:Dactylopius coccus (Barlovento) 04 ies.jpg|thumb|Grozd samic ''Dactylopius coccus'' ([[košeniljka]]) raste v Barloventu na Kanarskih otokih]] Beseda ''carmine'' izhaja iz francoske besede ''carmin'' (12. stoletje), iz srednjeveške latinščine ''carminium'', iz perzijskega قرمز ''qirmiz'' ("škrlatno"), ki sama izhaja iz srednjeperzijskega ''carmir'' ("rdeč, škrlaten").<ref name="pahlavidic">{{navedi knjigo|last=Mackenzie |first=D. |date=1971 |title=A Concise Pahlavi Dictionary |url=https://archive.org/details/concisepahlavidi0000dnma |pages=[https://archive.org/details/concisepahlavidi0000dnma/page/50 50]–51 |publisher=Oxford University Press}}</ref> Perzijski izraz ''carmir'' je verjetno soroden [[sanskrt]]u ''krimiga'' (proizveden iz žuželk), iz ''krmi'' (črv, žuželka). Perzijska beseda za črva, žuželko je ''kirm'', v Iranu (Perzija) pa so rdeče barvilo karmin pridobivali iz teles mrtvih samic žuželk, kot sta ''vermilio Kermes'' in košeniljka.<ref>Purinton, N., & Watters, M. (1991). A Study of the Materials Used by Medieval Persian Painters. Journal of the American Institute for Conservation, 30(2), 125-144.</ref>{{rp|131}} Oblika izraza je lahko bila v latinščini pod vplivom ''minium'' (svinčevi svinec, [[cinabarit]]), ki naj bi bil iberskega izvora. Beseda ''karmin'' je bila uporabljena kot ime barve že leta 1799.<ref>{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=carmine |title=Online Etymology Dictionary |publisher=Etymonline.com |access-date=2013-10-04}}</ref> Je priljubljeno barvilo za živila, ki se uporablja v jogurtu, sladkarijah, želatini, mesu in pijačah, vključno s sadnimi sokovi. == Zgodovina == Že leta 700 pred našim štetjem so samice žuželk ''Dactylopius coccus'' (košeniljka) uporabljali zaradi njihove moči rdečega barvanja. Južnoameriške civilizacije so zdrobile žuželke na kaktusih, da bi izločile karmin, ki ga vsebujejo. [[Azteki|Azteška civilizacija]] je v veliki meri uporabljala pigment karmin za barvanje tekstila. Kasneje so ga v 16. stoletju uvozili v Evropo.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Schweppe |first=Helmut |title=Artists’ Pigment: A History of Their History and Characteristics |last2=Roosen-Runge |first2=Heinz |publisher=Washington: National Gallery of Art |year=1986 |editor-last=Feller |editor-first=Robert L. |volume=1 |pages= |language=en |chapter=Carmine}}</ref>{{Rp|page=255}} Rdeča barva je pogosto povezana z močjo in družbenim statusom. Skozi stoletja so rdečo barvo nosili plemenski poglavarji, kralji in kraljice ter vojaški častniki.<ref name=":1">{{navedi knjigo |title=A red like no other : how cochineal colored the world : an epic story of art, culture, science, and trade |publisher=New York, NY: Skira/Rizzoli |year=2015 |editor-last=Padilla |editor-first=Carmella |editor-last2=Anderson |editor-first2=Barbara C.}}</ref>{{Rp|page=166}} Košeniljka je bil glavni vir dohodka za špansko krono. Po teži je bila veliko bolj dragoceno blago kot sladkor, zaradi česar je bila še posebej donosna za čezmorsko trgovino. Kot del trikotne trgovine sta bili njena proizvodnja in potrošnja prepleteni s suženjstvom. Na evropskih trgih je imela španska krona monopol nad košeniljko do leta 1820, ko so se jo naučili gojiti Francozi. Kasneje so nemški in britanski znanstveniki ustvarili kemično rdeče barvilo, ki je konkuriralo karminu. Kombinacija teh dejavnikov je prispevala h koncu španskega monopola in znatno znižala ceno karmina, zaradi česar je bil dostopen širšemu občinstvu. == Proizvodnja == Pigment se proizvaja iz karminske kisline, ki se pridobiva iz nekaterih luskarjev, kot je košeniljka (Prima), in nekaterih vrst ''Porphyrophora'' (armenska in poljska košenilja). Košeniljko zdaj gojijo. Karmin je barvilo, ki se uporablja pri izdelavi umetnih rož, barv, škrlatnega črnila, rdečil in drugih kozmetičnih izdelkov ter nekaterih zdravil.<ref>{{Ullmann |doi=10.1002/14356007.a20_371|title=Pigments, Organic|year=2000|last1=Hunger|first1=Klaus|last2=Herbst|first2=Willy}}</ref> Sintetična karminska kislina je zapletena za proizvodnjo. Zato na trgu prevladuje naravni košenil karmin. Njegova nestabilnost predstavlja izziv za uporabo v umetnosti in tekstilu, manjša pa je ovira v kontekstu kozmetike. === Priprava === Za pripravo karmina zdrobljena telesa žuželk kuhajo v raztopini [[amoniak]]a ali [[natrijev karbonat|natrijevega karbonata]]. Po ločitvi netopne snovi se ekstrakt obdela z [[galun]]om, da se obori rdeča trdna snov. Ta oborina se imenuje ''karminski lak'' ali ''škrlatni lak''. Čistost barve je zagotovljena z odsotnostjo [[železo|železa]]. Za prilagoditev obarjanja se lahko doda kositrov klorid, citronska kislina, boraks ali želatina. Na tradicionalno škrlatno barvo ne vpliva samo karminska kislina, temveč tudi izbira njenega kelatnega kovinskega soli. Za odtenke vijolične se galunu doda apno. Za pridobitev 1 funta rdečega barvila potrebujemo 70.000 hroščev košeniljk. <gallery widths="200px" heights="200px"> File:Cochinel Zapotec nests.jpg|Zapoteki gnezdijo košeniljko na gostiteljskih kaktusih ''Opuntia ficus-indica'' File:Pseudorhabdosynochus morrhua.jpg|upright|Uporaba karmina kot sredstva za barvanje v histologiji (tukaj na ploščatem črvu)) </gallery> == Pomemben pojav v umetnosti == Karmin so že od antike uporabljali pri barvanju tekstila in v slikarstvu. Med ostanki [[Inki|Inkov]] najdemo številne primere, kot so tekstilni artefakti. Karmin so uporabljali tudi [[Azteki]]. V Evropi je italijanski slikar Jacopo [[Tintoretto]] iz 16. stoletja uporabil karmin v več svojih slikah, najbolj opazni sta ''Portret Vincenza Morosinija'' (1575-80) in ''Kristus, ki umiva noge učencem'' (1575-80).<ref>{{navedi splet |title=Tintoretto, Portrait of Vincenzo Morosini |url=https://colourlex.com/project/tintoretto-portrait-of-vincenzo-morosini/ |access-date=2023-04-09 |website=ColourLex |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Tintoretto, Christ Washing the Feet of the Disciples |url=https://colourlex.com/project/tintoretto-christ-washing-the-feet-of-the-disciples/ |access-date=2023-04-09 |website=ColourLex |language=en}}</ref> Karmin so uporabljali tudi umetniki 19. stoletja, kot je [[Vincent van Gogh]] v sliki ''[[Spalnica v Arlesu]]'' (1889). Nekoč rdečkasta tla spalnice so poslikana s karminskim lakom košeniljke, geranije in [[indigo]]m. Danes so tla izgubila rdečo barvo in so modrikasta zaradi ubežnih rdečih pigmentov.<ref>{{navedi splet |title=Van Gogh, Bedrom in Arles |url=https://colourlex.com/project/van-gogh-bedroom-in-arles/ |access-date=2023-04-09 |website=ColourLex |language=en-US}}</ref> [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] je uporabil košeniljkin karmin, kot je pokazala analiza njegovih palet.<ref>{{Cite journal |last=Townsend |first=Joyce H. |date=1993 |title=The Materials of J. M. W. Turner: Pigments |url=https://www.jstor.org/stable/1506368 |journal=Studies in Conservation |volume=38 |issue=4 |pages=231–254 |doi=10.2307/1506368 |issn=0039-3630}}</ref> Zbledelost tega pigmenta je vplivala na videz neba v ''The Fighting Temeraire'' (1839).<ref>{{navedi splet |title=Palettes of the masters: JMW Turner |url=https://www.winsornewton.com/row/articles/art-history/palettes-masters-jmw-turner/ |access-date=2023-04-13 |website=Winsor & Newton - ROW |language=en-GB}}</ref> <gallery> File:Slit tapestry shirt fragment, Peru, Chancay, central coast, c. 1000-1470 AD, alpaca wool dyed with saffron, cochineal, and indigo - Krannert Art Museum, UIUC - DSC06400.jpg|Fragment srajce iz tapiserije, Peru, Chancay, ok. 1000-1470 AD File:Jacopo Tintoretto - Christ washing the Feet of the Disciples - Google Art Project.jpg|Tintoretto, ''Kristus, ki umiva noge učencem'' (1575-80) File:Jacopo Tintoretto - Portrait of Vincenzo Morosini - WGA22697.jpg|Tintoretto, ''Portret Vincenza Morosinija'' (1575-80) File:Vincent's Bedroom in Arles - My Dream.jpg|Vincent Van Gogh, ''[[Spalnica v Arlesu]]'' (1889) File:The Fighting Temeraire, JMW Turner, National Gallery.jpg|J. M. W. Turner, ''The Fighting Temeraire'' (1839) </gallery> == Druge uporabe == === Arhitektura === [[File:Lille - Citadelle et Port Vauban – Plan de 1892.jpg|thumb|Sebastien Le Prestre de Vauban, Načrt Lillove citadele in pristanišča]] Karmin rdeča se v vojaški kartografiji uporablja vsaj od 17. stoletja. Sébastien Le Prestre Vauban, generalni inženir iz Francije, je priporočil uporabo tega rdečega pigmenta za predstavitev utrdb (obzidja, leseni les in opečne zgradbe so rdečkaste).<ref>{{navedi knjigo |last=Vauban |first=Sebastien Le Prestre |title=Directeur général des fortifications, par Monsieur de Vauban, Ingénieur Général de France. |publisher=Van Bulderen |year=1685 |location=La Haye}}</ref>{{Rp|pages=70-71}} To je naredilo zgradbe bolj razločne na zemljevidih. === Kozmetika === Karmin je zaradi rdeče barve prisoten v številnih kozmetičnih izdelkih. Ta uporaba se je nadaljevala od antike do danes. Najdemo ga v šminkah, senčilih, lakih za nohte. Lahko povzroči alergije.<ref>{{Cite journal |last=Sadowska |first=Beata |last2=Sztormowska |first2=Marlena |last3=Gawinowska |first3=Marika |last4=Chełmińska |first4=Marta |date=2022 |title=Carmine allergy in urticaria patients |url=https://www.termedia.pl/doi/10.5114/ada.2020.100821 |journal=Advances in Dermatology and Allergology |volume=39 |issue=1 |pages=94–100 |doi=10.5114/ada.2020.100821 |issn=1642-395X |pmc=8953891 |pmid=35369613}}</ref> === Histologija === Karmin se lahko uporablja v [[histologija|histologiji]], kot ''Best's carmine'' za obarvanje [[glikogen]]a, ''mucicarmine'' za obarvanje kislih mukopolisaharidov in ''carmalum'' za obarvanje [[Celično jedro|celičnih jeder]]. V teh aplikacijah se uporablja skupaj z jedkalnim sredstvom, fiksirjem, običajno soljo [[aluminij|Al]](III). === Zdravilo === Košeniljka, žuželka, ki se uporablja za izdelavo karmina, ima tudi zdravilne lastnosti, ki so jih izkoriščali Azteki. Pomagal naj bi pri zdravljenju ran, če jo zmešate s kisom in nanesete na lezije. Azteki so ga uporabljali za čiščenje zob. Zdaj se indigo karmin uporablja za diagnosticiranje ledvične disfunkcije z barvanjem urina.<ref>{{navedi splet |title=Indigo carmine 40 mg/5 mL, solution for injection - Summary of Product Characteristics (SmPC) - (emc) |url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/8090/smpc#gref |access-date=2023-04-13 |website=www.medicines.org.uk}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{Cite thesis |last=Dutton |first=LaVerne M. |title=Cochineal: A Bright Red Animal Dye |url=http://www.cochineal.info/ |type=Master's degree |publisher=Baylor University |access-date=November 13, 2010 }} * {{navedi knjigo |last=Greenfield |first=Amy Butler |year=2005 |title=A Perfect Red: Empire, Espionage, and the Quest for the Color of Desire |url=https://archive.org/details/perfectred00amyb_0 |url-access=registration |location=New York |publisher=HarperCollins |isbn=978-0-06-052275-9}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://colourlex.com/project/carmine/ Carmine as pigment in painting], at ColourLex {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prehranska barvila]] [[Kategorija:Mikroskopska barvila]] [[Kategorija:Živalski proizvodi]] [[Kategorija:Pigmenti]] n6k82xci64czsxcgqq1zdvivhl09nh8 0 541318 6655990 6655351 2026-04-05T08:45:15Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6655990 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 155 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |35 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] ftco4sca28afua14y8ed5dfyu74afcw 6655991 6655990 2026-04-05T08:46:08Z Sportomanokin 14776 6655991 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 160 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |40 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] gwfoaa0fast7fkixo7m48apmsz145zw 0 550504 6655898 6480629 2026-04-04T22:08:32Z ~2026-13659-49 255600 6655898 wikitext text/x-wiki [[Slika:Nikova pri Abanki, Idrija (december 2023).jpg|right|250px|thumb|Nikova v betonski strugi decembra 2023]] '''Nikova''' je [[hudournik]] v zahodni Sloveniji ter drugi levi in eden izmed najpomembnejših [[pritok|pritokov]] reke [[Idrijca|Idrijce]], s katero se steka v [[Idrija|Idriji]]. Izvira jugovzhodno od [[Rejcov Grič|Rejcovega griča]] v bližini zaselka Kočevše, ki je sicer del naselja [[Čekovnik]], nato pa teče pod zaselkom Nikova. Od izvira teče 1,5 km skozi grapo proti jugozahodu ter nato še 1,5 km proti severovzhodu, nato pa še okrog 1,5 km skozi središče Idrije v s kamnom oblečeni strugi do sotočja z Idrijco. Skozi sotesko Nikove poteka tudi cesta Idrija–Vojsko. == Hidrologija == Prvotno naj bi te reke tekle jugovzhodno v smeri Hotenjskega podolja proti Ljubljanici, zaradi zakrasevanja ljubljanskega porečja in erozije reke Soče pa so se reke na Idrijskem začele pretakati v soško porečje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na prelomnici: razvojna vprašanja občine Idrija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|accessdate=2023-10-07|date=2010|publisher=ZRC SAZU|last=Topole|first=Maja|last2=Zorn|first2=Matija|editor-last=Nared|editor-first=Janez|volume=Naravnogeografske značilnosti Občine Idrija|cobiss=253725696|archive-date=2023-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025215239/https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|url-status=dead}}</ref> Prvi del toka Nikove je preostanek nekdanje večje reke, ki je izoblikovala tudi Hleviška sedla ter se nato vzhodno od [[Divje jezero|Divjega jezera]] dosegla območje današnje [[Zala (Idrijca)|Zale]]. Potem je dalje tekla mimo godoviškega bajerja in se pri Hotedršici izlila v večjo reko. Nekdanja reka je pretrla kamnine na območju Zalinega preloma, drugje pa se je oblikovala ob narivnih ploskvah. Predhodnik Nikove naj bi imel tudi bistveno vlogo pri nastanku vadoznega bazena, katerega sta danes del tako Divje jezero in potok [[Padarjeva grapa|Padarca]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlakar|first=Ivan|date=2002|title=O nastanku hidrografske mreže in o nekaterih kraških pojavih na Idrijskem|url=https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/387|magazine=Acta Carsologica|language=sl, en|volume=31|issue=2|doi=10.3986/ac.v31i2.387|issn=1580-2612}}</ref> Pred človekovo regulacijo struge Nikove leta 1525 je ta spreminjala svojo strugo, kar so dokazale tudi raziskovalne rudniške vrtine na Trgu sv. Ahacija, profili gradbenih jam, plasti zasipov žgalniških ostankov in glinastih skrilavcev globine 4–8 m ter krivinski radij toka pri Nebesih. Struga pod gradom Gewerkenegg je ostala nespremenjena. Sedanji spodnji tok Nikove je podoben nekdanjemu.<ref>{{navedi revijo |last=Bizjak| first=Rafael |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title= Urbanistični razvoj skozi stoletja|publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=123–124 |magazine=Idrijska obzorja: Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53487616}}</ref> Zaradi lege toka in majhne samočistilne samosposobnosti je Nikova najbolj obremenjeno vodno telo občine Idrija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Na prelomnici: razvojna vprašanja občine Idrija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|accessdate=2023-10-07|date=2010|publisher=ZRC SAZU|last=Polajnar Horvat|first=Katarina|last2=Smrekar|first2=Aleš|editor-last=Nared|editor-first=Janez|volume=Turizem na kmetijah kot priložnost za razvoj trajnostno naravnane turistične dejavnosti v Občini Idrija|cobiss=253725696|archive-date=2023-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025215239/https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|url-status=dead}}</ref> == Geologija == Nikova sprva teče po plitvmorskem sivem ali belem [[Dolomit|dolomitu]] z dolomitnim [[Konglomerat|konglomeratom]] in [[Peščenjak|peščenjakom]], nato po pretežno karbonatnih kamninah, sledijo plitvomorske klastične kamnine [[Glinavec|glinavca]] in [[Meljevec|meljevca]], skozi Idrijo pa teče po plitvomorskem tankoplastnem [[Apnenec|apnencu]] z vložki dolomita (krajši del po globokomorskem razgaljenem [[Fliš|flišu]]<ref>{{navedi revijo|first=Peter|last=Habič|year=1987|title=Sledilni poskus na kraškem razvodju med Idrijco, Vipavo in Ljubljanico|magazine=Acta carsologica|cobiss=5554221|publisher=Založba ZRC SAZU|issue=16|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PYX6DUHA/ee4d695b-2c13-47d8-9965-ebccdd7bd716/PDF}}</ref>). Tik pred izlivom teče po temnosivem skrilavem glinavcu s kremenovimi lečami.<ref>{{navedi zemljevid|author=Ivan Mlakar, Jože Čar|title=Geološka karta Geoparka Idrija 1:50 000|date=avgust 2021|year=2021|url=https://www.geopark-idrija.si/wp-content/uploads/2022/03/geopark-geoloska-karta-1-50.000-zanimivosti.pdf}}</ref> Nikova je, tako kot druge okoliške reke, izkoristila prelome dinarskih smeri.<ref name=":0" /> == Flora == Nad dolino reke Nikove raste tudi za Slovenijo redka in zaščitena vrsta travniške orhideje, [[lepi čeveljc]] (''Cypripedium calceolus''), ter [[purpurna močvirnica]] (''Epipactis purpurata'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Na prelomnici: razvojna vprašanja občine Idrija|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|accessdate=2023-10-07|date=2010|publisher=ZRC SAZU|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Terpin|first2=Rafael|last3=Vončina|first3=Anka|editor-last=Nared|editor-first=Janez|volume=Rastlinstvo in rastje v Občini Idrija|cobiss=253725696|archive-date=2023-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20231025215239/https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E0EGMX85|url-status=dead}}</ref> == Rudarske dejavnosti == V centru Idrije so pod ''Prontom'' v prvih letih rudarjenja v Idriji v strugi Nikove iz nakopanih kamnin izpirali samorodno živo srebro. Do okrog leta 1510, ko se je v okolici Idrije prakticiralo žganje rude v kopah, so prežgane rudne ostanke nalagali na bregove reke Nikove. Naravna migracija živega srebra je zelo omejena, ta se pojavlja le v posameznih izdanjanjih in ob Nikovi ter Idrijci, ki ležita nižje od izdajanj.<ref>{{Navedi revijo|title=Vpliv žgalnic živosrebrove rude iz 16. in 17. stoletja na razširjenost živega srebra v okolici Idrije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SASETPQK|accessdate=2023-10-08|date=2006|publisher=Geološki zavod Slovenije|last=Gosar|first=Matija|last2=Čar|first2=Jože|magazine=Geologija|volume=49|issue=1|location=Ljubljana}}</ref> Nikovo so leta 1533 zajezili pod [[Grad Gewerkenegg|gradom Gewerkenegg]] (Na Tomu) za poganjanje kamšti [[Jašek sv. Ahacija|Ahacijevega jaška]], ki je črpala jamsko vodo, a je bila neučinkovita zaradi pomanjkanja vode.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Čar|first=Jože|date=1990|title=O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne|magazine=Idrijski rudnik skozi stoletja|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana|publication-place=Ljubljana|pages=64-65}}</ref> Junija 1587 je kamštar Ruprecht Pebinger v poskusu reševanja kamšti in rudnika odredil povišanje jezu za stalnejši dotok vode na kamšt Ahacijevega jaška, a je ta leta 1588 prenehala delovati. Leta 1591 jo nadomesti dvojna kamšt na bližnjem Barbarinem jašku.<ref>{{Navedi revijo|last=Verbič|first=Marija|date=1990|title=Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16. stoletja|magazine=Idrijski rudnik skozi stoletja|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana|publication-place=Ljubljana|pages=29, 35, 46}}</ref> V 18. stoletju so v strugi Nikove stali tudi rudniški mlini za žito.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{pritoki Idrijce}} [[Kategorija:Pritoki Idrijce]] [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] g1h6r2dssm2hatvoqwntgnryqg0fvff 0 551754 6655873 6424898 2026-04-04T20:59:04Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Interior_of_the_Cathedral_of_León_(NIcaragua)_in_1927.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by BrugesFR|]]. Odstranjevanje. 6655873 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name =Leónska stolnica<br />Stolnica Marijinega vnebovzetja, León <br /><small>{{lang|es|Catedral de la Asuncíon de María de León}}</small> | infobox_width = | image = Nicaragua 2017-03-13 (33663091692).jpg | image_size =260px | caption = | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[León, Nikaragva|León]], Nikaragva | geo = {{coord|12|26|6|N|86|52|41|W|region:NI_type:landmark|display=inline, title}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška]] | rite = | province = León | district = | consecration_year = 1860 | status = | functional_status = | heritage_designation = | leadership = | website = | architecture = yes | architect =Diego José de Porres Esquivel | architecture_type = | architecture_style = španska kolonialna arhitektura in neoklasicizem | facade_direction = | groundbreaking = 1747 | year_completed = 1814 | construction_cost = | specifications = | designation1 = WHS | designation1_offname = León Cathedral | designation1_date = 2011 <small>(35. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1236rev 1236rev] | designation1_criteria = ii, iv | designation1_type = Kulturno | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{NIC}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi }} [[File:Catedral de la Asunción, León 2.jpg|thumb|250px|Notranjost stolnice]] '''Leonska stolnica''' ali '''stolnica Marijinega vnebovzetja''', znana tudi kot ''Kraljeva in priznana bazilika Katedrala vnebovzetja Blažene Device Marije'' ({{lang-es|Real e Insigne Basílica de la Asunción de la Bienaventurada Virgen María}}), je zelo pomembna in zgodovinska znamenitost v mestu [[León, Nikaragva|León]] v [[Nikaragva|Nikaragvi]]. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je stolnici podelila status svetovne dediščine. Nominacija mesta je tretja nikaragovska kulturna znamenitost, po [[ruševine León Viejo|ruševinah León Viejo]] in [[El Güegüense]] v sklopu [[Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva]]. == Gradnja == Gradnja stolnice je trajala med letoma 1747 in 1814, leta 1860 pa jo je posvetil [[papež Pij IX.]] Stolnica je zaradi svoje izrazite arhitekture in posebnega kulturnega pomena ohranila status največje stolnice v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in ene najbolj znanih v Ameriki. [[File:Leon (Nicaragua), the cathedral (datail).jpg|thumb|left|Atlanti na pedimentu stolnice]] == Arhitektura == Arhitekturno zasnovo je leta 1762 razvil gvatemalski arhitekt Diego José de Porres Esquivel. Združuje baročne in neoklasicistične sloge z nekaterimi vplivi gotike, renesanse in mudéjarskega sloga. Tako lahko stavbo uvrstimo v slog eklekticizma.<ref name="wondermondo">{{navedi splet|url=http://www.wondermondo.com/Countries/NA/Nicaragua/Leon/LeonCathedral.htm|title=Cathedral of the Assumption, León|publisher=Wondermondo|accessdate=2023-11-12|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113112100/http://www.wondermondo.com/Countries/NA/Nicaragua/Leon/LeonCathedral.htm|url-status=dead}}</ref> Stolnica ima pravokoten tloris, splošnega tipa v tistih stoletjih in podobna stolnicam v Limi in Cuzcu v Peruju. Stolpi in fasada so večinoma neoklasicistični. Ima glavno ladjo in štiri stranske ladje, deset obokanih zalivov in dva stolpa na pročelju, ki obkrožata osrednji okrogli [[pediment]], ki označuje položaj ladje. Skoraj vzporedno z največjim oltarjem je postavljena [[zakristija]], katere izboklina lomi pravokotno simetrijo stavbe na južni strani. Notranjost je prostorna in stebri križni; osrednja ladja je ločena s stebri od stranskih ladij, stavbo pa nad križiščem zaključuje velika [[kupola]]. Fasada, dvignjena na teraso, združuje baročno predstavo z neoklasicističnim slogom. Okna so obokana, dva stolpa pa imata kitajske kupole. Zaradi robustnosti sten je stolnica preživela potrese, izbruhe vulkana Cerro Negro in vojne. [[File:Catedral de León Nicaragua2.JPG|thumb|right|Lev na pročelju katedrale]] Pod cerkvijo se začne sedem predorov, ki vodijo do drugih cerkva v mestu. Cerkev ima sedem kleti; zagotavljajo stabilnost v primeru potresov. Ena od teh kleti vodi do rovov, ki vodijo do drugih cerkva v mestu. Nad zemljo ima cerkev 34 kupol, ki pomagajo zagotoviti prezračevanje in svetlobo; »stavba je ena najbolje naravno osvetljenih katedral v Ameriki«. Ljudem je bila ponujena možnost, da so pokopani pod stolnico, s čimer so pomagali financirati gradnjo in vzdrževanje stavbe.<ref>{{navedi splet |url=https://www.emporis.com/buildings/327652/cathedral-basilica-of-the-assumption-leon-nicaragua |archive-url=https://web.archive.org/web/20200929202411/https://www.emporis.com/buildings/327652/cathedral-basilica-of-the-assumption-leon-nicaragua |url-status=dead |archive-date=29 September 2020 |title=Cathedral Basilica of the Assumption |author=<!--Not stated--> |website=Emporis |access-date=16 June 2017 }}</ref> == Zgodovinska vrednost == Stolnica ima zgodovinsko vrednost kot prva škofija katoliške cerkve v Nikaragvi, ustanovljena leta 1531 in zato ena najstarejših škofij v Ameriki. Trenutno je sedež škofije León. Pod stolnico v kriptah, namenjenih preživetju potresov, počivajo posmrtni ostanki 27 ljudi, med njimi 10 škofov, 5 duhovnikov, ugledni voditelj osamosvojitvenega gibanja, trije pesniki, glasbenik, šest uglednih in suženj. Tu so pokopani ugledni ljudje Nikaragve, kot so Miguel Larreynaga, pesniki [[Rubén Darío]], [[Salomón de la Selva]] in [[Alfonso Cortés]], glasbenik [[José de la Cruz Mena]], zdravnik Luis H. Debayle, profesor Edgardo Buitrago, prvi škof Leóna in zadnji škof celotne Nikaragve, monsinjor Simeón Pereira ter škof Castellón in duhovnik Marcelino Areas. Grobnica Daría, očeta modernističnega gibanja v španski književnosti in velja za ''princa kastiljskega pisanja'', je ob vznožju kipa San Pabla. Na začetku 20. stoletja je škof monsinjor Simón Pereira y Castellón (isti, ki je vodil pogreb Daría 13. februarja 1916) naročil granadskemu kiparju Jorgeju Navasu Cordoneru, naj naredi kip Device Marije, ki krona osrednji pediment fasade in atlante med zatrepom in stolpoma. Navas je izklesal tudi neoklasicistične kipe dvanajstih apostolov ob stebrih osrednje ladje, leva iz Darijeve grobnice, zelo podobnega levu iz Luzerna v Švici (izklesal ga je danski kipar Bertel Thorvaldsen, 1770–1844), kip Kristusa, ki označuje grob monsinjorja Pereira, in več drugih okraskov znotraj katedrale in njene kapele sakrarija. <gallery mode="packed" heights="147"> File:Cathedral of León (Nicaragua) in 1852.jpg|Katedrala v Leónu leta 1852<ref name="CATEDRAL">{{navedi splet|url=http://historia.ihnca.edu.ni/baltodanocantarero/component/joomgallery/nicaragua-vista-por-viajeros-del-siglo-xix/nicaragua-sus-gentes-y-paisajes/1001017-03-708|website=Institute of History of Nicaragua and Central America website|year=1852|title=CATEDRAL DE SAN PEDRO, LEÓN|accessdate=2023-11-12|archive-date=2022-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221031223714/http://historia.ihnca.edu.ni/baltodanocantarero/component/joomgallery/nicaragua-vista-por-viajeros-del-siglo-xix/nicaragua-sus-gentes-y-paisajes/1001017-03-708|url-status=dead}}</ref> File:LeonNicaraguaCathedral1900.jpg|Leónska stolnica leta 1900 File:Léon Cathedral in 1907 (Nicaragua).jpg|Stolnica leta 1907 File:Cathedral of León (Nicaragua) in 1924.jpg|Stolnica leta 1924 </gallery> Tu je tudi del prvotnega križa, na katerem je Jezus umrl. == Svetovna dediščina == [[File:View of Cathedral from Roof - Leon - Nicaragua (31548746806).jpg|thumb|Pogled na katedralo s strehe]] Zaradi velike umetniške, kulturne in zgodovinske vrednosti jo je 28. junija 2011 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uvrstila v kategorijo svetovne dediščine<ref>Leon's cathedral. World Heritage Center. https://whc.unesco.org/es/list/1236</ref> in je bila druga v zgodovini te države.<ref>[http://www.unesco.org/new/es/media-services/single-view/news/four_new_sites_inscribed_on_unescos_world_heritage_list/ Four new sites inscribed on the UNESCO World Heritage List], official UNESCO (28-6-2011)</ref> UNESCO je v svoji izjavi nikaragovsko arhitekturno znamenitost opisal takole: <blockquote>Stolnica v mestu León v Nikaragvi je bila zgrajena med letoma 1747 in začetkom 19. stoletja po načrtih gvatemalskega arhitekta Diega Joséja de Porresa Esquivela. Izraža prehod iz baročne v neoklasicistično arhitekturo in njen slog lahko štejemo za eklektičnega. Za stolnico je značilna treznost notranje opreme in obilica naravne svetlobe. Obok svetišča je zelo bogato okrašen. Ima v svoji notranjosti pomembna umetniška dela, vključno s flamskim oltarjem in slikami 14 postaj ''Via Crucis'' nikaragevskega umetnika Antonia Sarria.</blockquote> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|León Cathedral, Nicaragua}} * [https://www.nicaraguaportal.de/leon/ ''León, Kathedrale etc. – Fotos''] * [https://www.awesome-journeys.net/zentralamerika/nicaragua/kathedrale-von-leon/ ''León, Dach der Kathedrale – Fotos''] * [http://www.gcatholic.org/churches/centralamerica/2947.htm ''León, Kathedrale – Luftbild + Kurzinfos''] (gcatholic, englisch) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nikaragvi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nikaragvi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1814]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Nikaragvi]] 38cgv28avfdxh2ruj6vfhdfttflak5a 6655878 6655873 2026-04-04T21:04:25Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Cathedral_of_León_(Nicaragua)_in_1924.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files uploaded by BrugesFR|]]. Odstranjevanje. 6655878 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name =Leónska stolnica<br />Stolnica Marijinega vnebovzetja, León <br /><small>{{lang|es|Catedral de la Asuncíon de María de León}}</small> | infobox_width = | image = Nicaragua 2017-03-13 (33663091692).jpg | image_size =260px | caption = | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[León, Nikaragva|León]], Nikaragva | geo = {{coord|12|26|6|N|86|52|41|W|region:NI_type:landmark|display=inline, title}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška]] | rite = | province = León | district = | consecration_year = 1860 | status = | functional_status = | heritage_designation = | leadership = | website = | architecture = yes | architect =Diego José de Porres Esquivel | architecture_type = | architecture_style = španska kolonialna arhitektura in neoklasicizem | facade_direction = | groundbreaking = 1747 | year_completed = 1814 | construction_cost = | specifications = | designation1 = WHS | designation1_offname = León Cathedral | designation1_date = 2011 <small>(35. zasedanje)</small> | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1236rev 1236rev] | designation1_criteria = ii, iv | designation1_type = Kulturno | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{NIC}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi }} [[File:Catedral de la Asunción, León 2.jpg|thumb|250px|Notranjost stolnice]] '''Leonska stolnica''' ali '''stolnica Marijinega vnebovzetja''', znana tudi kot ''Kraljeva in priznana bazilika Katedrala vnebovzetja Blažene Device Marije'' ({{lang-es|Real e Insigne Basílica de la Asunción de la Bienaventurada Virgen María}}), je zelo pomembna in zgodovinska znamenitost v mestu [[León, Nikaragva|León]] v [[Nikaragva|Nikaragvi]]. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je stolnici podelila status svetovne dediščine. Nominacija mesta je tretja nikaragovska kulturna znamenitost, po [[ruševine León Viejo|ruševinah León Viejo]] in [[El Güegüense]] v sklopu [[Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva]]. == Gradnja == Gradnja stolnice je trajala med letoma 1747 in 1814, leta 1860 pa jo je posvetil [[papež Pij IX.]] Stolnica je zaradi svoje izrazite arhitekture in posebnega kulturnega pomena ohranila status največje stolnice v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in ene najbolj znanih v Ameriki. [[File:Leon (Nicaragua), the cathedral (datail).jpg|thumb|left|Atlanti na pedimentu stolnice]] == Arhitektura == Arhitekturno zasnovo je leta 1762 razvil gvatemalski arhitekt Diego José de Porres Esquivel. Združuje baročne in neoklasicistične sloge z nekaterimi vplivi gotike, renesanse in mudéjarskega sloga. Tako lahko stavbo uvrstimo v slog eklekticizma.<ref name="wondermondo">{{navedi splet|url=http://www.wondermondo.com/Countries/NA/Nicaragua/Leon/LeonCathedral.htm|title=Cathedral of the Assumption, León|publisher=Wondermondo|accessdate=2023-11-12|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113112100/http://www.wondermondo.com/Countries/NA/Nicaragua/Leon/LeonCathedral.htm|url-status=dead}}</ref> Stolnica ima pravokoten tloris, splošnega tipa v tistih stoletjih in podobna stolnicam v Limi in Cuzcu v Peruju. Stolpi in fasada so večinoma neoklasicistični. Ima glavno ladjo in štiri stranske ladje, deset obokanih zalivov in dva stolpa na pročelju, ki obkrožata osrednji okrogli [[pediment]], ki označuje položaj ladje. Skoraj vzporedno z največjim oltarjem je postavljena [[zakristija]], katere izboklina lomi pravokotno simetrijo stavbe na južni strani. Notranjost je prostorna in stebri križni; osrednja ladja je ločena s stebri od stranskih ladij, stavbo pa nad križiščem zaključuje velika [[kupola]]. Fasada, dvignjena na teraso, združuje baročno predstavo z neoklasicističnim slogom. Okna so obokana, dva stolpa pa imata kitajske kupole. Zaradi robustnosti sten je stolnica preživela potrese, izbruhe vulkana Cerro Negro in vojne. [[File:Catedral de León Nicaragua2.JPG|thumb|right|Lev na pročelju katedrale]] Pod cerkvijo se začne sedem predorov, ki vodijo do drugih cerkva v mestu. Cerkev ima sedem kleti; zagotavljajo stabilnost v primeru potresov. Ena od teh kleti vodi do rovov, ki vodijo do drugih cerkva v mestu. Nad zemljo ima cerkev 34 kupol, ki pomagajo zagotoviti prezračevanje in svetlobo; »stavba je ena najbolje naravno osvetljenih katedral v Ameriki«. Ljudem je bila ponujena možnost, da so pokopani pod stolnico, s čimer so pomagali financirati gradnjo in vzdrževanje stavbe.<ref>{{navedi splet |url=https://www.emporis.com/buildings/327652/cathedral-basilica-of-the-assumption-leon-nicaragua |archive-url=https://web.archive.org/web/20200929202411/https://www.emporis.com/buildings/327652/cathedral-basilica-of-the-assumption-leon-nicaragua |url-status=dead |archive-date=29 September 2020 |title=Cathedral Basilica of the Assumption |author=<!--Not stated--> |website=Emporis |access-date=16 June 2017 }}</ref> == Zgodovinska vrednost == Stolnica ima zgodovinsko vrednost kot prva škofija katoliške cerkve v Nikaragvi, ustanovljena leta 1531 in zato ena najstarejših škofij v Ameriki. Trenutno je sedež škofije León. Pod stolnico v kriptah, namenjenih preživetju potresov, počivajo posmrtni ostanki 27 ljudi, med njimi 10 škofov, 5 duhovnikov, ugledni voditelj osamosvojitvenega gibanja, trije pesniki, glasbenik, šest uglednih in suženj. Tu so pokopani ugledni ljudje Nikaragve, kot so Miguel Larreynaga, pesniki [[Rubén Darío]], [[Salomón de la Selva]] in [[Alfonso Cortés]], glasbenik [[José de la Cruz Mena]], zdravnik Luis H. Debayle, profesor Edgardo Buitrago, prvi škof Leóna in zadnji škof celotne Nikaragve, monsinjor Simeón Pereira ter škof Castellón in duhovnik Marcelino Areas. Grobnica Daría, očeta modernističnega gibanja v španski književnosti in velja za ''princa kastiljskega pisanja'', je ob vznožju kipa San Pabla. Na začetku 20. stoletja je škof monsinjor Simón Pereira y Castellón (isti, ki je vodil pogreb Daría 13. februarja 1916) naročil granadskemu kiparju Jorgeju Navasu Cordoneru, naj naredi kip Device Marije, ki krona osrednji pediment fasade in atlante med zatrepom in stolpoma. Navas je izklesal tudi neoklasicistične kipe dvanajstih apostolov ob stebrih osrednje ladje, leva iz Darijeve grobnice, zelo podobnega levu iz Luzerna v Švici (izklesal ga je danski kipar Bertel Thorvaldsen, 1770–1844), kip Kristusa, ki označuje grob monsinjorja Pereira, in več drugih okraskov znotraj katedrale in njene kapele sakrarija. <gallery mode="packed" heights="147"> File:Cathedral of León (Nicaragua) in 1852.jpg|Katedrala v Leónu leta 1852<ref name="CATEDRAL">{{navedi splet|url=http://historia.ihnca.edu.ni/baltodanocantarero/component/joomgallery/nicaragua-vista-por-viajeros-del-siglo-xix/nicaragua-sus-gentes-y-paisajes/1001017-03-708|website=Institute of History of Nicaragua and Central America website|year=1852|title=CATEDRAL DE SAN PEDRO, LEÓN|accessdate=2023-11-12|archive-date=2022-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221031223714/http://historia.ihnca.edu.ni/baltodanocantarero/component/joomgallery/nicaragua-vista-por-viajeros-del-siglo-xix/nicaragua-sus-gentes-y-paisajes/1001017-03-708|url-status=dead}}</ref> File:LeonNicaraguaCathedral1900.jpg|Leónska stolnica leta 1900 File:Léon Cathedral in 1907 (Nicaragua).jpg|Stolnica leta 1907 </gallery> Tu je tudi del prvotnega križa, na katerem je Jezus umrl. == Svetovna dediščina == [[File:View of Cathedral from Roof - Leon - Nicaragua (31548746806).jpg|thumb|Pogled na katedralo s strehe]] Zaradi velike umetniške, kulturne in zgodovinske vrednosti jo je 28. junija 2011 Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) uvrstila v kategorijo svetovne dediščine<ref>Leon's cathedral. World Heritage Center. https://whc.unesco.org/es/list/1236</ref> in je bila druga v zgodovini te države.<ref>[http://www.unesco.org/new/es/media-services/single-view/news/four_new_sites_inscribed_on_unescos_world_heritage_list/ Four new sites inscribed on the UNESCO World Heritage List], official UNESCO (28-6-2011)</ref> UNESCO je v svoji izjavi nikaragovsko arhitekturno znamenitost opisal takole: <blockquote>Stolnica v mestu León v Nikaragvi je bila zgrajena med letoma 1747 in začetkom 19. stoletja po načrtih gvatemalskega arhitekta Diega Joséja de Porresa Esquivela. Izraža prehod iz baročne v neoklasicistično arhitekturo in njen slog lahko štejemo za eklektičnega. Za stolnico je značilna treznost notranje opreme in obilica naravne svetlobe. Obok svetišča je zelo bogato okrašen. Ima v svoji notranjosti pomembna umetniška dela, vključno s flamskim oltarjem in slikami 14 postaj ''Via Crucis'' nikaragevskega umetnika Antonia Sarria.</blockquote> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|León Cathedral, Nicaragua}} * [https://www.nicaraguaportal.de/leon/ ''León, Kathedrale etc. – Fotos''] * [https://www.awesome-journeys.net/zentralamerika/nicaragua/kathedrale-von-leon/ ''León, Dach der Kathedrale – Fotos''] * [http://www.gcatholic.org/churches/centralamerica/2947.htm ''León, Kathedrale – Luftbild + Kurzinfos''] (gcatholic, englisch) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Nikaragvi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nikaragvi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1814]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Nikaragvi]] 9k6g0opboe0oh4za0au6tybjlv972rt 0 559457 6655782 6575134 2026-04-04T16:27:54Z Amherst99 45660 6655782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{lang|kk|Қазақ хандығы}}<br />{{lang|kk-Latn|Qazaq handyğy}} | conventional_long_name = Kazaški kanat | common_name = Kazaški kanat | government_type = delno volilna monarhija | area_km2 = 2.500.000 | stat_pop1 = 5.000.000 | stat_year1 = 1900<ref name="autogenerated2">{{cite journal|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12294464/#:~:text=Records%20reveal%201.1%20million%20migrants%20and%205%20million%20total%20population%20in%201900. | pmid=12294464 | date=1997 | last1=Kendirbaeva | first1=G. | title=Migrations in Kazakhstan: Past and present | journal=Nationalities Papers | volume=25 | issue=4 | pages=741–751 | doi=10.1080/00905999708408538 | s2cid=23091443 }}</ref> | year_start = 1465 | year_end = 1847 | p1 = Uzbeški kanat | p2 = Mogulistan | s1 = Ruski imperij | image_flag = | flag_type = | flag_border = no | image_map_caption = Ozemlje Kazaškega kanata | image_map = Map_of_the_Kazakh_Khanate.png | capital = {{plainlist| *[[Sozak]] ({{Circa|1465}}–1469) *[[Signak]] (1469–1511) *[[Sarajčik]] (1511–1521) *[[Signak]] (1521–1599) *[[Turkistan]] (1599–1781) *[[Taškent]] (1729–1781) *Kara kengir (1826–1844) *Sari kengir (1844–1847)}} | common_languages = kipčaški jeziki <br>([[kazaščina]]) | religion = [[sunitski islam]] | leader1 = [[Kerej kan]] (prvi)<br />[[Žanibek kan]] | leader2 = [[Kenesari kan]] (zadnji) | year_leader1 = 1465–1480 | year_leader2 = 1841–1847 | title_leader = [[kan]] | event_start = Kerej in Žanibek ustanovita Kazaški kanat | event1 = kazaško-dzungarske vojne | date_event1 = 1643–1755 | event2 = bitka pri Orbulaku | date_event2 = 1643 | event3 = invazija Galdan Bošugtu kana na Kazahe | date_event3 = 1680–1684 | event4 = vojna proti kozakom | date_event4 = 1709–1724 | event5 = bosonogi beg | date_event5 = 1723–1727 | event6 = bitka pri Anirakaju | date_event6 = 1729/1730 | event7 = Abulhair kan vzame rusko državljanstvo | date_event7 = 1731 | event8 = kazaške vojne proti Čingom | date_event8 = 1756–1757 | event9 = Ablaj kan postane kan vseh treh džuzov | date_event9 = 1771–1781 | event10 = ukinitev kanove oblasti v Srednjem in Mlajšem džuzu | date_event10 = 1822–1824 | event11 = upor Kenesarija Kasimova | date_event11 = 1837–1847 | event_end = ruska osvojitev Srednje Azije | demonym = [[Kazahi|Kazah]] }} '''Kazaški kanat''' ({{jezik-kk|Қазақ хандігі|Qazaq handyğy}}), v vzhodnih virih znan kot '''Ulus Kazahov''', '''Džočijev ulus''' in '''Jurta urusa''',<ref>{{Cite journal |author= Н. А. Атыгаев |editor= |format= |url= http://repository.kazguu.kz/bitstream/handle/123456789/237/2.%20%D0%90%D1%82%D1%8B%D0%B3%D0%B0%D0%B5%D0%B2%20%D0%9D.%D0%90.%2013-18.pdf?sequence=1&isAllowed=y |title= КАЗАХСКОЕ ХАНСТВО: ТЕРМИНОЛОГИЯ ИСТОЧНИКОВ КАК ОТРАЖЕНИЕ ИСТОРИИ ГОСУДАРСТВА |type= |orig-year= |agency= |journal= ПРАВО И ГОСУДАРСТВО |date= 2015 |at= |volume= 67 |number= 2 |pages= |page= |series= |issn= 2307-521X |doi= |bibcode= |arxiv= |pmid= |archive-url= https://web.archive.org/web/20221109080753/http://repository.kazguu.kz/bitstream/handle/123456789/237/2.%20%D0%90%D1%82%D1%8B%D0%B3%D0%B0%D0%B5%D0%B2%20%D0%9D.%D0%90.%2013-18.pdf?sequence=1&isAllowed=y |archive-date= 2022-11-09 |language= |quote= |access-date= 2024-04-17 |url-status= dead }}</ref> je bila [[Kazahi|kazaška]] država v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], naslednica [[Zlata horda|Zlate Horde]] s središčem v vzhodnih delih Dešt-i Kipčaka, ki je obstajala od 15. do 19. stoletja. Kanat sta ustanovila [[Žanibek kan]] in [[Kerej kan]] leta 1465. Oba kana sta izhajala iz turško-mongolskega klana Tore, ki je prek dinastije Džočidov izhajal iz [[Džingiskan]]ovega rodu. Klan Tore je vladal kanatu, dokler ta ni padel pod [[Ruski imperij|Rusko carstvo]]. Od 16. do 17. stoletja je Kazaški kanat razširil svoja ozemlja na vzhodno Kumanijo (današnji Zahodni [[Kazahstan]]), večino [[Uzbekistan]]a, [[Karakalpakstan]] in porečje [[Sir Darja|Sir Darje]] in se vojskoval vse do [[Astrahan]]a in [[Veliki Horasan|Horasan]]a, ki sta zdaj v [[Rusija|Rusiji]] oziroma [[Iran]]u. Kanat je kasneje oslabil niz invazij Oiratov in Dzungarjev v 17. in 18. stoletju. Posledica invazij je bilo propadanje in nato razpad na tri ''jüze'', ki so postopoma izgubili svojo suverenost in bili v 19. stoletju vključeni v razširjajoči se Ruski imperij. Ustanovitev Kazaškega kanata je pomenila začetek [[kazahstan]]ske državnosti,<ref name=ehist1>{{navedi splet |title=Kazakh Khanate – 550th anniversary |url=http://e-history.kz/en/project/view/3?type=publications&material_id=954 |website=e-history.kz |access-date=2015-08-17 |archive-date=2019-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191029064528/https://e-history.kz/en/project/view/3?type=publications&material_id=954 |url-status=dead }}</ref> katere 550. obletnico so praznovali leta 2015.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan to Celebrate 550th Kazakh Statehood Anniversary in 2015 |url=http://astanatimes.com/2014/10/kazakhstan-celebrate-550th-kazakh-statehood-anniversary-2015/ |work=Astana Times }}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Kasaccia Horda.jpg|thumb|250px|levo|"Kasaccia Horda" (Kazaški kanat) na britanskem zemljevidu sveta iz leta 1780]] Leta 1227 je znotraj [[Zlata horda|Zlate horde]] v srednjeazijski stepi nastala [[Bela horda]], prvi zametek kazaške države. Po ločitvi od Zlate horde leta 1361 je bila Bela horda nekaj časa neodvisna država, ki se je včasih združila z [[Modra horda|Modro hordo]], da bi ponovno vzpostavila Zlato hordo. Po smrti [[Barak kan]]a Zlate horde leta 1428 se je Zlata horda razdrobila. Bela horda je bila razdeljena na [[Uzbeški kanat]] in [[Nogajska horda|Nogajsko hordo]], v kateri so vladali potomci vladajočih mongolskih plemen. Preostali del Zlate horde je bil razdeljen med Mustafo kanom na jugu in Mohamedom kanom na severu. Uzbeškemu kanatu, ki je vladal v večini današnjega Kazahstana, je vladal [[Abulhajr kan]], ki je načrtoval umor Barak kana. Uzbeški kanat je pod vodstvom Abulhajr kana postal skorumpirana, nestabilna in šibka država, ki se je pogosto ukvarjala z notranjimi težavami. Da bi bile stvari še hujše, so v kanat vdrli [[Ojrati]], ki so plenili nomadska naselja in večja mesta in pobijali civiliste. Leta 1457 je bil med Uzbeki in Ojrati sklenjen mir, ker je Abulhajr kan doživel hud poraz in zato med Uzbeki izgubil ves svoj ugled. ===Ustanovitev=== [[Slika:Khanat of Kazakhstan - 550 years.jpg|thumb|Kazahstanska znamka, izdana v počastitev 550. obletnice ustanovitve Kazaškega kanata]] Oblikovanje Kazaškega kanata se je začelo leta 1459, ko je več kazaških plemen, nezadovoljnih z vladavino Abulhajra, pod vodstvom bratrancev Žanibeka in Kereja, pravnukov Urus kana, pobegnilo iz Uzbeškega kanata v dogodku, znanem kot "velika selitev". Bratranca sta vodila nomade proti Mogulistanu in se na koncu naselila in ustanovila neodvisno državo. Mogulistanski kan se jima je pridružil in jima ponudil podporo proti njunim nasprotnikom. Žanibekovemu in Kerejevemu gibanju se je pridružilo okoli 200.000 nomadov, kar je v Abulhajru vzbudilo strah. Novi kanat je kmalu postal tamponska država med Mogulistanom in Uzbeškim kanatom. Četudi za ustanovitvena vladarja kanata veljata oba bratranca, je imel Žanibek sprva več oblasti. Žanibek je v želji, da bi se otresel Abulhajrove oblasti, leta 1468 napadel Uzbeški kanat in sprožil kazaško vojno za neodvisnost. Abulhajr je v odgovor sprožil kampanjo proti Kazahom in na pohodu umrl. Po smrti Kerej kana leta 1473/1474 je Žanibek postal edini vladar. Prva leta Kazaškega kanata so zaznamovali boji proti Abulhajrovemu vnuku Muhamadu Šajbaniju za nadzor nad stepo. Leta 1470 so Kazahi premagali Šajbanija pri mestu Iasi v današnjem [[Turkestan]]u in prisilili Uzbeke na umik proti jugu v [[Samarkand]] in [[Buhara|Buharo]]. Leta 1480 je kazaški kan postal Kerej kanov sin [[Burunduk kan|Burunduk]]. Med njegovo vladavino je Kazahom uspelo zbrati vojsko 50.000 gazijev in večkrat premagati sile Mohameda Šajbanija ob reki [[Sir Darja|Sir Darji]]. Med njegovo vladavino so Uzbeki leta 1500 sklenili s Kazahi mir in Kazaškemu kanatu predali vsa svoja ozemlja severno od Sir Darje. O teh dogodkih je v 16. stoletju poročal [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat]] v svojem delu ''Tarikh-i Rashidi'':<ref>{{navedi knjigo|title=The Qazaq Khanate as Documented in Ming Dynasty Sources|author=Kenzheakhmet Nurlan|page=140|year=2013}}</ref> : ''Takrat je imel Abulhajr kan polno oblast v Dašt-i-Kipčaku. Bil je v vojni s sultani Džudžija, medtem ko sta Žanibek kan in Karaj kan pobegnila pred njim v Mogulistan. Isan Buga kan ju je sprejel z veliko častjo in jima izročil Kuzi Baši, ki je blizu Čuja na zahodni meji Mogulistana, kjer sta živela v miru in zadovoljstvu. Po smrti Abulhajr kana je ulus Uzbekov zašel v zmedo in med njimi so nastali nenehni spori. Večina Uzbekov se je pridružila stranki Karaj kana in Džanibeg kana. Šteli so približno 200.000 oseb in so dobili ime Uzbeg-Kazaki. Kazaški sultani so začeli vladati leta 870 [1465–1466] (toda bog ve najbolje) in so še naprej uživali absolutno oblast v večjem delu Uzbekistana do leta 940 [1533–1534].'' ===Širjenje kanata=== [[Slika:Казахское ханство.png|thumb|alt=A.| Kazaški kanat med vladavinoi Kasim kana]] Žanibekov sin [[Kasim kan|Kasim]] je leta 1511 postal kan in od takrat so v Kazaškem kanatu do njegovega padca vladali samo Žanibekovi potomci. Med njegovo vladavino je kanat dosegel svojo največjo moč. Njegov sovražnik številka ena je postala [[Nogajska horda]] na večini ozemlja sodobnega Zahodnega Kazahstana. Kasim je leta 1520 zavzel nogajsko prestolnico [[Sarajčik|Saraj-Džuk]] in potisnil Nogajsko hordo v [[Astrahanski kanat]]. Pod Kasim kanom so se meje Kazaškega kanata razširile in število prebivalcev je preseglo milijon. Kanat je pridobil slavo in politično težo na širšem evro-azijskem prizorišču. Kasim kan je postal glavni pokrovitelj umetnosti, književnosti in vere, kar je omogočilo [[islam]]u velik politični in socialno-kulturni vpliv v kazaški družbi. Pod njegovo vladavino je [[Rusko carstvo]] postalo prva velika država, ki je vzpostavila diplomatske odnose s Kazaškim kanatom. S tem si je Kasim kan pridobil sloves uspešnega voditelja, saj je njegov imperij kot politična entiteta v vzponu postal znan tudi v zahodni Evropi. Rokopis ''Tarikh-Safavi'', ki so ga v [[Perzijščina|perzijščini]] napisali perzijski zgodovinarji, je o Kasim kanu zapisal, da je večina Dašt-i-Kipčaka prišla pod njegovo absolutno oblast. Rokopis opisuje tudi to, kako je kazaška vojska osem tisoč mož pomagala Šejbani kanu iz [[Buhara|Buhare]] priključiti iransko mesta Horasan. Kasim kan je leta 1520 uvedel tudi prvi kazahstanski zakonik, imenovan ''Kasim hanning kaska džoli'', v prevodu ''Svetla cesta Kasim kana''. Kasim kan je potrdil svoje zavezništvo s [[Timuridi|timuridskim]] voditeljem [[Babur]]jem, zlasti po padcu Šajbanidov. Moguli in prebivalci Samarkanda do ga zato hvalili. [[Mirza Muhammad Haidar Dughlat|Mirza Muhamad Haidar]] je v svojem ''Tarikh-i-Rashidi'' zapisal:<ref>{{navedi knjigo|title=The Qazaq Khanate as Documented in Ming Dynasty Sources|author=Kenzheakhmet Nurlan|page=142|year=2013}}</ref> : ''Kasim kan je podredil celoten Dašt-i-Kipčak. Njegova vojska je štela več kot milijon [tisoč tisoč] mož. Razen Džudži kana v tej državi ni nikoli vladal večji kan od njega.'' ===Nemiri in državljanska vojna=== Po Kasim kanovi smrti so Nogajci zasedli svoje izgubljeno ozemlje zahodno od reke Turgaj. Kazaški kanat se je v tem času osredotočil na Džetsju in južni Kazahstan, kjer so se začeli nemiri. Sibirski kanat je zavzel severne regije Sari-Arke, takrat uradno pod kazaško oblastjo. Med vladavino [[Tahir kan]]a so [[Ojrati]] v 20. letih 15. stoletja napadli in zavzeli vzhodne dele Sari-Arke. V zgodnjih 1530. letih se je v Kazaškem kanatu začela državljanska vojna med vnuki Žanibek kana. V vojni je zmagal [[Haknazar kan]] in ponovno združil kanat pod svojo oblastjo. ===Haknazar kan (1537–1580)=== [[Slika:Huang Qing Zhigong Tu, 1769, Kazakh leader and his wife.jpg|thumb|Huang Qing Zhigong Tu (1769): Kazaški kan in njegova žena]] Pod Haknazar kanom, se je Kazaški kanat soočal z grožnjami iz več smeri: Nogajske horde na zahodu, Sibirskega kanata na severu, Mogulistana na vzhodu in Buharskega kanata na jugu. Haknazar kan je začel osvobajati zasedeno kazaško ozemlje in svojemu kanatu vrnil severne regije Sari-Arke. Med kampanjo proti Nogajski hordi je ponovno osvojil Sarajčik v Nogajski hordi in okoliška kazaška ozemlja. V boju proti Hivancem so Kazahi osvojili polotok Mangišlak in uspešno odbili Ojrate. Haknazar je nato začel kampanjo proti Mogulistanu z namenom, da bi v svoj kanat dokončno vključil Džetsju. Kampanja se je končala uspešno in privedla do poraza Mogulistana. Na severu je Kazaškemu kanatu še vedno grozil Sibirski kanat, v katerem je vladal kan Kučum. Leta 1568 so Kazahi uspešno premagali Nogajsko hordo pri reki Embi in prodrli do Astrahana, kjer so jih odbile ruske sile.<ref name="britannica1">"Haqq Nazar | Kazakh ruler". Encyclopædia Britannica. Retrieved 2016-02-02.</ref><ref>''A History of the Moghuls of Central Asi: The Tarikh-i-Rashidi'' By Mirza Muhammad Haidar Dughlt, N. Elias, Sir E Denison Ross page 121</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=1pkeWqq7pdgC&pg=PA121 |title=A History of the Moghuls of Central Asi: The Tarikh-i-Rashidi |via=Google Books |date= January 2008|isbn=9781605201504 |access-date=2016-02-02|last1=Dughlt |first1=Mirza Muhammad Haidar |publisher=Cosimo }}</ref> ===Šigaj kan (1580–1582)=== Po smrti Haknazar kana je v letih 1580–1582 vladal Šigaj kan, vnuk Žanibek kana in sin sultana Žadika. Čeprav je bil takrat star že osemdeset let, je imel med Kazahi velik vpliv. O njegovem življenju je malo znanega. Šigaj kan je nadaljeval utečeno zunanjo politiko Kazaškega kanata, ki je je začrtal Haknazar. Spopade med Šajbanijevimi dediči je racionalno izkoristil za krepitev svoje države. Leta 1582 so buharski kan Abdulah, kazaški kan Šigaj in njegov sin Tauekel združili moči in organizirali kampanjo proti taškentskemu Baba sultanu. Baba sultan je bil poražen in je pobegnil v stepo [[Kumanija|Dešt-i-Kipčak]]. Uzbeške in kazaške čete so Baba sultana zasledovale do Sarisuja in Ulitava. Šigaj kan je med to kampanjo umrl. Na poti nazaj v Turkestan je sultan Tauekel ubil Baba sultana in ga pripeljal k Abdulahu, ta pa je, zadovoljen, da se je znebil sovražnika, Tauekelu podaril Risk v provinci Afrikent v samarkandski regiji. ===Tauekel kan (1582–1598)=== [[Slika:Huang Qing Zhigong Tu, 1769, Kazakh commoner with his wife.jpg|thumb|left|Huang Qing Zhigong Tu (1769): Kazah s svojo ženo]] Kan Tauekel je razširil oblast Kazaškega kanata nad Taškent, Fergano, Andidžan in Samarkand. Leta 1598 so se kazaške sile približale Buhari in jo 12 dni oblegale, nato pa jih je buharski voditelj Pir-Muhamad s pomočjo svojega brata Baki-Muhamada pregnal. V tej bitki je bil Tauekel kan ranjen in je med umikom v Taškent umrl. ===Esim kan (1598–1628)=== Po smrti Tauekel kana je prišel na prestol Esim sultan, sin Šihan kana. Esim kana so naslAvljali z "Ensegei boili er Esim", kar bi se lahko prevedlo kot "zelo visok človek – Esim". Njegova vladavina je bila obdobje tretje okrepitve Kazaškega kanata po Kasimu in Haknazarju. Esim kan je preselil glavno mesto kanata v [[Signak]] v Turkestanu in zatrl upore [[Karakalpaki|Karakalpakov]]. sledilo je 15-letno obdobje miru med Kazaškim in Buharskim kanatom. Esim kan je z Buharskim kanatom vzpostavil mir in mu vrnil Samarkand. Buharski kanat je bil kljub temu še vedno ogorčen zaradi izgube Taškenta, kar je vodilo v dodatne konflikte. Od leta 1607 je Buharski kanat po več bitkah na koncu pridobil oblast nad Taškentom. Esim kan je združil kazaško vojsko in začel pohod proti taškentskemu kanu Tursunu Mohamedu in kanu Buhare. Leta 1627 je premagal nasprotnika, ukinil Taškentski kanat in vojna se je končno končala. Esim kan je ustvaril svoj zakonik ''Есім ханның ескі жолы'' (''Esım hannyñ eskı žoli''), kar bi se lahko prevedlo kot ''Stara pot Esim kana''. ===Salkam-Žangir kan (1629–1652)=== [[Slika:万国来朝图 (Khazak delegates in Peking in 1761).jpg|thumb|Kazaški delegati v Pekingu na sliki ''Deset tisoč narodov prihaja plačevat davek'' iz leta 1761]] Med vladavino Salkam-Žangir kana se je na vzhodu pojavil nov in močan tekmec Kazaškega kanata, znan kot Džungarski kanat. Velika bitka med njima se je začela pozimi 1643 z napadom Erdenija Baturja na kazaške dežele. Džungarji so osvojili velik del regije Džetisu in ujeli približno deset tisoč ljudi. Salkam-Žangir kan je s 600 vojaki krenil v napad na Džungarje in se z njimi spopadel v znameniti bitki pri Orbulaku. Na pomoč mu je prišel Džalangtos Bahadur, vladar Samarkanda, z 20.000 vojaki in Salkam-Žangir kan je z njihovo pomočjo zmagal. Erdeni Batur se je moral umakniti. Poraženi Džungarji so v bitki izgubili približno deset tisoč ljudi. Po ohranjenih zgodovinskih podatkih je Salkam-Žangir kan v tej bitki pokazal svoj velik poveljniški talent in vojaške sposobnosti. Leta 1652 so bile v tretji večji bitki med Kazahi in Džungarji kazaške čete poražene, Salkam-Žangir kan pa ubit. ===Tauke kan (1680–1718)=== Po smrti Žangir kana je leta 1672 vladar Kazaškega kanata postal Tauke kan, ki je povedel potolčene kazaške bojevnike čez stepe, da bi se uprli napredovanju Džungarjev. Oslabljeni Kazahi so pri Sajramu doživeli nov poraz in kmalu izgubili veliko večjih mest v korist Džungarskega kanata. Tauke Khan je kmalu zatem sklenil zavezništvo s [[Kirgizi]] na jugovzhodu, ki so se soočali z invazijo Džungarjev na območju jezera Isik-Kul, in celo z [[Ujguri]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Leta 1687 so Džungarji oblegali Hazrat-e Turkestan in bili po prihodu Subhan Kili kana prisiljeni na umik. Leta 1697 je vodja Džungarskega kanata postal Tsevang Rabtan, ki je poslal več svojih vojskovodij, da bi podredili Tauke kana. Številne velike vojne med Džungarji in Kazaškim kanatom so se nadaljevale v letih 1709, 1711–1712, 1714 in 1718. Kazaški kanat je bil zaradi vojn zelo oslabljen in je izgubil skoraj tretjino svojih prebivalcev. S smrtjo Tauke kana leta 1718 se je Kazaški kanat razpadel na tri džuze ali horde: Veliki džuz, Srednji džuz in Mlajši džuz. Vsak od njih je imel svojega kana. Tauke kan je znan po izpopolnitvi kazaškega zakonika in njegovi ponovni izdaji pod naslovom ''Jetı Jargy'', v prevodu ''Sedem listin''. ===Ablaj kan (1771–1781)=== Ablaj kan je bil kan Srednjega džuza, ki mu je uspelo razširiti svojo oblast na druga dva džuza in združiti vse Kazahe v eno državo. Preden je postal kan, je Ablaj sodeloval v kazaško-džungarskih vojnah in se izkazal kot nadarjen organizator in poveljnik. Vodil je številne akcije proti [[Kokandski kanat|Kokandskemu kanatu]] in Kirgizom. V kampanjah proti slednjim so njegove čete osvobodile številna mesta v južnem Kazahstanu in celo zavzele Taškent. Med svojo vladavino se je Ablaj Khan po svojih najboljših močeh trudil, da bi Kazahstan ohranil čim bolj neodvisen od [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in kitajske dinastije [[Dinastija Čing|Čing]]. S spretno zunanjo politiko je poskušal zaščititi svoja plemena pred kitajskimi in džungarskimi agresorji. Zaščitil je tudi ojratska ''taiša'' (''princa'') Amursano in Davačija pred napadi džungarskega kana Lama Dordžija, ko je Džungarski kanate razpadel po smrti Galdana Tserena leta 1745. Ko Amursana in Davachi nista bila več njegova zaveznika, je Ablaj kan izkoristil priložnost in zavzel džungarsko ozemlje in zasegel črede živine in konj.<ref>{{navedi knjigo|first1=Peter C|last1=Perdue|title=China Marches West: The Qing Conquest of Central Eurasia|url=https://books.google.com/books?id=J4L-_cjmSqoC|year=2009|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-04202-5|page=274}}</ref> ===Kenesari kan (1841–1847)=== Kenesari kan je bil zadnji kazaški kan, ki je premagal Šergazi Muhamad kana, kana Mlajšega džuza, in Gubajdulah kana, kana Velikega džuza, in še zadnjič združil Kazahe pod eno oblastjo. Postal je vodja narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je uprlo zavzemanju kazaškega ozemlja in segregacijski politiki Ruskega imperija. Kenesari kan na splošno velja za zadnjega vladarja Kazaškega kanata. Do sredine 19. stoletja so Kazahi padli pod popolno oblast Ruskega imperija. Prepovedano jim je bilo voliti svojega voditelja in celo zastopnikov v zakonodajna telesa carstva. Odvzeta jim je bila tudi pravica do pobiranja davkov, ki je prešla na ruske guvenerje. Kenesari kan se je boril proti ruskim cesarskim silam do svoje smrti leta 1847. Leta 1841 so na vsekazaškem [[kurultaj]]u (skupščini) kazaški predstavniki Kenesarija soglasno izvolili za svojega vrhovnega voditelja. Obred kronanja je sledil vsem kazahstanskim običajem. Kenesari je bil kot borec za svobodo priljubljen politik, neusmiljen v svojih dejanjih in nepredvidljiv kot vojaški strateg. Do leta 1846 je njegovo odporniško gibanje izgubilo zagon, saj so nekateri njegovi bogati sodelavci prebegnili na rusko stran, ker so bili podkupljeni ali jim je bilo obljubljeno veliko bogastvo. Izdani Kenesari kan je postajal vse bolj sumničav do preostalih vodij odpora, s čimer se jim je morda še bolj odtujil. Leta 1847 je umrl v kirgiških deželah med napadom na severna kirgiška plemena. Usmrtil ga je kirgiški Ormon kan, ki so ga Rusi pozneje nagradili z velikim ozemljem in oblastjo. Glavo Kenesari kana so Kirgizi poslali Rusom. V zadnjem desetletju je Kenesari kan v [[kazahstan]]ski književnosti in medijih postal velik junak. V [[Astana|Astani]], glavnem mestu [[Kazahstan]]a, so mu ob reki Esil postavili spomenik. ===Razpad kanata in rusko osvajanje=== [[Slika:Жуз.svg|thumb|300px|Približna ozemlja treh kazaških džuzov v začetku 20. stoletja: Mlajši Džuz (zeleno), Srednji džuz (oranžno) in Veliki džuz (rdeče)]] Postopno propadanje, razpad in priključitev kazaških ozemelj k Ruskemu carstvu se je začelo sredi 18. stoletja in končalo v drugi polovici 19. stoletja. Do sredine 18. stoletja je Kazaški kanat zaradi dolgotrajnih oboroženih spopadov z Džungarji in Ojrati začel propadati in razpadati na tri ločene džuze, ki so prej tvorili Kazaški kanat v konfederalni obliki. 10. oktobra 1731 je kan Mlajšega džuza Abulhajr prisegel zvestobo [[Ana Ruska|Ani Ruski]], da bi pridobil rusko pomoč proti svojemu tekmecu sultanu Kajipu in zagotovil gospodarsko stabilnost.<ref>{{navedi knjigo |last=Olcott |first=Martha |chapter=The Russian Conquest |title=The Kazakhs |publisher=Hoover Institution Press |year=1995 |page=31}}</ref> Kmalu zatem je kan Semeke iz Srednjega džuza privolil v njeno vrhovno oblast pod istimi pogoji.{{sfn|Olcott|1995|p=39–40}} Nobeden od kanov ni ostal zelo zvest Rusom, zato so ruski vladarji začeli uveljavljati pravico do imenovanja kanov Mlajšega in Srednjega džuza ter večjega vpliva nanje. Kazahi so na kanat začeli gledati vedno bolj sumničavo, saj so kani vedno bolj iskali rusko pomoč proti svojim tekmecem znotraj kanata.{{sfn|Olcott|1995|p=45}} Po smrti Abu-Mansur kana leta 1781 je v Srednjem džuzu nominalno zavladal njegov sin Vali, ki ni nikoli vzpostavil svoje oblasti nad celotnim džuzom. V poskusu vzpostavitve reda leta 1798 je Rusija v Petropavlovsku ustanovila sodišče za reševanje sporov med Kazahi, vendar so ga Kazahi ignorirali. Po Valijevi smrti leta 1817 in smrti njegovega tekmeca Bukeja leta 1818 je Rusija odpravila kanat Srednjega džuza.{{sfn|Olcott|1995|p=44}} Leta 1822 je Rusija ozemlje dotedanjega Srednjega džuza začela označevati kot ozemlje sibirskih Kirgizov in uvedla niz upravnih reform. Nekatere od njih so nameravale spodbuditi Kazahe, da postanejo stalno naseljeni kmetje, vendar so Kazahi ostali nomadi.{{sfn|Olcott|1995|p=60}} V letih 1827–28 je prišlo do prvega resnega kazaškega odpora proti Rusom, ko je Kajip Ali povedel svoje borce iz Bukejske horde proti ruski garniziji, ki jim je preprečila prečkanje reke Ural, da bi prišli do svojih pašnikov.{{sfn|Olcott|1995|p=62-63}} V naslednjih letih je Kajip Ali pomagal Isataju Tajmanuliju zgraditi odporniško gibanje, katerega cilj je bil osvoboditi svoje ljudstvo tako pred kanom Bukejske horde kot pred Rusi. Gibanje je bilo julija 1838 zatrto.{{sfn|Olcott|1995|p=64}} Do leta 1837 so nekatera plemena Srednjega džuza pod vodstvom Kenesarija Kasimova začela vojno proti ruskim okupatorjem. Podporo uporu so spodbujali Rusi, ki jim niso dovolili dostopa do prepotrebnih dodatnih pašnikov, ki so jih tlačili visoki davki in so imeli občutek, da jih izkoriščajo ruski trgovci. Kasimov je bil zadnji, ki je uspel združiti celoten Srednji džuz v upor proti Rusom.{{sfn|Olcott|1995|p=65}} Odpor se je končal leta 1846, ko je Rusija z veliko vojsko prisilila Kenesarija, da se je vdal. Kenesari ja naslednje leto umrl v boju s kakandskimi silami v Kirgiziji.{{sfn|Olcott|1995|p=67}} Ruska kolonialna politika in strategija sta v kazaške dežele prinesla vojaške trdnjave, številna naselja in od zunaj vsiljena pravila. Ruski imperij je uvedel vrsto zakonov, ki so odpravili lokalno avtohtono vladavino kanov, uvedli segregacijsko politiko naseljevanja in drugo, kar je povzročilo številne upore proti kolonialni oblasti. Pomembna odporniška gibanja sta med drugimi vodila Mahambet Utemisuli (1836–1838) in Eset Kotibaruli (1847–1858). Medtem se je Veliki džuz postavil na stran Buharskega emirata in Kokandskega kanata na jugu in se začel upirati širitvi Ruskega imperija. Popolna ruska oblast nad vsemi kazaškimi deželami je bila vzpostavljena v drugi polovici 19. stoletja, potem ko je ruska cesarska vojska zavzela južna mesta Ak-Mešit, Šimkent, Aulie-Ata in druga. ==Kani== {| class="wikitable" border="1" |+ Kazaški kani, ki so vladali trem džuzom: ! Ime !! Vladanje !! Ime v kazaščini |- | [[Kerej kan]] || 1456–1473 || Керей-хан, كيري |- | [[Žanibek kan]] || 1473–1480 || Жәнібек-хан, جانيبك |- | [[Burunduk kan]] || 1480–1511 || Бұрындық-хан (Мұрындық), بوروندي |- | [[Kasim kan]] || 1511–1518 || Қасым-хан, قاسم |- | [[Mamaš kan]] || 1518–1523 || Мұхаммед-хан, محمد |- | [[Tahir kan]] || 1523–1533 ||Тахир-хан, طاهر |- | Bujdaš|| 1533–1538 || Бұйдаш-хан, بويداش |- | [[Ahmed kan]] || 1533–1535 ||Ахмед-хан, أحمد |- | Toghim kan|| 1535–1537 || Тоғым-хан, توغيم |- | [[Haknazar kan]] || 1538–1580 || Хақназар-хан, حقنازار |- | Šigaj kan|| 1580–1582 || Шығай-хан, شیغی |- | Tauekel kan || 1582–1598 || Тәуекел-хан, تاوکل |- | Esim kan|| 1598–1628 || Есім-хан, عاصم |- | [[Džangir kan]] || 1628–1652 || Жәңгір-хан, جهانگیر |- | Bahadur kan|| 1652–1680 || Баһадүр, بهادور |- | [[Tauke kan]]|| 1680–1715 || Тәуке-хан, تاوكي |- | Čajip kan || 1715–1718 || Қайып-хан, كايب |- | Bolat kan|| 1718–1729 || Болат-хан, بولات |- | Abulmambet kan|| 1729–1771 || Әбілмәмбет-хан, أبو المامبيت |- | [[Ablaj kan]] || 1771–1781 || Әбілмансұр, Абылай-хан أبو المنصور |- | [[Kenesari kan]] || 1841–1847|| Кенесары, كينيساري |- |} ==Gospodarstvo== Kazaški kanat je bil približno na sredini svilne ceste. Njegov glavni vir dohodka je bilo trgovanje s konji, govedom, keramiko, krznom in drugim. Ruski imperij se je do sredine 18. stoletja razširil v Sibirijo in začel ob Volgi in Jajku graditi ruska naselja. Kazaško-ruski odnosi na obmejnih območjih so bili napeti, kar je pogosto povzročalo napade ruskih kozakov na kazaška ozemlja in Kazahov na ruska naselja. ===Trgovanje Kazaškega kanata z ruskimi sužnji=== V 18. stoletju so bili napadi Kazahov na rusko ozemlje okoli Orenburga pogosti. Kazahi so polovili veliko Rusov in jih prodali kot sužnje na srednjeazijskih trgih. Žrtve kazaških napadov so bili tudi Povolški Nemci, etnični Nemci, naseljeni ob Volgi okoli [[Saratov]]a. Leta 1717 so Kazahi in Kirgizi v Hivi prodali 3.000 ruskih sužnjev,<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-8_3jbZU9ikC&dq=Europe+and+the+latest+in+Russian+technology+in+exchange+for+3,000+Russian+slaves,+men,+women,+and+children+who+were+kept+there.&pg=PT85|title=The History of the Central Asian Republics|first=Peter|last=Roudik|date=October 30, 2007|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-0-313-08770-7 |via=Google Books}}</ref> moških, žensk in otrok. Leta 1722 so ukradli živino, izropali ruske vasi in ujetnike prodali na srednjeazijskih trgih sužnjev. Leta 1722 je bilo v [[Buhara|Buhari]] prodanih več kot 5.000 ruskih ujetnikov. Sredi 17. stoletja so Kazahi vsako leto v Hivi prodali 500 Rusov. Leta 1730 so nenehni vpadi Kazahov in lov na carjeve podložnike postali zelo dražeči.<ref>Eastern Destiny: Russia in Asia and the North Pacific by G. Patrick March [https://books.google.com/books?id=Nq18znjAE5YC&pg=PA139]</ref> Leta 1736 so Kazahi iz Male in Srednje horde začeli napadati baškirska ozemlja, pri čemer so ubili ali ujeli številne [[Baškirji|Baškirje]] v Sibirskem kanatu in Nogajski hordi.<ref>Russia's Steppe Frontier: The Making Of A Colonial Empire 1500–1800 by Michael Khodarkovsky [https://books.google.com/books?id=0QAraz9qVY4C&pg=PA35]</ref> Leta 1743 se je na napad na naselje, v katerem je bilo ubitih 14 in ranjenih 24 Rusov in ujetih 96 kozakov, odzval ruski senat.<ref>{{navedi knjigo|author=Yuriy Anatolyevich Malikov|title=Formation of a Borderland Culture: Myths and Realities of Cossack-Kazakh Relations in Northern Kazakhstan in the Eighteenth and Nineteenth Centuries|url=https://books.google.com/books?id=NISi2QK-mPQC&pg=PA375|year=2006|publisher=University of California, Santa Barbara|isbn=978-0-542-85601-3|page=375}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1755 je Nepljujev poskušal pridobiti zaupanje Kazahov tako, da je končal povračilne napade in obljubil, da bodo Kazahi lahko obdržali baškirske ženske in otroke z ozemlja med Ruskim carstvom in Kazaškim kanatom.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0QAraz9qVY4C&pg=PA35|title=The Kazakhs|first=Martha Brill|last=Olcott|date=January 7, 1995|publisher=Hoover Institution Press, Stanford University Press|isbn=978-0-8179-9353-5 |via=Google Books}}</ref> Med uporom Baškirjev so Kazahi več tisoč Baškirjev pobili ali odpeljali v ujetništvo. Napad je bil bodisi dokaz lojalnosti ruski carski državi bodisi čisto oportunistični manever.<ref>''Russia's Steppe Frontier: The Making Of A Colonial Empire, 1500–1800'' By Michael Khodarkovsky, pp. 167–168</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=RPssAAAAIAAJ&q=Kazakh++Baskhir+massacre |title=Studies in History |date=1988 |publisher=Sage |language=en}}</ref> V obdobju med letoma 1764 in 1803 je bilo po podatkih, ki jih je zbrala Orenburška komisija, napadenih in izropanih dvajset ruskih karavan. Kazaški roparji so napadali celo velike karavane, ki jih je spremljala številna straža.<ref>{{navedi knjigo|author=Yuriy Anatolyevich Malikov|title=Formation of a Borderland Culture: Myths and Realities of Cossack-Kazakh Relations in Northern Kazakhstan in the Eighteenth and Nineteenth Centuries|url=https://books.google.com/books?id=NISi2QK-mPQC&pg=PA290|year=2006|publisher=University of California, Santa Barbara|isbn=978-0-542-85601-3|page=290}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Spomladi 1774 so Rusi od kana zahtevali vrnitev 256 Rusov, ujetih med nedavnim napadom Kazahov.<ref name="google6">{{navedi knjigo |last=Khodarkovsky |first=Michael |url=http://archive.org/details/trent_0116405117767 |title=Russia's steppe frontier : the making of a colonial empire, 1500-1800 |date=2002 |publisher=Bloomington ; Indianapolis : Indiana University Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-253-33989-8}}</ref> Poleti 1774, so ruske čete pod vodstvom kozaškega atamana Pugačova zatrle upor v kazaški regiji, čemur je sledilo več kot 240 povračilnih napadov in zajetje veliko Rusov in živine ob meji v bližini Orenburga.<ref name="google6"/> Leta 1799 je največja kdaj oropana ruska karavana med napadom Kazahov izgubila blago v vrednosti 295.000 rubljev.<ref name="google7"/> Ruska vlada je ocenila, da je bilo do leta 1830 vsako leto ugrabljenih in v Hivi v suženjstvo prodanih dvesto Rusov.<ref>Pilgrims on the Silk Road: A Muslim-Christian Encounter in Khiva By Walter R. Ratliff [https://books.google.com/books?id=WOCCEAWidLcC&dq=hundred+thousand+russian+slaves+khiva&pg=PA4]</ref> ===Ruska trgovina s sužnji iz Kazaškega kanata=== Leta 1737 je ruska cesarica [[Ana Ruska|Ana Ivanovna]] izdala odlok, ki je legaliziral trgovino s sužnji v Sibiriji.<ref name="slave_siberia">[http://e-history.kz/ru/publications/view/2405 История Казахстана | Работорговля Казахами в Сибири] History Of Kazakhstan | Slave Trade in Siberia.</ref> Obstajajo poročila o napadih ruskih kozakov, v katerih so zajeli kazaške družine in jih nato odpeljali v Petropavlovsk in [[Omsk]], kjer so jih prodali za sužnje bogatim ruskim veleposestnikom.<ref name="slave_siberia"/> Do konca 18. stoletja je bilo ozemlje kazaškega Malega džuza vključeno v Rusko carstvo in napadi Kazahov na ruske kolonije so se postopoma zmanjšali in ustavili.<ref name="google7">{{navedi knjigo|author=Darrel Philip Kaiser|title=Origin & Ancestors Families Karle & Kaiser of the German-Russian Volga Colonies|url=https://books.google.com/books?id=He-n20u0pW0C&pg=PA168|year=2006|publisher=Lulo.com|isbn=978-1-4116-9894-9|page=168}}</ref> 23. maja 1808 je guverner Peter Kapčevič podpisal ukaz, s katerim je osvobodil vse zasužnjene Kazahe obeh spolov, ki so dopolnili 25 let.<ref name="slave_siberia" /> ===Odprava suženjstva=== Na večjih trgih sužnjev v [[Buhara|Buhari]], [[Samarkand]]u, [[Karakul]]u, [[Karši]]ju in [[Čardžu]]ju so se prodajali predvsem [[Iranci]] in [[Rusi]] ter nekaj [[Kalmiki|Kalmikov]]. Tja so jih pripeljali predvsem [[Turkmenistan|Turkmeni]], [[Kazahi]] in [[Kirgizi]].<ref>{{navedi knjigo |last=Adle |first=Chahryar |url=https://books.google.com/books?id=XPfcfF8LRWQC&pg=PA100 |title=History of Civilizations of Central Asia: Towards the contemporary period: from the mid-nineteenth to the end of the twentieth century |date=2005-01-01 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103985-0 |language=en}}</ref> Najbolj razvpit trg za ujete ruske in perzijske sužnje je bila od 17. do 19. stoletja Hiva, središče [[Hivski kanat|Hivskega kanata]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,810930,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080307132945/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,810930,00.html |url-status=dead |archive-date=March 7, 2008 |title=Adventure in the East |magazine=Time |date=6 April 1959 |access-date=4 December 2011}}</ref> Samo v prvi polovici 19. stoletja je bilo zasužnjenih in v srednjeazijske kanate prepeljanih okoli milijon Perzijcev in neznano število Rusov.<ref>{{navedi splet |title=Ichan-Kala {{!}} royal court, Khiva, Uzbekistan {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Ichan-Kala |access-date=2023-05-26 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Mayhew |first=Bradley |title=Fabled Cities of Central Asia: Samarkand, Bukhara, Khiva: Robin Magowan, Vadim E. Gippenreiter |url=https://archive.org/details/fabledcitiesofce0000gipp |year=1989 |isbn=0896599647 }}</ref> Ko so ruske čete leta 1873 zavzele Hivo, so tam našle 29.300 perzijskih sužnjev, ki so jih zajeli turkmenski plenilci. Poročilo Josefa Wolffa za leta 1843–1845 omenja, da je imel Buharski kanat 1.200.000 prebivalcev, od tega 200.000 perzijskih sužnjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geocities.com/Athens/5246/trade.html |access-date=2023-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/19990128223324/http://www.geocities.com/Athens/5246/trade.html |archive-date=1999-01-28 |title=Yahoo &#124; Mail, Weather, Search, Politics, News, Finance, Sports & Videos }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 15. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1847]] [[Kategorija:Bivše azijske monarhije]] [[Kategorija:Zgodovina Kazahstana]] np5abipunzkyzkdz3ro5de8rw59dy81 0 560243 6655956 6575160 2026-04-05T08:02:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655956 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Hotin | native_name = {{lang|uk|Хотин}}^[[#Name|1]] | other_name = {{lang|ro|Hotin}} | image_skyline = 73-250-0001 Khotyn Fortress RB 18.jpg | image_caption = [[Hotinska trdnjava]] | image_flag = StrongholdColors Khotyn.svg | image_shield = Coat_of_arms_of_Khotyn.png | shield_size = 100px | image_map = | map_caption = | image_map1 = | map_caption1 = | pushpin_map = Ukraine Chernivtsi Oblast#Ukraine | pushpin_map_caption = Lega Hotina v [[Črnoviška oblast|Črnoviški oblasti]] | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_label_position = bottom | coordinates = {{coord|48|30|25|N|26|29|25|E|region:UA_type:city|display=it}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{UKR}} | subdivision_type1 = Oblast | subdivision_name1 = [[Črnoviška oblast]] | subdivision_type2 = Rajon | subdivision_name2 = [[Dnistrovski rajon]] | established_title = Prva omemba | established_date = 22. september 1002 | established_title2 = Mestne pravice | established_date2 = 14. stoletje | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Mikola Golovlov | area_total_km2 = 20,39 | elevation_m = | population_total = 11.124 | population_as_of = 2001 | population_density_km2 = 545,6 | population_metro = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 60000–60005 | area_code = +380 3731 | website = http://khotynmr.gov.ua/ | timezone = EET | utc_offset = +2 | timezone_DST = EEST | utc_offset_DST = +3 | subdivision_type3 = [[Gromada]] | subdivision_name3 = Hotinska mestna hromada }} '''Hotin''' ({{Lang-uk|Хотин|translit=Hotyn}}) je mesto v Dnistrovskem rajonu v [[Črnoviška oblast|Črnoviški oblasti]] v zahodni [[Ukrajina|Ukrajini]]. V mestu je uprava Mestne občine (gromade) Hotin.<ref name="admreform_2020_khotyn">{{navedi splet |title=Хотинская громада |url=https://gromada.info/ru/obschina/hotynska/ |publisher=Портал об'єднаних громад України |language=ru}}</ref> Po [[Popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001]] je imel 11.124 prebivalcev. Leta 2022 je bilo število prebivalcev ocenjeno na 8.936.<ref> Чисельність наявного населення України на 1 січня 2022 [Number of Present Population of Ukraine, as of January 1, 2022] (PDF) (in Ukrainian and English). Kyiv: State Statistics Service of Ukraine. Archived (PDF) from the original on 4 July 2022.</ref> Hotin, v kronikah prvič omenjen leta 1001,<ref name="kievantico">{{navedi splet|url=http://www.kievantico.com.ua/service/travel_ukraine/hotin/ |title=Khotyn |access-date=2007-05-28 |work=Antychnyi Kyiv |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513003343/http://www.kievantico.com.ua/service/travel_ukraine/hotin/ |archive-date=2007-05-13 }}</ref> se nahaja na desnem (jugozahodnem) bregu reke [[Dnester]] in je del zgodovinske regije [[Besarabija|Besarabije]]. Med pomembne arhitekturne znamenitosti v mestu spadajo [[Trdnjava Hotin|trdnjava Hotin]], zgrajena v 13. in 15. stoletju, Knežja palača (Palatul Domnesc) moldavskega vladarja [[Štefan Veliki|Štefana Velikega]] iz 15. stoletja in mestni stolp z uro. V zgodovini je bilo mesto del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] (1359–1432, 1459–1538, 1541–1562, 1572–1615, 1617–1620, 1621–1673, 1674–1684, 1699–1712) in poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] (1432–1459, 1538–1541, 1562–1572, 1615–1617, 1620–1621, 1673–1674, 1684–1699). Večji del obdobja po letu 1514 je bila Moldavija [[vazal]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je neposredno vladalo tudi Hotinu (1711–1812). Kasneje je bil del Besarabske gubernije [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] (1812–1917), [[Moldavija |Moldavske demokratične republike]] (1917–1918), [[Romunija|Romunije]] (1918–1940, 1941–1944), [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske sovjetske socialistične republike]] znotraj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (1940–1941, 1944–1991) in neodvisne [[Ukrajina|Ukrajine]] (1991–danes). ==Ime== Hotin so v preteklosti osvojile in mu vladale številne različne države, kar je povzročilo številne spremembe imen: [[Poljščina|poljsko]] Chocim, [[Romunščina|romunsko]] in [[Turščina|turško]] Hotin, [[Ukrajinščina|ukrajinsko]] in [[Ruščina|rusko]] Хотин in [[jidiš]] כעטין, romanizirano Khetìn. Med drugimi različicami imena, zlasti v poljščini, sta tudi Chotyn ali Choczim. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina (11.-15. stoletje)=== Hotin, zgrajen na pečinah nad [[Dnester|Dnestrom]], se včasih povezuje z enako imenovanim majhnim naseljem v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]],<ref name="EoU">{{cite encyclopedia|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\K\H\Khotyn.htm|title=Khotyn|access-date=2007-05-28|last=Zhukovsky|first=A.|encyclopedia=[[Encyclopedia of Ukraine]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ihold.ru/articles/s/sergej_h/hotin.shtml|title=Khotyn: ancient and modern|access-date=2007-05-28|last=Khvorostenko|first=Sergey|work=Ihold.ru|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721233528/http://www.ihold.ru/articles/s/sergej_h/hotin.shtml|url-status=dead}}</ref> omenjenim leta 1001.<ref name="kievantico"/> Arheološka izkopavanja so pokazala, da je imelo kijevsko mesto površino okoli dvajset hektarov.<ref>{{navedi splet|url=http://rain.prohosting.com/lut/hotin.htm |title=1000 years of Khotyn's history |access-date=2007-05-28 |last=Pastukh |first=Lyudmila |publisher=Drevniy mir №1 (Ukraina) |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515184639/http://rain.prohosting.com/lut/hotin.htm |archive-date=2007-05-15 }}</ref> Kasneje je postalo del [[Gališka kneževina|Gališke kneževine]] in njene naslednice [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]]. Mesto je bilo zaradi svoje lege ob prehodu čez reko pomembno trgovsko središče. V 13. stoletju je bila tam ustanovljena [[Genovska republika|genovska]] trgovska kolonija.<ref name="EoU"/> Hotin je bil prvič omenjen leta 1310 kot rezidenca katoliškega škofa, ki ga je v prvi polovici 14. stoletja ustoličila [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]], ki je nameravala vsiliti [[katolištvo]] lokalnim [[Vlahi|vlaškim]] ([[Romuni|romunskim]]) skupnostim. Iz tega obdobja so tudi prve utrdbe. Leta 1351 je območje osvojila [[Velika litovska kneževina]] in ga tri leta kasneje prepustila Moldavcem, ki so leta 1359 ustanovili svojo neodvisno [[Kneževina Moldavija|Kneževino Moldavijo]]. Obstoječo trdnjavo je po letu 1400 zgradil moldavski vladar [[Aleksander I. Moldavski|Aleksander Dobri]] s pomočjo litovskega velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitautasa Velikega]]. Po letu 1433 je Hotin zaradi vojn med Aleksandrovimi nasledniki zasedla Poljska. Leta 1459 pa ga je po dveletnem obleganju ponovno osvojil moldavski knez [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]]. Trdnjavo je Štefan v 15. stoletju okrepil, da je postala najmočnejša na severni meji srednjeveške Moldavije. ===Osvajanja različnih držav=== [[Slika:Хотин 049.jpg|thumb||250px| Hotinska trdnjava stoji na obali Dnestra]] [[Slika:Stamp of Moldova 275.gif|thumb|250px| Hotinska trdnjava na moldavski znamki]] Med vladavino vlaškega kneza [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]], ki je maja 1600 osvojil Moldavijo, se je moldavski vladar Jeremija Movilă skupaj s svojo družino, peščico zvestih bojarjev in nekdanjim transilvanskim knezom [[Sigismund Báthory|Sigismundom Báthoryjem]] zatekel v trdnjavo Hotin. Ker je moč moldavske države oslabela, si je [[Osmansko cesarstvo]] prizadevalo pridobiti nadzor nad strateško pomembnim rečnim prehodom pri Hotinu. Posledično so med kasnejšo zgodovino Hotina prevladovale vojne med rastočimi krščanskimi silami, najprej [[Republika obeh narodov|Poljsko]] in nato [[Rusko carstvo|Rusijo]], in Osmanskim cesarstvom. Turki so v 17. stoletju pri Hotinu doživeli dva odločilna poraza v bitkah s poljsko-litovsko državo: leta 1621 jih je porazil hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] in nato leta 1673 [[Jan III. Sobieski]]. Osmansko cesarstvo je leta 1713 med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] trdnjavo končno osvojilo in jo v naslednjem stoletju držalo kot oporišče svoje vojske. V 18. stoletju je regijo zavzela druga sila, Rusko carstvo. Turki so razširili in povečali citadelo, ki so jo Rusi kar štirikrat oblegali: leta 1739 Burkhard Christoph von Münnich, leta 1769 knez Aleksander Galitzin, leta 1788 knez Josias Coburg in Ivan Saltikov in leta 1807 Ivan Ivanovič Michelson. Na začetku [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turške vojne 1806-1812]] je leta 1806 trdnjavo Hotin zavzela carska ruska vojska. S podpisom [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškega mirovnega sporazuma ]] leta 1812 je celotno regijo, ki je postala znana kot Besarabija, priključilo Rusko carstvo.<ref>{{navedi knjigo | title=Tours around Chernovtsy and Bukovina | author=Chekhovsky, Igor | publisher=Baltija Druk | year=2007 | isbn = 978-966-8137-39-6 | pages=253}}</ref> Od leta 1812 do 1918 je bil Hotin upravno središče Hotinskega okraja, enega od dvanajstih, pozneje devetih okrajev Besarabije. V 19. stoletju se je zaradi gospodarskih razlogov in ruske politike kolonizacije in rusifikacije ukrajinsko prebivalstvo Besarabije, zlasti na njenem severu, znatno povečalo: od okoli 15.000 leta 1810 do okoli 200.000 leta 1917. Večina priseljencev je bila iz [[Podolje|Podolja]] na nasprotni obali Dnestra. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bil severovzhodni del Hotinske županije edino območje Besarabije, ki ga je začasno zasedla [[Avstro-Ogrska]]. ===Sodobna zgodovina (20.–21. stoletje)=== [[Slika:Chotyn, ulice.jpg|thumb|250px|Hotinska ulica]] [[Slika:Хотин Театр.jpg|thumb|250px| Hotinsko gledališče]] Ob razpadu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je Besarabija leta 1917 razglasila neodvisnost od Rusije kot Moldavska demokratična republika. Avstrijci so od 28. februarja 1918 nekaj mesecev nadzirali Hotin in več okoliških vasi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.russianwarrior.com/STMMain.htm?1914_History_1917.htm&1|title = Sword of the Motherland Historical Foundation|website=www.russianwarrior.com}}</ref> Aprila 1918 je Moldavska demokratična republika uradno razglasila zvezo z Romunijo. Romunija in Avstrija sta maja 1918 podpisali mirovni sporazum in Avstrijci so se umaknili s tega območja. Romunija, nekdanja zaveznica Antante, ki se je znašla v izolaciji, sporazuma uradno ni ratificirala, dokler ni 10. novembra ponovno vstopila v vojno. Kmalu za tem so se januarja 1919 uprli lokalni Ukrajinci, ki so želeli biti del Ukrajine.<ref name=Derh>Oleksandr Derhachov (editor), "Ukrainian Statehood in the Twentieth Century: Historical and Political Analysis", Chapter: "Ukraine in Romanian concepts of the foreign policy", 1996, Kiev {{ISBN|966-543-040-8}}</ref><ref name=Burkut>{{in lang|uk}} Ihor Burkut, [http://www.chas.cv.ua/arhiv/2-03/analitika.htm#2 Khotyn uprising against Greater Romania], "[http://www.chas.cv.ua/arhiv/2-03/golovna.htm Chas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090214222242/http://www.chas.cv.ua/arhiv/2-03/golovna.htm |date=2009-02-14 }}", January 1, 2003</ref> Upor je izkoristilo nekaj sovjetskih agitatorjev, čemur je sledil izgon in poboj ukrajinskih upornikov in kolaborantov, ki je trajal od 23. januarja do 1. februarja 1919. Potem ko je romunska vojska zadušila vstajo v Hotinu, je začela Romunija izvajala politiko ponovne romunizacije ozemlja.<ref name=Burkut/><ref name=Dovidn>Dovidnyk z istoriï Ukraïny, 3-Volumes, Article "[http://www.vesna.org.ua/txt/dov/istukr/IIIh.html Hotyns'ke Povstannya, 1919]" (T.3), Kiev, 1993–1999, {{ISBN|5-7707-5190-8}} (t. 1), {{ISBN|5-7707-8552-7}} (t. 2), {{ISBN|966-504-237-8}} (t. 3). {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060720092245/http://www.vesna.org.ua/txt/dov/istukr/IIIh.html |date=July 20, 2006 }}</ref> Hotin je takrat imel približno 35.000 prebivalcev.<ref name=Kaba>{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=13|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/13/|access-date=2024-05-02|archive-date=2021-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926125101/https://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/13/|url-status=dead}}</ref> Mesto je ostalo pod romunskim nadzorom do 28. junija 1940, ko ga je skupaj z Besarabijo in Severno Bukovino zasedla [[Sovjetska zveza]]. Avgusta 1940 je večina Besarabije postala Moldavska sovjetska socialistična republika Sovjetske zveze. Severna Bukovina in območje okoli Hotina je bilo priključeno Ukrajinski sovjetski socialistični republiki kot Černivška oblast, najjužnejši del Besarabije ([[Budžak]]) pa je postal Akkermanska, kasneje Izmailska oblast. Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]], v kateri je Romunija delovala kot nemška zaveznica, je območje v začetku julija 1941 ponovno zavzela Romunija. Marca 1944 so s porazom sil osi mesto ponovno zavzeli Sovjeti in ga ponovno priključili sovjetski Ukrajini. Z razpadom Sovjetske zveze in razglasitvijo neodvisnosti [[Ukrajina|Ukrajine]] leta 1991 je Hotin postal del nove neodvisne Ukrajine. Leta 2000 je kabinet ministrov Ukrajine ustanovil zgodovinsko-arhitekturni rezervat "Hotinska fortecija" (Hotinska trdnjava).<ref name="klymenko">{{navedi splet|url=http://klymenko.data-tec.net/Other_World/Ukraine.PivdenZahid_4.htm|title=Podillia, Chernivetska oblast, Khotyn|access-date=2007-07-01|last=Klymenko|first=Sergiy|work=Photos of Ukraine|language=uk}}</ref> Septembra 2002 je mesto praznovalo svojo 1000-letnico.<ref name="klymenko"/> Do 18. julija 2020 je Hotin služil kot upravno središče Hotinskega okraja. Okraj je bil julija 2020 med upravno reformo Ukrajine ukinjen. Število okrajev Černivške oblasti je bilo zmanjšano na tri. Hotinski rajon je bil združen v Dnistrovskinm rajonom.<ref>{{navedi novice|title=Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ.|url=http://www.golos.com.ua/article/333466|access-date=2020-10-03|date=2020-07-18|website=Голос України|language=uk}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Нові райони: карти + склад |date=17 July 2020 |url=https://www.minregion.gov.ua/press/news/novi-rajony-karty-sklad/ |publisher=Міністерство розвитку громад та територій України |language=uk}}</ref> ==Bitke== [[Slika:Defending the Polish banner at Chocim, by Juliusz Kossak, 1892.jpg|thumb|250px| Juliusz Kossak : ''Branilci poljskega prapora v Hotinu'']] [[Slika:Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg|thumb|250px|''[[Jan Karol Chodkiewicz]] v Hotinu'' (v rdeči opravi)]] V prvi bitki pri Hotinu leta 1621 je turška vojska pod vodstvom [[Osman II.|Osmana II.]] napredovala od [[Odrin]]a proti poljski meji. Turki so si po zmagi v bitki pri Cecori močno obetali, da bodo osvojili Ukrajino, ki je bila pod poljsko oblastjo. Poljsko-litovski poveljnik vojske Republike obeh narodov [[Jan Karol Chodkiewicz]] je septembra 1621 s približno 35.000 vojaki prečkal Dnester,<ref name="khotyn-1000">{{navedi knjigo | title=Khotyn, 1000 years | author=Pastukh, Lyudmila | publisher=Tsentr Yevropy | year=2006 | isbn = 966-7022-37-4 | pages=6}}</ref><ref name="Baltija Druk">Chekhovsky, p. 252</ref> utrdil trdnjavo Hotin in blokiral osmanski pohod. Prihod 40.000<ref name="khotyn-1000"/><ref name="Baltija Druk"/> zaporoških kozakov pod vodstvom njihovega hetmana [[Peter Konaševič|Petra Konaševiča]] je pripomogel k protiosmanski zmagi. Hetman Rpublike obeh narodov je cel mesec zadrževal sultanovo vojsko, dokler je ni prvi jesenski sneg prisilil na umik. Nekaj dni pred začetkom obleganja je 24. septembra 1621 zaradi izčrpanosti umrl veliki hetman Republike obeh narodov Jan Karol Chodkiewicz. Poveljstvo je prevzel Stanislav Lubomirski. Bitka je označila konec obdobja [[Moldavske vojne magnatov|moldavskih vojn magnatov]]. Leta 1673 so se poljski huzarji ponovno bojevali na tem mestu v veliki drugi hotinski bitki. Tokrat so poljske sile pod poveljstvom bodočega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana Sobieskega]] premagale Osmane 11. novembra 1673. V tej bitki so bile uspešno uporabljene rakete Kazimierza Siemienowicza. Ta sijajna zmaga je bila uvod v [[drugo obleganje Dunaja]] leta 1683. V [[Rusko-turška vojna (1735–1739)|rusko-turški vojni 1735–1739]] je trdnjavo 19. avgusta 1739 zavzel ruski feldmaršal Burkhard Christoph von Münnich. Te zmage se spominjamo predvsem po ''Odi o zavzetju Hotina'', ki jo je zložil mladi [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]]. Ta oda ima posebno mesto v zgodovini ruske književnosti, ker se njen zvočni [[jamb|jambski verz]] pogosto jemlje kot začetek sodobne ruske poezije. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnoviška oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] gfhy1ckjiyhz9wd1npletwnzz6bhmtg 0 567149 6655984 6554271 2026-04-05T08:38:42Z Blueginger2 186889 /* Osebne znamke */ dp 6655984 wikitext text/x-wiki [[File:1belic2013.jpg|sličica|1 belič]] [[Slika:10belicev.png|sličica|alt=10 beličev|10 beličev]] [[Slika:20belicev.png|sličica|alt=20 beličev|20 beličev]] [[Slika:Posnetek zaslona 2024-05-08 190145.png|sličica|50 fičnikov]] [[Slika:25ficnikov.png|sličica|alt=25 fičnikov|25 fičnikov]] '''Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica''' (PND) je neprofitno in nepolitično kulturno društvo, ki je bilo ustanovljeno 28. januarja 1973 v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] kot prvo [[numizmatika|numizmatično]] društvo na Primorskem, od tod ime. Polno ime društva je Primorsko numizmatično društvo s filatelistično sekcijo Ilirska Bistrica.<ref>{{Navedi splet|title=Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica|url=https://ilirska-bistrica.si/objava/740153|website=ilirska-bistrica.si/|accessdate=2024-09-29}}</ref> Društvo ima redne mesečne sestanke vsako četrto nedeljo ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Špehu v Ilirski Bistrici, razen julija in avgusta ko sestankov ni in decembra, ko je sestanek premaknjen na tretjo nedeljo. Leta 2025 je v društvu aktivnih 29 članov. Članarina znaša 20 EUR letno. Občni zbor je organiziran na februarskem sestanku, volilni občni zbor pa je organiziran enkrat na štiri leta, zadnji je potekal leta 2022. ==Novice== Društvo vabi na svoj 758. sestanek 21. decembra 2025 ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Špehu v Ilirski Bistrici! ==Organi== Na volilnem občnem zboru PND 27. 2. 2022 so bili izvoljeni za mandat 2022 – 2026: *Predsednik: Vili Gombač *Podpredsednik: Tijob Grgić *Blagajnik: Andrej Vrh *Tajnik: Vili Gombač *Vodja numizmatične sekcije: Tijob Grgić *Vodja filatelistične sekcije: Andrej Vrh *Izvršilni odbor: predsednik Jože Božič, članica Jožica Samsa (umrla 2024, nato Pepi Krašna), član Miki Milovanović *Nadzorni odbor: predsednik Teodor Brožič, član Janez Ferlež, članica Danica Urh *Disciplinska komisija: predsednik Jadran Krašovec, član Lojze Volk, član Ivan Valenčič ==Zgodovina== Društvo je bilo ustanovljeno 28. januarja 1973 v nekdanjem hotelu Turist v Ilirski Bistrici. Takrat so bila tovrstna društva samo v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Ker je bilo prvo takšno na Primorskem, so ga poimenovali Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica. Prvi društveni predsednik je bil Ivko Spetič (1973–1977), drugi Jože Bubnič (1977–1981), tretji Ivan Valenčič (1981–1985), četrti [[Vojko Čeligoj]] (1985–2014) in peti [[Viljem Gombač]] (2014–). V Ilirski Bistrici je bilo sicer že leta 1950 ustanovljeno filatelistično društvo kot tretje v Sloveniji. PND ima korenine v letu 1962, ko sta bila prva zbiralca starih novcev v Ilirski Bistrici Lojze Baša, brivec iz Placa in oče trenutnega predsednika Viljema Gombača Toni Gombač iz Trnovega. Vir za to je članek v časniku Snežnik iz leta 1962 »V Ilirski Bistrici imamo numizmatike«. Prvi ljubiteljski numizmatik na Ilirskobistriškem je bil sicer [[Josip Nadoslav Potepan]] (1848–1893), prapraded trenutnega predsednika Viljema Gombača. Filatelistična sekcija je bila ustanovljena leta 1994. Ob 50-letnici delovanja je 4. junija 2023 društvo prejelo Spominsko plaketo Občine Ilirska Bistrica. ==Častni člani== Društvo je imelo tri častne člane: *Albin Pogačnik (31. 1. 1915 – 26. 2. 2014) *Franc Poklar (19. 2. 1919 – 6. 1. 2021) *Vojko Čeligoj (19. 7. 1938 – 7. 12. 2023) ==Dejavnost== Društvo izdaja društveno glasilo Numizmatični list. Konec leta 2024 je izšla 22. številka glasila. Glasila lektorira slavistka in društvena članica [[Bogdana Herman]]. Filatelistična sekcija je izdala okoli 250 poštnih žigov in dotiskov, okoli 150 spominskih dopisnic ali razglednic in 28 [[Osebna znamka|osebnih poštnih znamk]]. Društvo je izdalo dve medalji, in sicer eno ob 10-letnici društva leta 1983 in eno ob 40-letnici društva leta 2013. Leta 2015 je društvo sodelovalo z [[Numizmatično društvo Slovenije|Numizmatičnim društvom Slovenije]] pri izdaji medalje, posvečene 100-letnici rojstva [[Albin Pogačnik|Albina Pogačnika]].<ref>{{Navedi splet|title=30 g, Srebrna medalja Albin Pogačnik|url=https://www.moro.si/enakup-moro/si/slovenija/759-30-g-srebrna-medalja-albin-pogacnik-2200091007591.html|accessdate=2024-10-06|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007103930/https://www.moro.si/enakup-moro/si/slovenija/759-30-g-srebrna-medalja-albin-pogacnik-2200091007591.html|url-status=dead}}</ref> V preteklosti je društvo redno organiziralo dražbe kovancev, dražba je bila po dolgem času ponovno organizirana decembra 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Iskanje cesarice Severine|url=https://primorske.svet24.si/novice/srednja/iskanje-cesarice-severine|website=primorske.svet24.si|accessdate=2024-10-07}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 80. letih 20. stoletja je bila za društvo značilna močna pedagoška dejavnost, saj je društveni predsednik Vojko Čeligoj vodil filatelistične krožke na občinskih osnovnih šolah. ===Bistriški belič=== Društvo izdaja spominske žetone [[bistriški belič]] (1 belič se deli na 100 fičnikov), s katerimi obeležuje pomembne osebe in dogodke iz preteklosti in s katerimi je možno plačati v nekaj ilirskobistriških podjetjih. Izdaje: *14. decembra 2013 je bila obeležena 40-letnica društva<ref>{{navedi novice|url=https://primorske.svet24.si/2013/12/17/bistriski-belic-je-do-konca-leta-vreden-25-evrov |title=Bistriški belič je do konca leta vreden 25 evrov|language=sl|website=[[Primorske novice]] |date=17. december 2013|url-status=live}}</ref> *4. oktobra 2014 je bila obeležena 150-letnica narodne čitalnice *17. decembra 2015 je bila obeležena 750-letnica prve pisne omembe Trnovega<ref>{{navedi novice|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/ficniki-namesto-evrov.html |title=Fičniki namesto evrov|language=sl|website=[[24ur.com]] |date=4. januar 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/s-ficniki-k-mesarju-ali-na-kozarec-v-gostilno.html |title=S fičniki k mesarju ali na kozarec v gostilno |language=sl|website=[[Delo]] |date=1 January 2016|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.finance.si/finance/pozabite-evre-bistricani-placujejo-s-ficniki-in-belici/a/8840244 |title=Pozabite evre, Bistričani plačujejo s fičniki in beliči|language=sl|website=[[Finance]] |date=11. januar 2016|url-status=live}}</ref> *23. maja 2016 je bila obeležena 200-letnica šolstva na Bistriškem<ref>{{navedi novice|url=https://primorske.svet24.si/novice/srednja/belici-bolj--darilo-kot-placilo|title=Beliči bolj darilo kot plačilo|language=sl|website=[[Primorske novice]]|date=11. junij 2016|url-status=dead|accessdate=2024-09-29|archive-date=2024-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240207123245/https://primorske.svet24.si/novice/srednja/belici-bolj--darilo-kot-placilo}}</ref> *18. decembra 2016 je bila obeležena 150-letnica telovadnega društva Ilirski sokol *15. septembra 2017 je bila obeležena 70-letnica vrnitve Primorske matični domovini *25. julija 2024 je bila obeležena 150-letnica rojstva [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]] *27. junija 2025 je bila obeležena 725-letnica prve pisne omembe Ilirske Bistrice Vse izdaje je oblikoval [[Romeo Volk]], razen 70-letnice vrnitve Primorske matični domovini, ki jo je oblikoval Blaž Dodič. Za računalniško obdelavo dizajnov je zaslužen Matjaž Penko. Srebrniki in medeninasti kovanci so izdelani v kovnici [[Kovnica Kremnica|Kremnica]] na [[Slovaška|Slovaškem]], zlatniki pa v [[Zlatarna Celje|Zlatarni Celje]]. ===Osebne znamke=== Izdelavo osebnih poštnih znamk je [[Pošta Slovenije]] ponudila spomladi 2007 in filatelistična sekcija PND je prve osebne znamke izdala še istega leta. Osebne znamke: *[[Dragotin Kette]] (2007) *[[Bogomil Brinšek]] (2007) *[[France Pavlovec]] (2007) *[[Anton Žnideršič]] (2007) *[[Josip Potepan]] (2008) *[[Viktor Bobek]] (2009) *[[Miroslav Martinčič]] (2009) *[[Aleksander Ličan]] (2009) *[[Janez Bilc]] (2009) *[[Miroslav Vilhar]] *[[Karel Lavrič]] *[[Fran Valenčič]] *[[Ivan Vesel Vesnin]] *[[Fran Gerbič]] *[[Avgust Šuligoj]] *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg|Henrik Etbin Schollmayer pl. Lichtenberg]] *[[Alojz Mihelčič]] *[[Maksa Samsa]] *[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] *[[Viljem Kindler]] *[[Sokolski dom]] (2012) *750-letnica Župnije Ilirska Bistrica (A in B, 2022) *[[Anton Žnideršič]] (2024) *[[Milan Bubnič]] (2024) *[[Dragotin Kette]] (drugič, 2026) ===Dopisnice in razglednice=== Zaporedna številka in leto izdaje: ... *PND 113/03: 30 let PND *PND 114/03: Trnovo *PND 115/03: 100 let pošte in 290 let trga Trnovo *PND 116/03: 110 let pošte Knežak *PND 117/04: 10 let koče na Kozleku *PND 118/04: Anton Žnideršič *PND 119/04: 130 let pošte Prem *PND 120/04: 120 let rojstva Bogomila Brinška *PND 121/04: 60 let letalskega napada na sejem v Ilirski Bistrici *PND 122/04: 140 let zborovskega petja na Bistriškem *PND 123/05: 100 let obnovitve telovadnega društva Ilirski sokol *PND 124/05: 60 let zaključka 2. svetovne vojne na Primorskem, Ilirska Bistrica *PND 125/05: 60 let zaključka 2. svetovne vojne na Primorskem, Pivka *PND 126/05: Tretji čebelarski praznik *PND 127/05: 140 let preselitve pošte iz Lipe v Jelšane *PND 128/05: Dan priključitve Primorske *PND 129/05: 30 let grba Ilirske Bistrice *PND 130/05: Jaslice 2005 *PND 131/06: 130 let rojstva Dragotina Ketteja *PND 132/07: Hvala tolar - Srečno evro! *PND 133/08: Cvetje slovenskega Krasa *PND 134/08: 160 let rojstva Josipa Nadoslava Potepana Škrljevega *PND 135/08: ? *PND 136/09: najdba zlatnika Sigismunda Luksemburškega *PND 137/09: Maksa Samsa *PND 138/09: 200 let pošte Ilirska Bistrica *PND 139/10: 60 let filatelije na Bistriškem *PND 140/10: 95 let rojstva Alojza Mihelčiča *PND 141/10: 65 let konca 2. svetovne vojne *PND 142/10: 110 let smrti Ivana Vesela Vesnina *PND 143/11: 20 let tolarja *PND 144/11: 100 let rojstva Josipa Križaja *PND 145/11: izid petih osebnih znamk *PND 146/12: prenovljena pošta Ilirska Bistrica *PND 147/12: 60 let proglasitve Ilirske Bistrice za mesto *PND 148/12: ? *PND 149/12: 100 let rojstva Viljema Kindlerja *Sokolski dom PND 146/12 ? *40 let PND *140 let železnice Pivka - Reka *50 let OŠ Dragotina Ketteja *PND 152/14: 150 let Narodne čitalnice Ilirska Bistrica *PND 153/15: Premska narodna noša *PND 153B/15: 110 let obnovitve TD Ilirski sokol (napaka, pravilno 154/15) *PND 154/15: 70 let osvoboditve Ilirske Bistrice *PND 155/15: 150 let pošte [[Jelšane]] *PND 156/16: pogodbena pošta Jelšane *PND 157/16: pogodbena pošta [[Prem]] *PND 158/16: obisk Fatimske Marije v Ilirski Bistrici pogodbena pošta Knežak? *PND 159/22: 750 let Župnije Ilirska Bistrica *PND 160/23: 50 let PND *PND 161/23: 60 let Osnovne šole Dragotina Ketteja *PND 162/24: 20 let Fotokluba Sušec Ilirska Bistrica *PND 163/24: 20 let Gimnazije Ilirska Bistrica *PND 164/24: 150 let rojstva čebelarja Antona Žnideršiča *PND 165/24: 30 let koče na Kozleku *PND 166/24: 30 let Gorsko hitrostne dirke Ilirska Bistrica-[[Šembije]] ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *Društveno glasilo PND "Numizmatični list" št. 18 *Društveno glasilo PND "Numizmatični list" št. 19 *Društveno glasilo PND "Numizmatični list" št. 20 *Društveno glasilo PND "Numizmatični list" št. 21 *Društveno glasilo PND "Numizmatični list" št. 22 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Numizmatika]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ilirska Bistrica]] hpec8y7zgk89b57avho1ma2tvjjwt87 0 569005 6655993 6652376 2026-04-05T08:46:30Z XJaM 3 +1 6655993 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[fizik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == I == * [[Leopold Infeld]] (1898 &ndash; 1968) == J == * [[Aleksander Jabłoński]] (1898 &ndash; 1980) == L == * [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (1923 &ndash; 2008) == M == * [[Marian Mie̜sowicz]] (1907 &ndash; 1992) == P == * [[Jerzy Franciszek Plebański]] (1928 &ndash; 2005) * [[Jerzy Pniewski]] (1913 &ndash; 1989) == R == * [[Joseph Rotblat]] (1908 &ndash; 2005) {{ikona Nob nag}} (1995, za mir s Pugwash konferenco) * [[Wojciech Rubinowicz]] (1889 &ndash; 1974) (1920-22 v Lj) == S == * [[Leonard Sosnowski]] (1911 &ndash; 1986) == T == * [[Włodzimierz Trzebiatowski]] (1906 &ndash; 1982) (tudi matematik, kemik) == W == * [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (1956 &ndash; ) * [[Andrzej Kajetan Wróblewski]] (1933 &ndash; ) == Ž == * [[Anna Nikola Żytkow]] (1947 &ndash; ) {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Fiziki]] [[Kategorija:Poljski fiziki| ]] qj1cmvo8qxghweq5tpdhk5z5a8ly58x 0 576121 6656071 6655224 2026-04-05T09:56:14Z GeographieMan 179499 lektura vsega 6656071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %)<br>Preštetih glasovnic:<center>{{Percentage bar|99.99|width=355|hex=00FF00}}</center> <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026 in zaključila 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in oblikovale skupne liste. Glede na končne neuradne izide po 99,85 % preštetih glasovnic je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,62 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,95 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v Državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[File:Slovenia National Assembly 2022.svg|right|thumb|Razpored sedežev po državnozborskih volitvah 2022: {{legend|#9A231C|Levica: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 7 sedežev}} {{legend|#005DA3|Svoboda: 41 sedežev}} {{legend|#CCCCCC|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} {{legend|#009AC7|Nova Slovenija: 8 sedežev}} {{legend|#FCDC00|Slovenska demokratska stranka: 27 sedežev}}]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili so Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Ta so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen kadar lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se voli tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, takratni predsednik republike je za datum določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december napove razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Začne teči rok za volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna neuradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''1. april 2026, DVK ob 14.00'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarele volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. Če bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč in izrazil upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je kljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S petimi poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je 57 moških in 33 žensk, kar sta dve ženski manj kot v prejšnjem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je 25-letni [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši pa [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS), župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSi), župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD), župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v teh občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij. Ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje imenovane »vlada narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnilo.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name="3blok">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name="3blok2">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] pa je ob tem napovedal, da v trojici strnk nimajo ambicij za mandatarskega kandidata, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra pa so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu pa je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični stranki, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu uradno potrjeno s strani stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila tudi stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici pogovarjali še z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je sporočil, da so pripravili seznam možnih kandidatov za uvrstitev na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zaradi državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci predstavili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešna povezovanja ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so začeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi ti so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu znova odločili za samostojno kandidaturo, čeprav naj bi Stranki generacij prvotno ponujali 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] znova pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo takšnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) ter Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga ocenili kot nenavadnega, saj »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili napovedano skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, načrtovanega za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] in so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je tudi sam kritičen do vlade.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. Premagal je protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat ponovno izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'' potekal programski kongres stranke Demokrati, na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika ponovno potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] pa je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> in Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovorili kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), med kandidati pa so tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil z izjavo, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, ter vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han pa je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, kandidat [[Stojan Auer]] pa je skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah predstavljali na volilnih konvencijah: 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja v Celju kandidate šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru kandidate sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, ter nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru napovedal več kot 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdanja člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića ter nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala tudi slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] ter predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank: Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj in Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah ter dve listi, vloženi le v eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cube v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU ter predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri tem ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cube izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem pa dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, če ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnem vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji, vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska v oddaji Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Glede na poklicna merila, načela novinarske etike v programih RTV in začasno odredbo upravnega sodišča so bile kot parlamentarne obravnavane tudi stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV sprva izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je znova vložil tožbo na upravno sodišče, začasna odredba pa je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri med 25. februarjem in 18. marcem, na zadnjem soočenju pa so sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so januarja začeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovorih so kasneje analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi v oddaji 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila na sporedu štiri ponedeljke in dva petka med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snemala predvsem na terenu: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica in torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zaporedjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.190.819 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] 6ygxfq4rf6knouz5tgkpcr82pjno6ra 0 582909 6655979 6430113 2026-04-05T08:33:48Z XJaM 3 m+/dp+/+np 6655979 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name=Stanisława Nikodym |image=Stanislawa Liliental 1916.png |image_size= |caption=Stanisława Liliental (Nikodym), kot študentka na Univerzi v Varšavi, 1916. |citizenship=ZDA |nationality=Poljska |fields=[[Kontinuum (topologija)|teorija kontinuuma]] |workplaces=[[Varšavska politehnika]], [[Kenyon College]] |patrons= |alma_mater=[[Univerza v Varšavi]] |thesis_title=O rozcinaniu płaszczyźny przez zbiory spójne i kontinua |thesis_url=<!--(or | thesis1_url = and | thesis2_url = )--> |thesis_year=1925 |doctoral_advisor=[[Stefan Mazurkiewicz]] |spouse=[[Otto M. Nikodym]] }} '''Stanisława Nikodym''' (rojena Liliental), [[Poljaki|poljska]] [[matematičarka]], * [[2. julij]] [[1897]], [[Varšava]], [[Poljska]], † [[25. marec]] [[1988]], [[Jeżewo Stare]], Poljska. Stanisława Nikodym je bila poljska matematičarka in umetnica. Znana je po svojih rezultatih v [[Kontinuum (topologija)|teoriji kontinuuma]], zlasti v [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordanskih]] kontinuumih. == Življenje == Stanisława Dorota Liliental se je rodila v [[Varšava|Varšavi]]. Njena mati [[Regina Liliental|Regina Lilientalowa]] je bila etnografinja, oče pa je bil Nathan Liliental. Imela je mlajšega brata Antonija, ki se je rodil leta 1908. Obiskovala je osnovno šolo [[Helena Skłodowska-Szaley|Helene Skłodowske-Szalay]], nato pa sedem hodila v zasebno šolo za ženske v Varšavi. Leta 1916 se je vpisala na [[Univerza v Varšavi|Univerzi v Varšavi]], kjer je študirala matematiko pri [[Stefan Mazurkiewicz|Stefanu Mazurkiewiczu]], [[Zygmunt Janiszewski|Zygmuntu Janiszewskem]] in [[Wacław Franciszek Sierpiński|Wacławu Sierpińskem]].{{Sfn|Ciesielska|2018|p=115}} Leta 1924 se je poročila z matematikom [[Otto M. Nikodym|Ottom M. Nikodymom]] in se preselila k njemu v [[Krakov]]u. Pod mentorstvom Mazurkiewicza je leta 1925 doktorirala na [[Jagelonska univerza|Jagielonski univerzi]]. S tem je postala prva ženska na Poljskem, ki je prejela doktorat iz matematike.{{Sfn|Domoradzki|Stawiska|2019|loc=p. 65 (p. 24 of arXiv version)}} Zahvaljujoč državni finančni pomoči za študij v Parizu sta Stanisława in Otto leta 1926 lahko dve leti obiskovala [[Univerza v Parizu|Sorbono]]. Leta 1930 sta se vrnila v Varšavo. Zaposlila se je na [[Varšavska politehnika|Varšavski politehniki]] in sodelovala s [[Franciszek Leja|Franciszekom Lejo]] do leta 1936, ko je ta odšel v Krakov.{{Sfn|Ciesielska|2018|p=116}} Njenega brata Antonija, kemika in častnika v poljski vojski, so leta 1940 Rusi umorili med [[Katinski pokol|pokolom v Katinu]].{{Sfn|Ciesielska|2018|p=115}} Med nemško nacistično okupacijo Poljske so bile ''nepotrebne'' dejavnost, vključno z visokošolskim izobraževanjem, prepovedane. Zakonca Nikodym sta kljub nevarnosti kazni na skrivaj poučevala matematiko.{{Sfn|Szymanski|1990|p=30}} Med [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavsko vstajo]] leta 1944 sta izgubila vse svoje premoženje, tudi več neobjavljenih matematičnih del. Leta 1946 sta odpotovala v Belgijo na matematični kongres, nato pa je Otto je predaval v različnih evropskih mestih. Kasneje sta emigrirala v [[Združene države Amerike|Združene države]] in se naselila v Gambierju v Ohiu.{{Sfn|Ciesielska|2018|p=117}} Po moževi smrti leta 1974 je njune dokumente in svoje slike podarila Centru za ameriško zgodovino Briscoe na Univerzi v Teksasu v Austinu.{{Sfn|Piotrowski|2014|p=73}} Stanisława Nikodym je umrla v Varšavi leta 1988.{{Sfn|Ciesielska|2018|p=117}} == Kariera == === Matematika === V času, ko je bila med letoma 1918–1919 odsotna z univerze, je Stanisława poučevala matematiko vojake v poljski vojski.{{Sfn|Domoradzki|Stawiska|2019|loc=p. 65 (p. 24 of arXiv version)}} Njena doktorska disertacija je nosila naslov ''O ločevanju ravnine s povezanimi množicami in kontinuumi'' ([[Poljščina|poljsko]]: ''O rozcinaniu płaszczyźny przez zbiory spójne i kontinua'').{{Sfn|Ciesielska|2018|p=115}} Pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je objavila tri knjige in več člankov.{{Sfn|Ciesielska|2018|p=116}} Med njenimi odkritji so bili potrebni in zadostni pogoji, da je podkontinuum jordanskega kontinuuma sam po sebi jordanski. Dokazala je tudi, da če sta presečišče in unija dveh zaprtih množic jordanska kontinuuma, potem sta tudi sami množici jordanska kontinuuma.{{Sfn|Ciesielska|2018|p=116}} V 1940-tih je poučevala matematiko na [[Kenyon College|kolidžu Kenyon]] v Gambierju v Ohiu. Tam je poučeval tudi njen mož.{{Sfn|Stamp|1995}} === Umetnost === Kot študentka je Lilientalova sodelovala pri slikanju na prostem v [[Sandomierz]]u. Med obema vojnama, od leta 1922 naprej, je več let v akvarelu slikala mestno veduto. Nastala dela je predstavila na razstavi leta 1933, nato pa jih je podarila Okrožnemu muzeju v Sandomierzu, kjer so še danes.{{Sfn|Piotrowski|2014|p=72}} == Izbrana dela == * {{Navedi časopis|last=Nikodym|first=Stanisława|year=1925|title=Sur les coupures du plan faites par les ensembles connexes et les continus|journal=Fundamenta Mathematicae|volume=7|pages=15–23|doi=10.4064/fm-7-1-15-23|doi-access=free}} * {{Navedi knjigo|first=Otto|last=Nikodym|first2=Stanisława|last2=Nikodym|title=Wstęp do rachunku rózniczkowego|publisher=Nasza Księgarnia|location=Warsaw|year=1936|language=pl}} * {{Navedi knjigo|first=Stanisława|last=Nikodym|title=Wzory i krótkie repetytorium matematyki|location=Poznań|year=1948|publisher=Księgarnia W. Wilka}} * {{Navedi časopis|last=Nikodym|first=Otto|last2=Nikodym|first2=Stanisława|year=1954|title=Sur l'extension des corps algébriques abstraits par un procédé généralisé de Cantor|journal=Rendiconti dell'Accademia Nazionale dei Lincei (Classe di Scienze Fisiche, Matematiche e Naturali)|series=8|volume=17}} * {{Navedi časopis|last=Nikodym|first=Otto|last2=Nikodym|first2=Stanisława|year=1957|title=Some theorems on divisibility of infinite cardinals|journal=Archiv der Mathematik|volume=8|issue=2|pages=96–103|doi=10.1007/BF01900432}} == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija == * {{Navedi enciklopedijo|encyclopedia=Women in Mathematics: Historical and Modern Perspectives|title=A mathematician and a painter Stanisława Nikodym and her husband Otton Nikodym|first=Danuta|last=Ciesielska|date=2018|doi=10.4171/OWR/2017/2|editor-last=Kjeldsen|editor-first=T.H.|editor-first2=Renate|editor-last2=Tobies|publisher=Mathematisches Forschungsinstitut Oberwolfach|url=https://vbn.aau.dk/da/publications/2a37399a-1f2a-449b-942d-7a63fc348caf}} * {{cite journal | last1 = Domoradzki | first1 = Stanisław | last2 = Stawiska | first2 = Małgorzata | arxiv = 1804.02448 | date = November 2019 | doi = 10.4467/2543702xshs.19.004.11010 | journal = Studia Historiae Scientiarum | pages = 55–92 | title = Polish mathematicians and mathematics in World War I. Part II. Russian Empire | volume = 18}} * {{Navedi časopis| last= Piotrowski | first= Walerian | year= 2014 |title= Jeszcze w sprawie biografii Ottona i Stanisławy Nikodymów | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/article/viewFile/653/694 |journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | lang=pl | volume= 50}} * {{Navedi časopis | last= Stamp | first= Tom | year= 1995 | title= Let Us Now Praise Not-So-Famous Women | url= https://bulletin.kenyon.edu/article/let-us-now-praise-not-so-famous-women/ | journal= Kenyon College Alumni Bulletin}} * {{Navedi časopis | last= Szymanski | first= Waclaw | year= 1990 | title= Who Was Otto Nikodym? |journal= Mathematical Intelligencer | volume= 12}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nikodym, Stanislawa}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Varšavi]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Poljski matematiki]] [[Kategorija:Matematiki v 20. stoletju]] c4c4kmc6h5alm651v5yxcr1vpu5kny1 0 583368 6655738 6614445 2026-04-04T14:23:40Z Upwinxp 126544 /* Tradicionalna albanska oblačila */ +np 6655738 wikitext text/x-wiki [[File:Serbian and Albanian national attire from Kosovo and Metohija.JPG|thumb|300px|Albanska in srbska tradicionalna oblačila s Kosova, Etnografski muzej v Beogradu]] [[Kosovo]] je delno priznana država in sporno ozemlje na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] v jugovzhodni Evropi. Večina Kosovarjev je etničnih [[Albanci|Albancev]]. Kosovo ima bogato kulturno dediščino, vključno s spomeniki, oblačili, muzeji in tradicionalno hrano. == Spomeniki == Številni spomeniki na Kosovu izvirajo iz [[neolitik]]a. Skozi zgodovino so bili številni spomeniki spremenjeni, uničeni in dodani so jim novi elementi. Obstajajo različne vrste spomenikov, ki izvirajo iz ilirskega obdobja, ki se nadaljuje z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], pozno [[antika|antiko]] in [[srednji vek|srednjim vekom]], obdobjem [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] itd. Večina zgodovinskih spomenikov je na območju mest [[Priština]], [[Prizren]] in [[Peć]]. Spomeniki na Kosovu večinoma sestavljajo starodavna mesta, gradovi (Kule), samostani, mošeje in cerkve. [[File:Visoki Dečani, exterior view (Julian Nyča).jpg|thumb|Samostan [[Visoki Dečani]] (1327) v Dečanih]] Nekateri najbolj znani spomeniki na Kosovu so: * Starodavno mesto [[Ulpiana]] (I–VII) je bilo starodavno rimsko mesto. Mesto arheoloških izkopavanj, pri katerih so našli več predmetov. Med temi predmeti so ženska glava, moška glava, glava erosa in tragična maska. * Samostan [[Visoki Dečani]] (1327–1335) je pomemben srbski pravoslavni krščanski samostan. Je največja srednjeveška cerkev z najobsežnejšim okrasjem [[freska|fresk]]. * [[Pećka patriarhija]] (1235) je srbski pravoslavni samostan. Kompleks cerkva je duhovni sedež in mavzolej srbskih nadškofov in patriarhov. * [[Mošeja sultana Mehmeta Fatiha, Priština|Mošeja sultana Mehmeta Fatiha]] v [[Priština|Prištini]] (1461) stoji v samem središču starega mestnega jedra. Je največja in najvidnejša mošeja v Prištini. Njena kupola je bila nekoč največja v regiji. Trg pred mošejo Mbretit je bil vedno priljubljeno zbirališče. * Hiša [[Prizrenska liga|Prizrenske lige]] (1878)): eno najpomembnejših zgodovinskih najdišč na Kosovu. Je muzejski kompleks štirih stavb. Gradovi so na Kosovu prav tako zelo pogosti. Grad Prizren, mesto in grad Artanë, ki je bilo v 13. stoletju in prej veliko trgovsko mesto, grad Kekola, starodavni dardanski grad iz bronaste dobe (1300–1100 pr. n. št.) itd. Zaradi številnih vojn, ki jih je Kosovo preživelo v različnih letih in obdobjih, je bilo uničenih veliko spomenikov. == Muzeji == === Kosovski muzej === Danes ima Kosovo sedem aktivnih muzejev po vsem svojem ozemlju. Muzeji so:<ref>Riedlmayer, Andres. "Bosnia Report." Bosnia Report -March - June 2000. N.p., Mar. 2000. Web. 23 Feb. 2013. http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018045930/http://www.bosnia.org.uk/bosrep/marjune00/museums.cfm |date=2012-10-18 }}</ref> [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb|Narodni muzej Kosova]] * Narodni muzej Kosova: Nahaja se v hiši v avstro-ogrskem slogu in vsebuje več kot 50.000 predmetov, razstavljenih v različnih paviljonih. Tukaj so tudi razstave, ki prikazujejo vsakdanje življenje ljudi v različnih regijah. * Železniški muzej Kosova: Enosobna razstava, posvečena železnicam. * Etnološki muzej "Emin Gjiku" v Prištini: Spomenik kulture iz 18. stoletja. V tem muzeju si lahko ogledate starodavna oblačila, orodje, posode, pohištvo in staro orožje. * Albanska prizrenska liga: Eno najpomembnejših zgodovinskih najdišč na Kosovu. Gre za kompleks štirih stavb, ki so bile popolnoma obnovljene. Predstavlja mesto, kjer so se domoljubi in intelektualci združili, da bi začeli politični, vojaški in kulturni boj proti Osmanskemu cesarstvu, da bi se zavzeli za avtonomno albansko državo. * Arheološki muzej v Prizrenu: Nekoč je deloval kot turško kopališče. Sedaj je popolnoma obnovljen in poln več kot 800 arheoloških predmetov od antike do 19. stoletja. Stavba služi tudi kot stolp z uro, zgrajen konec 19. stoletja. * Muzej v Mitrovici === Narodni muzej Kosova === [[File:Etnological Items Kosovo (5).JPG|thumb|Etnološki predmeti]] Muzej je v hiši v avstro-ogrskem slogu in vsebuje več kot 50.000 predmetov, razstavljenih v različnih paviljonih. Tukaj so na ogled tudi eksponati, ki predstavljajo vsakdanje življenje ljudi v različnih regijah. Cilji muzeja so ohranjanje, varovanje in predstavljanje kulturne dediščine Kosova.<ref>"Kosovo Museum." InYourPocket. N.p., n.d. Web. 24 Feb. 2013. http://www.inyourpocket.com/kosovo/pristina/sightseeing/museums/Kosovo-Museum_29249v {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130614010526/http://www.inyourpocket.com/kosovo/pristina/sightseeing/museums/Kosovo-Museum_29249v |date=2013-06-14 }}</ref> === Tradicionalna albanska oblačila === [[File:Kostume popullore - Flickr - Shkumbin (3).jpg|thumb|200px|left|Tradicionalna oblačila na Kosovu]] Tradicionalna oblačila na Kosovu zavzemajo posebno mesto v kulturni dediščini Kosova. Bila so doma narejena oblačila ali oblačila obrtnikov, specializiranih za to področje. Tradicionalna oblačila so v veliki meri podobna tradicionalnim albanskim oblačilom, če ne celo vsa enaka. Najprej gre za pokrivalo, volnen stožčast ''plis'' za moške in ''pašnik'' za ženske, ki je običajne rdeče barve. ''Plis'' je bel in v nekaterih regijah ga moški pokrijejo s ''pašnikom'', v regiji Rugova pa z belo bombažno ruto. V preteklosti so uporabljali okrašene puške, okrašene žepne ure, okrašene škatle za cigarete itd. Danes se ''plis'' in {{lang|sq|tirq}} nosita v kombinaciji z evropskimi sodobnimi oblačili, ki simbolizirajo nacionalno identiteto. Območje [[Metohija|Metohije]] je značilno po belem šalu, s katerim si pokrivajo glavo, območje [[Drenica|Drenice]] pa označujejo ženske z veliko nakita in tako naprej.<ref>Ismajli, Rexhep, and Mehmet Kraja. Kosova: Vështrim Monografik. Prishtinë: Akademia E Shkencave Dhe E Arteve E Kosovës, 2011</ref> [[File:Lazarke.jpg|thumb|200px|Dekleta iz Štrpca v srbskih tradicionalnih nošah]] Tradicionalna oblačila so eden glavnih dejavnikov, ki ta narod ločujejo od sosednjih držav. Motive in vzorce na teh oblačilih je mogoče razložiti s prazgodovinsko religijo, kromatično pa obstajajo tri osnovne barve, od katerih je najbolj simbolična rdeča. Na splošno so bila ženska oblačila bolje ohranjena kot moška, ​​saj obstajajo regionalne razlike v načinu nošenja teh tradicionalnih oblačil. Najbolj znana je bila {{lang|sq|pështjellak}}, ki je bila sestavljena iz dolge bele srajce in dveh predpasnikov, enega za sprednji in enega za zadnji del. Drug slog oblačil, ki so ga nosile ženske na Kosovu, je {{lang|sq|xhubleta}}, valovito krilo z zvonastim vzorcem, ki ga držita dva trakova na ramenih in se nosi čez dolgorokavno belo laneno srajco. Naslednji slog se pogosto imenuje najlepše kosovsko oblačilo. ''Vešja e Dukagjinit'' je bila bela bombažna srajca z dolgimi rokavi, robovi pa so bili barvito utelešeni. Zadnji slog za ženske je bil tisti iz južne regije Has. Ta oblačila so bila bolj značilna in jih danes pogosto najdemo, saj so preživela in sprejela spremembe v slogih. Ta videz je sestavljen iz kratke bele srajce in dolge lanene obleke. Moška oblačila so bila simbol lepote. Za razliko od ženskih oblačil so bila moška oblačila bolj uniformirana in so se manj spreminjala od regije do regije. Najbolj priljubljena so bila oblačila {{lang|sq|tirqi}}. Videz je bil podoben ženskam z belo srajco in telovnikom, volnene bele hlače, pa so bile strogo značilnost moških. === Tradicionalna hrana na Kosovu === Najbolj znana in najbolj značilna je ''flija'', ki se pripravlja vse leto, vendar je priljubljena poleti. Kosovska kuhinja se je razvila pod vplivom albanskih, turških, srbskih, hrvaških, grških in italijanskih jedi. Nacionalna hrana Kosova je sirni ''byrek''. ''Byrek'' je vrsta pečenega ali polnjenega peciva. Narejen je iz tankega, luskastega testa, znanega kot nadevano testo, in je napolnjen s slanim sirom (pogosto feta), mletim mesom, krompirjem ali drugo zelenjavo. Meso je dobro zastopano v njihovih vsakodnevnih obrokih. Zaradi ostrega celinskega podnebja je zelenjava sezonska, predvsem poleti.<ref>"Kosovar Cuisine." Kosovo. N.p., n.d. Web. 24 Feb. 2013. http://www.kosovoguide.com/?cid=2,227 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160402045439/http://www.kosovoguide.com/?cid=2,227 |date=2016-04-02 }}</ref> == Nematerialna kultura == Na splošno so Albanci zelo sekularno ljudstvo. Večina Albancev na Kosovu je muslimanskega porekla in na Kosovu je še vedno visok odstotek muslimanov. Po drugi strani pa duhovna kosovska kultura ni zelo pod vplivom vere. Lahko citiramo verz iz pesmi Paška Vase, katoliškega pisatelja iz 19. stoletja, ki je dejal, da je »religija Albancev albanščina« (''O moj Shqypni''), kar pomeni, da albanska identiteta ne izhaja iz njihove vere.<ref>Judah, Tim. "Albanians." Kosovo: What Everyone Needs to Know. Oxford: Oxford UP, 2008.</ref> Kar najbolj vpliva na kosovsko-albansko kulturno dediščino, je ''Kanun'' - sklop tradicionalnih albanskih običajnih zakonov, ki so usmerjali vse vidike albanske plemenske družbe. Ta sklop zakonov in pravil je bil nekoč ustni in je bil kasneje objavljen. Ker je del njih zelo primitiven, se ne uporabljajo več toliko, vendar so ta pravila velik del kosovske kulturne dediščine. === Folklora === Kosovo ima dva uradna jezika, albanščino in srbščino. Čeprav imajo močne turške korenine v svoji folklorni glasbi, množica ne govori tekoče turško, turško govorijo le starešine v posvetnih skupinah in občinah.<ref name="masht-gov">{{Cite web |title=Masht-Gov.net |url=http://www.masht-gov.net/advCms/documents/New%20Kosova%20Curriculum%20Framework.pdf |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20160807114602/http://www.masht-gov.net/advCms/documents/New%20Kosova%20Curriculum%20Framework.pdf |archive-date=2016-08-07 |access-date=2014-04-24}}</ref> Vpliv Osmanov je imel posreden učinek kulturne in verske identitete, kar je povzročilo gradnjo številnih verskih spomenikov in artefaktov na Kosovu. Več kot 90 % kosovskih Albancev je [[islam]]ske vere, predvsem zaradi okupacije Osmanskega cesarstva.<ref>{{Cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4385768.stm|title=Muslims in Europe: Country guide|date=23 December 2005|access-date=24 April 2014|archive-date=29 September 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090929213440/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4385768.stm|url-status=live}}</ref> Poleg turško-versko-strukturnih vplivov so na sedanjo kosovsko kulturo vplivale tudi druge etnične manjšine v regiji, ki so med drugim sestavljale: Rome, Srbe, Bosance, Aškale, Gorane itd.<ref>{{Cite web|url=http://www.rootsworld.com/turkey/cumbus.html|title=Cumbus Means Fun! The Story of a 20th Century Instrument|access-date=2014-04-24|archive-date=2015-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150507130559/http://www.rootsworld.com/turkey/cumbus.html|url-status=live}}</ref> Tako so glasbila, kot je ''Kemenche''<ref>Hugo Pinksterboer, Tipbook: Cello (2002), p. 106.</ref> in tradicionalni plesi, kot je Hora iz turške kulture, postali simbol kosovske etnične identitete.<ref>{{cite web |url=http://www.ncturkishfestival.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=19&Itemid=114 |title=Turkish Folk Dances |access-date=2014-05-29 |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090312043050/http://www.ncturkishfestival.com/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=19&Itemid=114 |archive-date=2009-03-12 }}</ref> Podobno je glasbilo, znano kot ''Čifteli'', prav tako pogosto uporabljeno glasbilo na Kosovu, katerega izvor sega v turško kulturo, ki sega v zgodnje Osmansko cesarstvo.<ref name="beinkosovo.com">"Kosovo Culture - Be in Kosovo - Visit Kosovo - Business in Kosovo - Invest in Kosovo - Tourism in Kosovo - Rent a Car in Pristina - Guides in Kosovo - Study in Kosovo."Be In Kosovo. N.p., n.d. Web. 23 Feb. 2013. http://beinkosovo.com/en/kosovo-culture {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218112733/http://www.beinkosovo.com/en/kosovo-culture |date=2012-12-18 }}</ref> === Religija === Na Kosovu ni uradne religije, čeprav je država pretežno muslimanska, saj je večina Albancev muslimanov. Večina etničnih Srbov prakticira vzhodno pravoslavje. <gallery> File:Ensemble "Kolo" dancing folk dance of Gnjilane.jpg|Srbski tradicionalni ples (kolo) iz Gnjilana File:Traditional Dance.jpg|Albanski tradicionalni ples File:Patriarchate of Peć 2010.JPG|Peški patriarhat, sedež srbske pravoslavne cerkve od 14. stoletja File:Lahutari.jpg|Lahutari - Starec pripoveduje zgodbo </gallery> === Ustno izročilo === ==== ''Besa'' ==== '''''Besa''''' je znana značilnost vseh Albancev. Predstavlja predvsem »častno besedo« ali »obljubo«.<ref>Kushova, Alma. "Besa." (2004): n. pag. Besa | OpenDemocracy. Web. 24 Feb. 2013. http://www.opendemocracy.net/arts/article_2114.jsp {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151117234832/https://www.opendemocracy.net/arts/article_2114.jsp |date=2015-11-17 }}</ref> ==== Kanun ==== Kanun je skupek nepisanih zakonov in pravil, ki so bili objavljeni šele v 20. stoletju. ''Kanun'' Lekëja Dukaghinija je sestavljen iz 12 knjig in 1262 členov. To je dvanajst knjig: #Cerkev; #Družina; #Poroka; #Hiša, živina in lastnina; #Delo; #Prenos lastnine; #Ustna beseda; #Čast; #Odškodnina; #Zakon o kaznivih dejanjih; #Kanun starejših; #Izjeme in izjeme. === Ohranjanje jezika === [[Albanščina]] je glavni jezik na Kosovu. Albanščina ima dve glavni narečji: ''geg'' (v severnem delu) in ''tosk'' (v južnem delu). Albanščina, ki se govori na Kosovu, je veliko bolj podobna geškemu narečju, čeprav je bil standardni albanščini vzpostavljen že zdavnaj na podlagi toskega narečja. Glavni uradni jezik na Kosovu je standardna albanščina. Kljub temu si manjšine na Kosovu še vedno prizadevajo zaščititi svoje jezike.<ref>"Overcoming Language Barriers in Kosovo." (SETimes.com). N.p., 27 Aug. 2012. Web. 24 Feb. 2013. http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2012/08/27/feature-03 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121018190700/http://www.setimes.com/cocoon/setimes/xhtml/en_GB/features/setimes/features/2012/08/27/feature-03 |date=2012-10-18 }}</ref> == Zaščita kulturne dediščine == [[File:Gračanica Monastery, 2013-1.jpg|thumb|280px|right|[[Samostan Gračanica]] je bil vpisan na seznam ogrožene svetovne dediščine]] Zaradi vojn (zlasti nedavne), ki so se odvijale na Kosovu, je bilo veliko spomenikov in drugih kulturnih dobrin Kosova uničenih ali ukradenih. Med konfliktom 1998–1999 je bila poškodovana ali uničena več kot tretjina od 600 mošej na Kosovu.<ref name=UNESCO>UNESCO Courier. Sep2000, Vol. 53 Issue 9, p40. 1p</ref> Islamska dediščina Kosova je med »etničnim čiščenjem« utrpela uničujoče dogodke. [[Koran]]e so našli z iztrganimi stranmi, prekritimi z iztrebki, dragocene zbirke islamskih rokopisov pa so bile sežgane. Med nemiri na Kosovu leta 2004 je organizacija Human Rights Watch ocenila, da je bilo med nemiri leta 2004 požganih ali uničenih 29 srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov.<ref>{{cite web |title=Failure to Protect: Anti-Minority Violence in Kosovo, March 2004 |url=https://www.hrw.org/report/2004/07/25/failure-protect/anti-minority-violence-kosovo-march-2004 |website=hrw.org |publisher=Human Rights Watch |date=July 2004}}</ref> UNESCO si v sodelovanju z Misijo Združenih narodov za začasno upravo na Kosovu prizadeva za zaščito kulturne dediščine in je med drugim pomagal pri obnovi [[Visoki Dečani|samostana Dečani]] in [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]].<ref>{{cite web |title=UNESCO's preservation of cultural heritage in Kosovo |url=https://www.unesco.org/en/articles/unescos-preservation-cultural-heritage-kosovo-forefront-unesco-executive-board-recommends-general |website=unesco.org |publisher=UNESCO |date=21 October 2015}}</ref> O ohranjanju kulturne dediščine je vedno težko razpravljati, saj je vsaka stran v vojnah prispevala k uničenju, namesto da bi ohranila arhitekturo druge etnične skupine.<ref>Religion in Eastern Europe. Feb2009, Vol. 29 Issue 1, p1-19. 19p.</ref> Ohranjanje ostankov in obnova izgubljenih je eden glavnih ciljev Ministrstva za kulturo, mladino in šport.<ref>{{cite web |title=Protection of the cultural heritage in Kosovo |url=http://www.assembly.coe.int/nw/xml/XRef/X2H-Xref-ViewHTML.asp?FileID=10500&lang=en |website=assembly.coe.int |date=5 April 2004}}</ref> Tudi druge agencije, kot so Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za okolje in prostor ter številne druge nevladne organizacije, kot sta CHwB in RIC, so namenjene reševanju in ohranjanju oprijemljive in nesnovne kulturne dediščine, ki so jo prizadeli konflikti, zanemarjanje ali človeške in naravne nesreče. V ta namen je organiziranih veliko projektov, eden od njih pa je letni ''Tour de Culture'', ki privabi veliko ljudi iz številnih držav. Na tem dogodku se promovira veliko spomenikov po vsem Kosovu, zanimivo pa je, da se ves prevoz opravlja s kolesi. Ta projekt organizirata CHwB in UN Habitat in je v preteklih letih dosegel velik uspeh.<ref>"Cultural Heritage without Borders." Cultural Heritage without Borders. N.p., n.d. Web. 23 Feb. 2013. http://chwbkosovo.org/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/ |date=2006-04-02 }}</ref><ref>Kosovo. Ministria E Kultures Rinise Dhe Sportit. - Ministria E Kulturës, Rinisë Dhe Sportit. N.p., n.d. Web. 23 Feb. 2013. http://www.mkrs-ks.org/?page=1,10 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130320032903/http://www.mkrs-ks.org/?page=1,10 |date=2013-03-20 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Cultural heritage of Kosovo}} *[http://www.mfa-ks.net/?page=2,120 Kosovo Ministry of Foreign Affairs — Cultural Heritage] *[https://web.archive.org/web/20060402194541/http://chwbkosovo.org/ Cultural Heritage without Borders: Kosovo] *[http://www.mei-ks.net/repository/docs/Aneksi_2_-_Lista_e_perkohshme_e_trashigimis_kulturore.pdf?lang=en&id=46/ List of Kosovo Cultural Heritage Under Temporary Protection - Ministry of Culture, Youth &Sports] * {{Citation | url = http://www.heritage.sense-agency.com/ | title = Targeting History and Memory | publisher = SENSE - Transitional Justice Center}} (dedicated to the study, research, and documentation of the destruction and damage of historic heritage during the Balkan Wars of the 1990s. The website contains judicial documents from the International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia (ICTY)). [[Kategorija:Zgodovina Kosova]] [[Kategorija:Kultura Kosova]] ov36wsm6p95qd2sa6l9ooqs8kffq4xy 0 583767 6655970 6438612 2026-04-05T08:24:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655970 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin|name=Hughes H-1 Racer|image=Hughes H-1 Racer photo D Ramey Logan.jpg|caption=H-1 Racer v [[National Air and Space Museum]]}} {{Infobox aircraft type|type=[[zračno dirkanje|Dirkalno letalo]]<br>letalo z dolgim doletom [za poskus doseganja rekorda]|national origin=[[Združene države Amerike]]|manufacturer=[[Hughes Aircraft]]|first flight=17. avgust 1935<ref>Dwiggins 1976, p. 64.</ref>|introduction=|status=muzejski primerek|produced=1935|number built=1|program cost=|unit cost=|developed from=|variants with their own articles=|developed into=}} |}  '''Hughes H-1 Racer''' ("dirkač") je [[Zračno dirkanje|dirkalno letalo,]] ki ga je leta 1935 izdelalo podjetje Hughes Aircraft. Z uporabo različnih kril je postavil tako svetovni hitrostni rekord kot tudi čezcelinski hitrostni rekord za polet preko [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] (od obale do obale obeh oceanov, [[Atlantski ocean|Atlantskega]] in [[Tihi ocean|Tihega]]). H-1 Racer je bilo zadnje letalo, ki ga je zgradil zasebnik in ki je postavilo svetovni hitrostni rekord; večina letal, ki so od takrat presegla rekord, je bila vojaških zasnov. == Razvoj == Med delom na svojem filmu ''Hell's Angels'' iz leta 1930 je [[Howard Hughes]] najel Glenna Odekirka za vzdrževanje flote več kot 100 letal, ki so jih uporabili pri snemanju filma. Oba sta si delila zanimanje za letalstvo ter skovala načrt za izdelavo letala, ki bi podiralo rekorde. Letalo so sicer poimenovali z različnimi imeni, vendar je splošno znano kot H-1. To je bil prvi tip letala, ki ga je izdelalo podjetje Hughes Aircraft. Oblikovanje se je pričelo leta 1934 z natančno izdelanim modelom (dolgim več kot dva metra), ki so ga preizkusili v vetrovniku [[Kalifornijski tehnološki inštitut|Kalifornijskega tehnološkega inštituta]] in razkrili zmožnost doseganja hitrosti okoli 587 km/h. == Oblikovanje == Poenostavitev je bila najpomembnejše merilo zasnove, kar je privedlo do tega, kar je bilo retroaktivno opisano kot "ena najčistejših in najelegantnejših zasnov letal, kar jih je bilo kdajkoli izdelanih". Med gradnjo je bilo razvitih veliko prelomnih tehnologij, vključno z individualno obdelanimi poravnanimi zakovicami, zaradi katerih je bila [[Aluminij|aluminijasta]] obloga letala izjemno gladka. H-1 je imel [[Pristajalno podvozje|zložljivo glavno podvozje]] in popolnoma zložljivo hidravlično aktivirano repno drsalko, s pomočjo katere so dosegli zmanjšanje upora pri običajnem repnem kolesu in s tem povečanje končne hitrosti.<ref name= "Marrett p. 20">{{cite magazine|last1=Marrett|first1=George J.|date=December 2004|title=The Racer|magazine=[[Wings (US magazine)|Wings]]|publisher=Republic Press|volume=34|issue=12|pages=19–20|issn=1067-0637}}</ref> Letalo je bilo opremljeno z dvovrstnim 14-valjnim [[Zvezdasti motor|zračno hlajenim zvezdastim motorjem]] Pratt&Whitney R-1535 s prostornino 25,15 litrov, prvotno ocenjen na {{Convert|700|hp|kW|0}}, vendar uglašen za moč več kot {{Convert|1000|hp|kW}}. Za doseganje rekordov tako pri največji hitrosti kot pri dirkah na dolge razdalje so izvorna kratkorazponska visokohitrostna krila zamenjali z daljšimi za lete na dolge razdalje. == Uporaba == [[Slika:HughesH1front.JPG|sličica| Dvokraki propeler [[Propeler s konstantnimi vrtljaji|s konstantno hitrostjo]] na letalu H-1 je bil še vedno standard zmogljivosti.]] Preden je H-1 poletel v zrak, je bil svetovni absolutni hitrostni rekord 702,9 km/h, ki ga je od oktobra 1934 držal [[hidroplan]] Macchi MC72. Rekord kopenskega letala je bil 505,85 km/h, povprečje Raymonda Delmotta v Caudronu C.460. Hughes je prvi polet H-1 pilotiral 17. avgusta 1935 na letališču Grand Central v Glendaleu v Kaliforniji. Mesec dni kasneje, 13. septembra, je Hughes na letališču Martin Field blizu Santa Ane v Kaliforniji podrl hitrostni rekord kopenskega letala in dosegel 567,12 km/h, povprečeno na štirih časovno merjenih prehodih. Letalo je bilo natovorjeno z minimalno količino goriva, da bi ohranili nizko težo, Hughes pa ni smel opraviti tretjega in četrtega preleta. Ker mu je zmanjkalo goriva, je strmoglavil na polju pese južno od Santa Ane, ne da bi utrpel resne poškodbe zase ali za letalo.{{Rp|133–134}} Ko so njegovi rojaki prispeli na kraj nesreče, je Hughes rekel: "Lahko ga popravimo; hitreje bo šel." Hughes je kasneje na dirkalniku H-1 Racer naredil manjše spremembe, da bi ga naredil primernejšega za poskus čezcelinskega hitrostnega rekorda. Najpomembnejša sprememba je bila vgradnja novega kompleta kril z večjim razponom, kar je zmanjšalo obremenitev kril. 19. januarja 1937, leto in pol po tem, ko je s H-1 postavil hitrostni rekord kopenskega letala, je Hughes podrl svoj čezcelinski hitrostni rekord, ko je neprekinjeno poletel iz [[Los Angeles|Los Angelesa]] v [[New York]] v 7 urah, 28 minutah in 25 sekundah, s čimer je za dve uri izboljšal prejšnji čas 9 ur in 27 minut. Njegova povprečna hitrost med letom je bila 518 km/h . <ref name="USCFC_TheRecordSetter">{{Navedi splet|last=Onkst|first=David H.|title=Howard R. Hughes, Jr.–The Record Setter|url=http://www.centennialofflight.net/essay/Explorers_Record_Setters_and_Daredevils/Hughes/EX28.htm|website=U.S. Centennial of Flight Commission|accessdate=15 May 2006|date=2003|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630210746/http://www.centennialofflight.net/essay/Explorers_Record_Setters_and_Daredevils/Hughes/EX28.htm|url-status=dead}}</ref> Glede na to, da so bila v tistem času sodobna vojaška letala še vedno [[Dvokrilnik|dvokrilna]], je Hughes pričakoval, da bo ameriško vojaško letalstvo (USAAC) sprejelo novo zasnovo njegovega letala in H-1 postavilo za osnovo nove generacije ameriških lovskih letal. Njegova prizadevanja, da bi prepričal letalski korpus, so propadla. V povojnem pričanju pred senatom je Hughes navedel, da je bil odpor do inovativne zasnove razlog za zavrnitev letala H-1 s strani USAAC: »Poskušal sem prodati to letalo vojski, vendar so ga zavrnili, ker takrat vojska ni menila, da je enokrilec primeren za lovsko letalo...« Letalski pisec William Wraga trdi, da je H-1 Racer navdihnil kasnejša lovska letala z zvezdastim motorjem, kot so [[Republic P-47 Thunderbolt]], [[Mitsubishi A6M Zero]] in [[Focke-Wulf Fw 190 Würger|Focke-Wulf Fw 190]], ne da bi za to ponudil kakršne koli argumente, razen da je »Hughes pokazal, kako je treba to narediti«. <ref name="Curtis">{{Navedi splet|last=Wraga|first=William|title=Curtis Wright and the Flying Tigers|url=http://www.curtisswright.com/history/1934-1941.asp|website=[[Curtiss-Wright]]|accessdate=16 May 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060516201920/http://www.curtisswright.com/history/1934-1941.asp|archivedate=16 May 2006}}</ref> Po vojni je Hughes trdil, da je »vsem bilo očitno, da je Mitsubishi A6M Zero kopiran iz Hughesovega H-1 Racerja«. Trdil je, da so oblika krila, zasnova [[Rep (letalo)|repa]] in splošna podobnost Zera izpeljane iz njegovega dirkalnika. [ N 1 ] Jiro Horikoshi, oblikovalec Mitsubishija Zero, je odločno zanikal obtožbe, da je Hughes H-1 vplival na zasnovo japonskega lovskega letala. Dirkalnik Hughes H-1 je predstavljen v filmu ''Moški proti nebu (Men Against the Sky)'' na RKO Radio Pictures iz leta 1940, kjer igra vlogo prototipa hitrega zasledovalnega plovila "McLean Aircraft". == Ohranitev letala == [[Slika:Hughes_H-1_Racer_Air_and_Space_Museum_photo_D_Ramey_Logan.jpg|sličica| Originalni dirkalnik H-1 na ogled v Nacionalnem letalskem in vesoljskem muzeju, november 2014]] Originalni H-1 Racer je bil leta 1975 podarjen muzeju Smithsonian in je na ogled v Nacionalnem letalskem in vesoljskem muzeju.<ref name="H-1 Racer">[https://airandspace.si.edu/collection-objects/hughes-h-1-racer "The H-1 Racer."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190721104223/https://airandspace.si.edu/collection-objects/hughes-h-1-racer|date=2019-07-21}} ''National Air and Space Museum.'' </ref> Zaradi gradbenega projekta v NASM je Hughes Racer razstavljen v centru Steven F. Udvar-Hazy v Chantillyju v Virginiji. Krila in trup sta bila zaradi prostorskih razlogov ločena. == Specifikacije (H-1 Racer, originalna krila) == {{aircraft specs |prime units? = imp |ref="Howard Hughes' H-1: The Search for the Fastest Plane in the World".<ref>Dwiggins 1976, pp. 61–62.</ref> |crew=1 |length ft=27 |length in=0 |length m=8.23 |span ft=31 |span in=9 |span m=9.67 |height ft=8 |height m=2.4 |wing area sqft=138 |wing area sqm=12.8 |empty weight lb=3,565 |empty weight kg=1,620 |gross weight lb=5,492 |gross weight kg=2,496 |eng1 name=[[Pratt & Whitney R-1535]] Twin Wasp Junior<ref>{{cite web|title=Pratt & Whitney R-1535 Twin Wasp Junior|url=http://www.shanaberger.com/engines/R-1535.htm|website=Ken's Aviation|access-date=14 March 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071021061752/http://www.shanaberger.com/engines/R-1535.htm|archive-date=21 October 2007|date=11 February 2004}}</ref> |eng1 type=[[radial engine]] |eng1 number=1 |eng1 hp=1000<ref name= "Marrett p. 20"/> |eng1 kw=750 |max speed mph=352 |max speed kmh=566 |wing loading lb/sqft=40 |wing loading kg/m2=195 |power/mass=0.13hp/lb (210W/kg) }} == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140px"> Slika:HughesH1RacerTail.JPG|alt=Tail structure| Struktura repa Slika:HughesH1RacerRearLandingGear.JPG|alt=Rear landing skid| Zadnji pristajalni drsnik Slika:HughesH1RacerRight.JPG|alt=Right side| Desna stran Slika:HughesH1Internals.JPG|alt=Detailed wood and metal work inside| Podrobna obdelava lesa in kovine v notranjosti Slika:HughesH1PropLower.JPG|alt=Propeller| Propeler Slika:HughesH1RacerTailTip.JPG|alt=Streamlined tail| Poenostavljen rep Slika:HughesH1fuselageUnder.JPG|alt=Flush metalwork for aerodynamics| Poravnana kovinska konstrukcija za aerodinamiko Slika:HughesH1canopy.JPG|alt=Canopy with flush metalwork| Nadstrešek s poravnano kovinsko konstrukcijo Slika:HughesH1nose.JPG|alt=The radial engine nacelle is oversized to allow exhaust to escape| Gondola radialnega motorja je velika in s tem omogoča uhajanje izpušnih plinov Slika:HughesH1frontdials.JPG|alt=View through the canopy of the instrument panel| Pogled skozi pokrov armaturne plošče Slika:HughesH1sidecontrols.JPG|alt=Side controls of cockpit| Stranski upravljalniki v pilotski kabini Slika:HughesH1PW.JPG|alt=Pratt & Whitney "Dependable Engines" emblem| Emblem Pratt & Whitney "Zanesljivi motorji" </gallery> == Sklici in opombe == ; Sklici {{Sklici}} ; Bibliografija  {{refbegin}} * {{cite book|last1=Cowin|first1=Hugh W.|year=1999|title=The Risk Takers: Racing & Record-Setting Aircraft: A Unique Pictorial Record 1908–1972|series=Aviation Pioneers|volume=2|location=London|publisher=[[Osprey Publishing]]|page=60|isbn=1855329042}} * {{cite magazine|last1=Drake|first1=Hal|date=September 1976|title=Howard Hughes was a Liar!|magazine=Air Classics|volume=12|issue=9|pages=12–13}} * {{cite magazine|last1=Dwiggins|first1=Don|author-link=Don Dwiggins |date=March 1976|title=Howard Hughes' H-1: The Search for the Fastest Plane in the World|magazine=Air Classics|volume=12|issue=3|pages=12–13}} * {{cite book|last1=Hirsch|first1=Robert S.|last2=Hirsch|first2=Russ N.|year=2005|title=Aircraft of Air Racing's Golden Age, Part II|location=Buena Park, California|publisher=Hirsch Publications|isbn=0976196026}} * {{cite magazine|last1=Marrett|first1=George J.|date=December 2004|title=The Racer|magazine=[[Wings (US magazine)|Wings]]|publisher=Republic Press|volume=34|issue=12|pages=19–20|issn=1067-0637}} * Matt, Paul and Kenn C. Rust. "Howard Hughes and the Hughes Racer." ''Historical Aviation Album XVI''. Temple City, California: Historical Aviation Album, 1980. {{ISBN|0-911852-50-6}}. {{refend}} == Zunanje povezave == ̈ {{Commons category-inline|Hughes H-1 Racer}} * [https://web.archive.org/web/20060907201316/http://www.library.unlv.edu/hughes/pages/aviator.html Spletna stran knjižnice Howarda Hughesa - Aviatorja (UNLV)] * [https://web.archive.org/web/20050830082007/http://www.wrightools.com/hughes/h1_history.htm Wright Tools - Zgodovina H-1] * [https://airandspace.si.edu/collection-objects/hughes-h-1-racer Dirkalnik H-1 - spletna stran Nacionalnega letalskega in vesoljskega muzeja,] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190721104223/https://airandspace.si.edu/collection-objects/hughes-h-1-racer|date=2019-07-21}} * [http://www.aafo.com/racing/history/hughes_racer/update-2/thestory.htm Hughesov dirkač] * [http://www.airspacemag.com/history-of-flight/cit-lerner.html Srebrna krogla: Nobeno letalo na svetu ni moglo zasenčiti Howarda Hughesa H-1 Racer, dokler Jim Wright ni zgradil njegove kopije.] * [http://www.fliegerweb.com/geschichte/flugzeuge/lexikon.php?show=lexikon-647 Hughes H-1 Racer, veliko tehničnih podrobnosti in slik (nemščina)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312075429/http://www.fliegerweb.com/geschichte/flugzeuge/lexikon.php?show=lexikon-647|date=2012-03-12}} [[Kategorija:Letala Hughes]] 370ndv62cwh3d18u9wgm9tez6ycxjj9 0 587880 6655886 6506595 2026-04-04T21:38:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Guilin |official_name = |native_name = {{lang|zh|桂林市 • {{lang|za|Gveilinz Si}}}} |other_name = Kveilin |nickname = |settlement_type = Prefekturno mesto |total_type = |motto = |image_skyline = {{multiple image |border = infobox |total_width = 280px |image_style = border:1; |perrow = 1/2/3/1 |image1 = View of Guilin from Elephant Trunk Hill (cropped).jpg |image2 = Xiangshan Scenic Area 89468-Guilin (31130832628).jpg |image3 = Lake Shanhu pagodas at night.jpg |image4 = Longsheng rice terraces 87849-Longsheng (49040768916).jpg |image5 = Jingjiang Princes City 89785-Guilin (49040802591).jpg |image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - China-7516.jpg |image7 = 1 aerial yangshuo panorama 2017.jpg }} |image_caption = Od leve proti desni, od zgoraj navzdol: Pogled na mesto Guilin; [[Hrib slonjega rilca]], [[Pagodi sonca in lune]]; [[Riževe terase Longšeng]], [[Knežja palača Džingdžjang]], [[Jama trstične piščali]]; pokrajina Jangšuo |image_size = 280px |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = [[Elephant Trunk Hill|City Emblem]] |blank_emblem_size = |image_map = Guangxi subdivisions - Guilin.svg |mapsize = |map_caption = Lega Guilina v Guangšiju |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |pushpin_map = China |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Lega na Kitajskem |pushpin_mapsize = | subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = Avtonomna pokrajina |subdivision_name1 = [[Guangši]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |parts_type = |parts_style = |parts = |p1 = |p2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |established_title = |established_date = |established_title1 = |established_date1 = |founder = |named_for = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 27.797 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = 2753 |area_metro_km2 = 5041 |area_blank1_title = |area_blank1_km2 = |elevation_footnotes = |elevation_m = 153 |elevation_max_m = |elevation_min_m = |population_as_of = 2020 census |population_footnotes = <ref>{{Cite web|url=https://www.citypopulation.de/en/china/guangxi/admin/|title = China: Guăngxī (Prefectures, Cities, Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> |population_note = |population_total = 4.931.137 |population_density_km2 = auto |population_metro = 2.148.641 |population_density_metro_km2 = auto |population_urban = 1.725.865 |population_density_urban_km2 = auto |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_density_blank1_km2 = | demographics_type2 = GDP<ref>{{citation|title=广西统计年鉴－2021|url=http://tjj.gxzf.gov.cn//tjsj/tjnj/material/tjnj20200415/2022/indexch.htm|website=tjj.gxzf.gov.cn}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | demographics2_title1 = Prefekturno mesto | demographics2_info1 = [[CN¥]] 231,1 mrd<br />[[US$]] 35,8 mrd | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = CN¥ 46.,767<br />US$ 7249 <!-- General information ---------------> |timezone = Kitajski standardni čas |utc_offset = +8 |coor_pinpoint = Guilin Central Square ({{lang|zh-Hans|桂林中心广场}}) |coordinates = {{coord|25.275|N|110.296|E|type:adm2nd_region:CN-45_source:Gaode|format=dms|display=it}} |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 541XXX |area_code = 0773 |iso_code = [[ISO 3166-2:CN|CN-GX-03]] |blank_name = |blank_info = |website = {{URL|www.guilin.gov.cn/}} |footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Guilin_(Chinese_characters).svg |piccap= "Guìlín" v kitajskih pismenkah |picupright=0.45 |c = {{linktext|lang=zh|桂林}} |p = Guìlín|showflag=p |bpmf = ㄍㄨㄟˋ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄌㄧㄣˊ |gr = Gueylin |w = Kuei⁴-lin² |mi = {{IPAc-cmn|g|ui|4|.|l|in|2}} |myr = Gwèilín |y =Gwailàhm |j = Gwai3lam4 |ci = {{IPAc-yue|gw|ai|3|.|l|am|4}} |h = Kui-lìm |zha = Gveilinz |zha57 = Gveilinƨ |psp = Kveilin |l="Gozd sladkega osmantusa" }} '''Guilin''' (standardna džuangščina: ''Gveilinz''), prej romanizirano kot '''Kveilin''', je mesto na ravni prefekture na severovzhodu kitajske avtonomne regije [[Guangši|Guangši–Džuang]]. Jee na zahodnem bregu [[Li (reka)|reke Li]] in na severu meji na Hunan. Njegovo ime pomeni »gozd sladkega osmantusa« zaradi velikega števila dišečih dreves sladkega [[dišeči oljkovec|osmanta]], ki rastejo v regiji. Mesto je že dolgo znano po svoji [[Južnokitajski kras|kraški]] pokrajini. Guilin je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Kitajskem,<ref>{{cite book |last=Foster |first=Simon |title=Frommer's China |url=https://archive.org/details/isbn_9781118094198 |url-access=registration |year=2012 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=9781118223529 |pages=[https://archive.org/details/isbn_9781118094198/page/612 612]}}</ref> z mestom pa se pogosto povezuje vzdevek »Ob vodi, ob gorah, najlepši, Guilin« ({{zh|labels=no|c=山水甲天下}})<ref>{{Cite web|url=http://language.chinadaily.com.cn/trans/2009-01/24/content_7414726.htm|script-title=zh:“桂林山水甲天下”之英译 |work=China Daily |language=zh-cn |access-date=2019-06-11}}</ref>. Kitajski državni svet je Guilin v prvi izdaji seznama imenoval za nacionalno znano zgodovinsko in kulturno mesto. == Zgodovina == Pred [[dinastija Čin|dinastijo Čin]] je območje Guilin naseljevalo ljudstvo Baijue. Leta 314 pr. n. št. je bilo ob bregovih reke Li ustanovljeno majhno naselje.<ref>{{Cite web|url=https://www.discoverchina.com/article/cruise-through-the-beautiful-scenery-of-the-li-river-in-guilin|title=Cruise Through The Beautiful Scenery Of The Li River In Guilin|website=Discover China|access-date=2020-01-25}}</ref> Med pohodi dinastije Čin (221–206 pr. n. št.) proti državi Nanjue je bila na območju okoli Guilina ustanovljena prva uprava.<ref name="Encyclopædia Britannica Online">{{cite web | url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/324390/Guilin | title=Guilin (China) Encyclopædia Britannica | publisher=Encyclopædia Britannica (Online) | access-date=11 July 2013}}</ref> Sodobno mesto je bilo znotraj Guilinske komanderije, od koder izvira sodobno ime ''Guilin''. Leta 111 pr. n. št., med vladavino cesarja Vuja iz [[dinastija Han|dinastije Han]], je bilo ustanovljeno okrožje Šjan ({{zh|links=no|s=始安县|t=始安縣}}), kar bi lahko šteli za začetek mesta. Leta 507 n. št. se je mesto preimenovalo v Guidžov (prefektura Gui, 桂州). Leta 634 je bilo na mestu sodobnega Guilina ustanovljeno okrožje Lingui pod prefekturo Gui. Leta 868 se je Pang Šun uprl dinastiji Tang iz prefekture Gui. Guilin je v času dinastij [[dinastija Tang|Tang]] in [[dinastija Song|Song]] cvetel, a je ostal okrožje. Mesto je bilo tudi povezava med centralno vlado in jugozahodno mejo, kjer so bile nameščene redne vojske za varovanje te meje. Skozi mesto so zgradili prekope, da so lahko zaloge hrane neposredno prevažali iz ravnice [[Jangce]], ki je bila donosna hrana, do najbolj oddaljene jugozahodne točke cesarstva. Leta 997 je bilo ustanovljeno zahodno okrožje Guangnan, predhodnik sodobnega [[Guangši]]ja, s prestolnico Guidžov. Leta 1133 se je Guidžov preimenoval v prefekturo Džingdžjang ({{zh|links=no|s=静江路|t=靜江路}}). Leta 1367 se je ime spremenilo v prefekturo Guilin ({{zh|labels=no|c=桂林府}}).<ref name="people">{{cite web |script-title=zh:桂林概况 |url=http://politics.people.com.cn/GB/8198/53318/53322/3707531.html |website=people.com.cn |language=zh-cn |access-date=29 October 2018 |archive-date=29 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181029191712/http://politics.people.com.cn/GB/8198/53318/53322/3707531.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1921 je Guilin postal eno od poveljstev Severne ekspedicijske armade pod vodstvom Sun Jat-sena.<ref>{{cite web|url=http://europe.chinadaily.com.cn/travel/2011-03/09/content_12142923.htm|title=Guilin never ceases to amaze|access-date=19 April 2016}}</ref> Leta 1940 je bilo ustanovljeno mesto Guilin.<ref>{{Cite web |url=http://www.justchina.org/china/guilin/guilin-history.asp |title=History of Guilin |access-date=18 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120509193825/http://www.justchina.org/china/guilin/guilin-history.asp |archive-date=9 May 2012 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.travelchinaguide.com/cityguides/guangxi/guilin/|title=Guilin History|access-date=19 April 2016}}</ref> Guilin je bil pred letom 1912 in od leta 1936 do 1949 glavno mesto province Guangxi. Guilin je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] postal eno najpomembnejših vojaških, prometnih in kulturnih središč Kitajske. Mesto se je drastično razširilo, ko so vanj prihajali begunci z vse Kitajske in do leta 1944 se je njegovo prebivalstvo povečalo s 70.000 pred vojno na več kot 500.000. Gostilo je intelektualce in umetnike, vključno z Guo Moruom, Mao Dunom, Ba Jinom, Tian Hanom, Xu Beihongom, Feng Zikaijem in mnogimi drugimi.<ref>{{cite news |title=初心50城｜广西桂林："抗战文化城"的新文旅之路 |url=https://www.thepaper.cn/newsDetail_forward_12355661 |access-date=7 December 2021 |agency=thepaper.cn |date=23 April 2021}}</ref> Leta 1950 je bilo glavno mesto province Guangši preseljeno iz Guilina v [[Naning]]. Leta 1981 je državni svet Guilin uvrstil na seznam štirih mest (ostala tri so [[Peking]], [[Hangdžov]] in [[Sudžov]]), kjer bi moralo biti varstvo zgodovinske in kulturne dediščine ter naravne pokrajine prednostni projekt.<ref>{{cite web|url=http://www.greatwall-of-china-beijing.com/guilin-travel.html#.UUc8KxeG1Lo|title=Beijing Hotels 【 #1 Ranked Hotel in Beijing 】 - Nehow.com|work=Nehow.com|access-date=19 April 2016|archive-date=25 May 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525161725/http://www.greatwall-of-china-beijing.com/guilin-travel.html#.UUc8KxeG1Lo|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.chinatourguide.com/guilin/guilin_history.html|title=Guilin History|access-date=19 April 2016}}</ref> <gallery> File:伏波山.JPG|Kip Ma Juana v Fubošanu v Guilinu File:抗戰時期的桂林.jpg|Ulice Guilina med drugo svetovno vojno File:Txu-oclc-10552568-ng49-10.jpg|Zemljevid, ki vključuje Guilin (označen kot 桂林 KUEI-LIN (KWEILIN) (Obzidan)) (AMS, 1954) </gallery> == Geografija == Guilin je v severnem Guangšiju, meji na Liudžov na zahodu, Laibin na jugozahodu, Vudžov na jugu, Hedžov na jugovzhodu in znotraj sosednjih Hunan, Huaihua na severozahodu, Šaojang na severu in Jongdžov na vzhodu. Skupna površina je 27.809 kvadratnih kilometrov. Topografijo območja zaznamujejo kraške formacije. Kras, ki obdaja Guilin, je sestavljen iz [[apnenec|apnenca]] in [[dolomit]]nih kamnin iz [[trias]]nega obdobja. Skozi mesto teče reka Li. Hribi in gore: hrib Diecai ({{lang|zh-hans-CN|叠彩山}}), [[Hrib slonjega rilca]] ([[pinjin]]: ''Xiàngbí Shān''), Hrib, ki premaguje valove ({{lang|zh-hans-CN|伏波山}}), gorovje Lipu, gora [[Kitten (gora)|Kitten]], najvišji vrh Guangšija, in hrib Jao ({{lang|zh-hans-CN|尧山}}). Jame: [[Jama trstične piščali]] (pinjin: Lúdí Yán), jama Sedem zvezd (pinjin: Qīxīngyán). == Podnebje == [[File:Guilin (579528340).jpg|thumb|Megla na reki Li]] Guilin ima vlažno subtropsko podnebje, na katerega vpliva monsun (Köppen ''Cfa'', ki meji na ''Cwa''), s kratkimi, milimi zimami in dolgimi, vročimi, vlažnimi poletji. Zima se začne suha, vendar postaja vse bolj vlažna in oblačna. Pomlad je običajno oblačna in pogosto deževna, medtem ko je poletje še vedno deževno, čeprav je najbolj sončen čas v letu. Jesen je sončna in suha. Mesečna 24-urna povprečna temperatura se giblje od 8,1 °C v januarju do 28,2 °C v juliju, letno povprečje pa je 19,12 °C. Letna količina padavin je nekaj manj kot 1890 mm in v največji meri (~50 %) pade od aprila do junija, ko se pojavijo slivove padavine, ki pogosto predstavljajo nevarnost poplav. Z mesečnim odstotkom možnega sončnega obsevanja od 14 % v marcu do 53 % v septembru mesto prejme 1487 ur močnega sončnega obsevanja letno. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -4,9 °C (čeprav je bila 25. januarja 1940 zabeležena neuradna rekordno nizka temperatura -5,0 °C)<ref>{{Cite web |title=中国各地城市的历史最低气温 |url=https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |access-date=2024-09-15 |website=weibo.com}}</ref> do 40,3 °C.<ref>{{Cite web |title=Extreme Temperatures Around the World |url=https://www.mherrera.org/temp.htm |access-date=2024-09-15 |website=www.mherrera.org}}</ref> == Upravne enote == Guilin upravlja sedemnajst upravnih enot, med njimi s 6 okrožji, 8 okrajev, 2 avtonomni okrožji in 1 mesto na ravni okrožja. {| class="wikitable ! Map |- | align="center"|<div style="position: relative" class="center"> {{Image label begin|image=Administrative Division Guilin.png|width={{{1|510}}}|link=}} {{Image label|x=550|y=1200|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Xiufeng District|{{small|'''Xiufeng'''}}]]}} {{Image label|x=680|y=1150|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Diecai District|{{small|'''Diecai'''}}]]}} {{Image label|x=600|y=1270|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Xiangshan District, Guilin|{{small|'''Xiangshan'''}}]]}} {{Image label|x=710|y=1210|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Qixing District|{{small|'''Qixing'''}}]]}} {{Image label|x=670|y=1420|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Yanshan District|{{small|'''Yanshan'''}}]]}} {{Image label|x=380|y=1230|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Lingui District|'''Lingui''']]}} {{Image label|x=750|y=1670|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Yangshuo County|'''Yangshuo<br />County''']]}} {{Image label|x=640|y=1040|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Lingchuan County, Guangxi|'''Lingchuan<br />County''']]}} {{Image label|x=1220|y=450|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Quanzhou County|'''Quanzhou<br />County''']]}} {{Image label|x=910|y=860|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Xing'an County|'''Xing'an<br />County''']]}} {{Image label|x=230|y=1540|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Yongfu County|'''Yongfu<br />County''']]}} {{Image label|x=1320|y=1020|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Guanyang County|'''Guanyang<br />County''']]}} {{Image label|x=300|y=570|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Longsheng Various Nationalities Autonomous County|'''Longsheng<br />County''']]}} {{Image label|x=860|y=380|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Ziyuan County|'''Ziyuan<br />County''']]}} {{Image label|x=1110|y=1980|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Pingle County|'''Pingle<br />County''']]}} {{Image label|x=1070|y=1530|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Gongcheng Yao Autonomous County|'''Gongcheng<br />County''']]}} {{Image label|x=690|y=2030|scale={{{1|510}}}/1820|text=[[Lipu, Guangxi|'''Lipu<br />{{small|(city)}}''']]}} {{Image label end}} </div> |} == Demografija == Po kitajskem popisu prebivalstva iz leta 2020 je imelo mesto 4.931.137 prebivalcev, od tega jih je 2.148.641 živelo v pozidanem (ali metropolitanskem) območju, ki ga sestavlja 6 mestnih okrožij in okraje Lingčuan, ki je zdaj v somestju. Po kitajskem popisu prebivalstva iz leta 2010 je bila največja etnična skupina v mestu na ravni prefekture [[Kitajci Han]], ki so predstavljali 84,53 % celotnega prebivalstva. Sledili so jim Jao s 7,79 % in Džuang s 4,81 %.<ref>广西壮族自治区统计局、广西壮族自治区人口普查办公室. 《广西壮族自治区2010年人口普查资料》. 中国统计出版社. 2012年7月. ISBN 978-7-5037-6549-0.</ref> Prebivalci mestnega območja Guilina govorijo narečje mandarinščine, medtem ko se Pinghua pretežno govori v predmestjih in okolici.<ref>{{cite web |title=桂林市志 方言志 |url=http://lib.gxdfz.org.cn/view-b10-389.html |publisher=广西壮族自治区地方志编纂委员会办公室 |accessdate=2025-08-04 |archive-date=2021-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211206185304/http://lib.gxdfz.org.cn/view-b10-389.html |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[File:桂林一院两馆北阙.jpg|thumb|Muzej in knjižnica Guilin]] *BDP na prebivalca je bil leta 2020 41891 jenov (približno 6569 USD), kar je št. 134. mesto med 659 kitajskimi mesti *Lokalne industrije: kondomi, farmacevtski izdelki, pnevmatike, stroji, gnojila, svila, parfumi, vino, čaj, cimet, zeliščna zdravila *Lokalni kmetijski proizvodi: šatian [[pomelo]], poletna pomaranča, ''Fructus Momordicae'', [[ginko]], lunin [[kaki]], ''Lipu Taro'', ''Sanhua'' alkohol, poprova omaka, fermentirana tofu torta, riževi rezanci Guilin, vodni kostanj, žito, ribe in suha mlečna krema v zvitkih Do leta 1949 so v Guilinu obstajale le [[termoelektrarna]], [[cementarna]] in nekaj majhnih tekstilnih tovarn kot znaki industrializacije. Vendar pa je Guilin od 1950-ih dodal tovarne elektronike, inženiringa in kmetijske opreme, zdravil, gume, avtobusov, tekstila in bombažne preje. Predelava hrane, vključno s predelavo lokalnih kmetijskih pridelkov, ostaja najpomembnejša industrija. Novejša in modernejša industrija se ponaša z visoko tehnologijo, terciarno industrijo pa zaznamujejo turizem, trgovina in storitve.<ref>{{cite web | url=http://www.china-window.com/china_economy/china_economy_guide/china-economy-guilin.shtml | title=Guilin Economy; china Window | access-date=11 July 2013 | archive-date=12 September 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150912072531/http://www.china-window.com/china_economy/china_economy_guide/china-economy-guilin.shtml | url-status=dead }}</ref> Državljani držav ASEAN ne potrebujejo vizuma za obisk Guilina, če je del potovanja, ki traja največ 144 ur (brez dneva prihoda).<ref>{{cite news |url=https://www.scmp.com/economy/china-economy/article/3242168/4-visa-free-ways-travel-china-land-sea-and-air-72-hours-30-days |title=5 visa-free ways to travel to China by land, sea and air for 72 hours and up to 30 days |author=Ralph Jennings |publisher=South China Morning Post |date=21 November 2023 |access-date=16 January 2024}}</ref> == Kuhinja == [[File:Doufuru.JPG|thumb|Guilinski vloženi tofu]] [[File:Guilin mifan.jpg|thumb|right|Guilinski riževi rezanci]] Guilinska kuhinja je mešanica kantonske kuhinje in kuhinje Džuang. Znana je po prigrizkih in uporabi začimb, zlasti [[čili]]ja. Čili omaka Guilin ({{lang|zh-hans|桂林辣椒酱}}), ki jo domačini pogosto uporabljajo pri kuhanju, je narejena iz svežega čilija, česna in fermentirane soje ter velja za enega od treh ''zakladov mesta'' ({{lang|zh-hans|桂林三宝}}). Druga dva od treh zakladov sta ''Guilin Sanhua DŽju'' ({{lang|zh|桂林三花酒}}), vrsta ''Mišjang Baijiu'' - likerja, destiliranega iz riža; in Guilinski vloženi tofu. Guilinski riževi rezanci so lokalna glavna jed za zajtrk že od dinastije Čin in so znani po svojem nežnem okusu. Legenda pravi, da je kuhar, ko so vojaki Čin, ki so trpeli zaradi driske, vstopili v to regijo, ustvaril guilinske riževe rezance za vojsko, ker so imeli težave z uživanjem lokalne hrane. Lokalna specialiteta so rezanci s konjskim mesom, vendar lahko to jed naročite tudi brez njega. Zongzi, cmok iz lepljivega riža in paste iz mung fižola, zavit v bambusov ali bananin list, je še ena priljubljena specialiteta v Guilinu. == Slikovite točke == <gallery heights="150px" perrow="5" mode="packed"> 1 li jiang guilin yangshuo 2011.jpg|Reka Li povezuje Guilin in okrožje Jangšuo 87340-Li-River (29881879337).jpg|Vožnja z ladjo po reki Li 1 ping an longji terrace 2011.jpg|Riževe terase Longšeng (Ping An) 1 pano cuiping yangshuo 2016.jpg|Vas Cuiping 1 pano xinping yangshupo.jpg|Vas Šingping 1 aerial yangshuo panorama 2017.jpg|Splavi, ki plujejo po reki Julong v Jangšuo, okrožje Guilin Sun and Moon Pagodas Guilin November 2017 HDR panorama.jpg|Pagodi Sonca in Lune v jezeru Šan Reed flute cave.jpg|Jama trstične piščali Guilin scenic.jpg|Slikovit razgled na mesto iz parka Sedem zvezd Longji rice terraces - 2023 10 11 Kaur Virunurm.jpg|Riževe terase Longdži </gallery> Slikovite točke okoli Guilina so: *[[Knežja palača Džingdžjang]], kraljevi kompleks iz časa dinastije Ming, ki leži blizu središča sodobnega Guilina. *[[Jama trstične piščali]] - znana tudi kot "Palača naravnih umetnosti"; jama je dobila ime po vrsti trstike, ki raste zunaj in jo je mogoče predelati v piščali. *[[Srebrna jama]] - Jama je talnega tipa s tremi plastmi in več kot desetimi slikovitimi točkami ter različnimi vrstami stalaktitov, ki so kristalno čisti in se lesketajo kot srebro, po čemer je jama dobila ime. *[[Li (reka)|Reka Li]] *[[Jangšuo]] je okrožje pod jurisdikcijo mesta Guilin *[[Jama sedmih zvezd]] in [[Park sedmih zvezd]] - obsežen apnenčasti jamski kompleks<ref>{{Cite web|url=https://www.discoverchina.com/guilin-tours|title=Guilin Tours - Best Tour Packages For Guilin, China in 2019|website=Discover China|access-date=2020-01-25}}</ref> ({{lang|zh-hans|七星公园}}) *Kamelja gora ({{lang|zh-hans|骆驼山}}) in [[Hrib slonjega rilca]] *Hrib nakopičenega venca ({{lang|zh-hans|堆花彩山}}) *Polmesečev hrib({{lang|zh|月牙山}}) *Fubo Hill ({{lang|zh|伏波山}}) *Nanxi Hill ({{lang|zh|南溪山}}) *Soteska Erlang ({{lang|zh-hans|二郎山峡谷}}) *Plaža Huangbu (rumena tkanina) ({{lang|zh-hans|黄埔滩}}) *[[Lunin hrib]] - hrib z naravnim lokom *[[Riževe terase Longšeng]] - Terasasta polja so zgrajena vzdolž pobočja, ki se vije od rečnega brega do vrha gore, med 600 in 800 metri *Starodavno mesto Dašu ({{lang|zh-hans|大圩古市镇}}) *Starodavno mesto Šingping ({{lang|zh-hans|兴坪古镇}}) *Duxiu, Vrh samotne lepote ({{lang|zh-hans|独秀峰}}) *Krajinski vrt Liusanjie ({{lang|zh-hans|刘三姐景观园}}) *Hrib Jao ({{lang|zh-hans|尧山}}) *[[Pagodi sonca in lune]] ({{lang|zh-hans|日月双塔}}) - sta dve pagodi zgrajeni v mestnem jarku Guilina v času dinastije Tang == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Guilin}} {{Commons|2=Guilin}} {{Wikivoyage}} * [https://web.archive.org/web/20130115104930/http://www.guilin.gov.cn/ Guilin Government Official website] {{in lang|zh}} [[Kategorija:Guilin| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 314]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1940]] [[Kategorija:Guangši]] [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] kart4pwh245maoyvet6no8n7wzrq5yo 0 589735 6656042 6508181 2026-04-05T09:20:53Z Pinky sl 2932 sl Kopenhagen 6656042 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Evropska agencija za okolje | native_name = European Environment Agency | logo = EEA agency logo.svg | image = | image_size = | image_caption = | formed = 1990 | preceding1 = | dissolved = | superseding1 = | jurisdiction = [[Evropska Unija]] | headquarters = [[Kopenhagen]], [[Danska]] | coordinates = {{coord|55.681208|12.586609|format=dms|type:landmark|display=inline,title}} | motto = | employees = | budget = | chief1_name = [[Leena Ylä-Mononen]] | chief1_position = Izvršni direktor | keydocument1 = [http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/AUTO/?uri=celex:32009R0401 Regulation (EC) No 401/2009] <!-- (etc.) -->| website = {{Official URL}} | map = {{Location map many | European Union | width = 250px | label1 = Kopenhagen | caption1 = | position1 = right | coordinates1 = {{coord|55.4|12.34}}}} | map_size = 275 | map_caption = | footnotes = | agency_type = }} [[Slika:European_Environment_Agency_Building_in_Copenhagen_at_winter.jpg|sličica|Stavba Evropske agencije za okolje v Københavnu pozimi]] '''Evropska agencija za okolje''' ('''European Environment Agency'''; kratica '''EEA''') je [[Agencije Evropske unije|agencija Evropske unije]] (EU), katere naloga je zagotoviti zanesljive neodvisne informacije o okolju na področju podnebne politike, ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih ciljev, ki jih določajo države.<ref>{{Navedi splet|title=Evropska agencija za okolje (EEA)|url=https://european-union.europa.eu/institutions-law-budget/institutions-and-bodies/search-all-eu-institutions-and-bodies/european-environment-agency-eea_sl|website=european-union.europa.eu|accessdate=2025-09-08|language=sl|publisher=EU: Generalni direktorat za komuniciranje}}</ref> ==Definicija== Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije (EU), ki zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Njen cilj je pomagati vsem, ki sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju [[Okoljska politika|okoljske politike]], ter obveščati splošno javnost. == Organizacija == Agencija je bila ustanovljena z Uredbo [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (EGS) št. 1210/1990 (spremenjeno z Uredbo EGS št. 933/1999 in Uredbo ES št. 401/2009) in je začela delovati leta 1994 s sedežem v [[København|Københavnu]] na [[Danska|Danskem]]. Agencijo vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 32 držav članic, predstavnik [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in dva znanstvenika, ki ju imenuje [[Evropski parlament]], pri delu pa ga podpira znanstveni odbor agencije. Trenutna izvršna direktorica agencije je [[Leena Ylä-Mononen]], imenovana za petletni mandat, ki se je začel 1. junija 2023. == Države članice == Članice agencije so vse [[Države članice Evropske unije|države članice]] Evropske unije; vendar pa lahko tudi druge države postanejo članice na podlagi sporazumov, sklenjenih med njimi in EU. Bila je prva organizacija EU, ki je odprlo članstvo za 13 držav kandidatk (pred [[Širitev Evropske unije|širitvijo EU leta 2004]]). Agencija ima 32 držav članic in šest sodelujočih držav. Članice so 27 [[Države članice Evropske unije|držav članic Evropske unije]] skupaj z [[Islandija|Islandijo]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]], [[Norveška|Norveško]], [[Švica|Švico]] in [[Turčija|Turčijo]]. Od [[Brexit|Brexita]] leta 2020 Združeno kraljestvo ni več članica EU in zato tudi ne članica EEA. Šest držav [[Balkan|Zahodnega Balkana]] so sodelujoče države: [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]], [[Srbija]] in [[Kosovo]] na podlagi resolucije [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta ZN]] 1244/99.<ref>[http://www.eea.europa.eu/about-us/countries-and-eionet Countries and Eionet], European Environment Agency, Retrieved on 24 July 2013.</ref> Te oblike sodelovanja so vključene v omrežje Eionet in jih EU podpira prek »Instrument for Pre-Accession Assistance« (instrument za predpristopno pomoč). EEA je dejavna članica [[Mreža EPA|mreže EPA]].<ref>{{cite web| url = http://epanet.ew.eea.europa.eu/| title = European Network of the Heads of Environment Protection Agencies.| access-date = 15 April 2012| archive-date = 30 May 2010| archive-url = https://web.archive.org/web/20100530071547/http://epanet.ew.eea.europa.eu/| url-status = dead}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Države članice EU !! Države članice izven EU !! Sodelovalne države |- | {{flag|Avstrija}} || {{flag|Islandija}} || {{flag|Albanija}} |- | {{flag|Belgija}} || {{flag|Liechtenstein}} || {{flag|Bosna in Hercegovina}} |- | {{flag|Bolgarija}} || {{flag|Norveška}} || {{flag|Kosovo}}<ref>(na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244/99)</ref> |- | {{flag|Hrvaška}} || {{flag|Švica}} || {{flag|Črna gora}} |- | {{flag|Češka}} || {{flag|Turčija}} || {{flag|Severna Makedonija}} |- | {{flag|Ciper}} || || {{flag|Srbija}} |- | {{flag|Danska}} |- | {{flag|Estonija}} |- | {{flag|Finska}} |- | {{flag|Francija}} |- | {{flag|Nemčija}} |- | {{flag|Grčija}} |- | {{flag|Madžarska}} |- | {{flag|Irska}} |- | {{flag|Italija}} |- | {{flag|Latvija}} |- | {{flag|Litva}} |- | {{flag|Luxembourg}} |- | {{flag|Malta}} |- | {{flag|Nizozemska}} |- | {{flag|Poljska}} |- | {{flag|Portugalska}} |- | {{flag|Romunija}} |- | {{flag|Slovaška}} |- | {{flag|Slovenija}} |- | {{flag|Španija}} |- | {{flag|Švedska}} |- |} == Poročila in podatki == Evropska agencija za okolje (EEA) pripravlja poročila na podlagi zanesljivih podatkov o različnih temah, kot so biotska raznovrstnost, kakovost zraka, promet in podnebne spremembe. Poročila so tesno povezana s politikami in zakonodajo Evropske unije na področju okolja. Z njimi spremljajo napredek ter opozarjajo na področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi. V skladu z ustanovno uredbo EEA je glavno poročilo agencije [https://www.eea.europa.eu/soer State and Outlook of Europe's environment] (SOER, "Stanje in obeti evropskega okolja"). Gre za celovito oceno, ki analizira trende, doseganje ciljev ter pripravlja napovedi za srednje in dolgoročno obdobje. Agencija vsako leto objavi tudi poročilo o evropskih območjih z najslabšo kakovostjo zraka, v katerem posebej obravnava onesnaženost z drobnimi delci [[PM 2,5]].<ref>{{cite web|url=https://www.eea.europa.eu/themes/air/urban-air-quality/european-city-air-quality-viewer|title=European city air quality viewer}}</ref> EEA te podatke in informacije objavlja na [https://www.eea.europa.eu/ svoji glavni spletni strani] ter na posebnih tematskih portalih, kot so [https://biodiversity.europa.eu/ Biodiversity Information System for Europe] (BISE), [https://water.europa.eu/ Water Information System for Europe] (WISE) in [https://climate-adapt.eea.europa.eu/ ClimateADAPT]. Portal Climate-ADAPT vsebuje podatke o pričakovanih podnebnih spremembah, ranljivosti regij in sektorjev, primerih prilagoditve, možnostih ukrepov, orodjih za načrtovanje prilagoditve ter politikah EU. === Evropski naravovarstveni informacijski sistem === Evropski naravovarstveni informacijski sistem (European Nature Information System; EUNIS) omogoča dostop do javno dostopnih podatkov v zbirki podatkov EUNIS o [[Vrsta (biologija)|vrstah]], [[Habitat|habitatnih]] tipih in zavarovanih območjih po vsej Evropi. Je del Evropskega podatkovnega centra za biotsko raznovrstnost (BDC) in ga upravlja EEA. Zbirka podatkov vsebuje podatke<ref>[http://eunis.eea.europa.eu/about About] EUNIS. Retrieved 2018-11-18.</ref> * o vrstah, habitatnih tipih in določenih območjih v okviru [[Natura 2000]], * iz gradiva, ki ga je zbral Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost * omenjene v ustreznih mednarodnih konvencijah in na [[Rdeči seznam IUCN|rdečih seznamih IUCN]], * zbranih iz poročanj, ki jih izvaja EEA. == Mednarodno sodelovanje == Poleg svojih 32 članic in šestih sodelujočih držav iz [[Balkan|balkanskega]] območja EEA sodeluje tudi s sosednjimi in drugimi državami ter regijami, predvsem v okviru Evropske sosedske politike:<ref>{{cite web|title=International Cooperation|url=http://www.eea.europa.eu/about-us/international-cooperation|website=eea.europa.eu|publisher=European Environment Agency|date=22 July 2016|access-date=23 April 2017}} (scroll down to "European Neighborhood Project")</ref> * države članice vzhodnega partnerstva : Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija * države članice [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] : Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, [[Palestinska narodna uprava|Palestinska oblast]], Sirija, Tunizija * druge države [[ENPI]] : Rusija * [[Srednja Azija|srednjeazijske]] države: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan Poleg tega EEA sodeluje z več mednarodnimi organizacijami in ustreznimi agencijami naslednjih držav: * Združene države Amerike * Kanada == Uradni jeziki == 26 uradnih jezikov, ki jih uporablja EEA so: [[bolgarščina]], [[češčina]], [[hrvaščina]], [[danščina]], [[nemščina]], [[grščina]], [[angleščina]], [[španščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[francoščina]], [[madžarščina]], [[islandščina]], [[italijanščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[malteščina]], [[nizozemščina]], [[norveščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[švedščina]] in [[turščina]]. == Glej tudi == * [[Agencije Evropske unije]] * [[Občanska znanost]] * [[Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Official website}} *[https://web.archive.org/web/20071011054327/http://terrestrial.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Land Use and Spatial Information (ETC LUSI)] *[https://web.archive.org/web/20060620214641/http://air-climate.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Air and Climate Change(ETC/ACC)] *[https://biodiversity.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Biological Diversity(ETC/BD)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190712225655/https://biodiversity.eionet.europa.eu/ |date=12 July 2019 }} *[https://web.archive.org/web/20060717215340/http://air-climate.eionet.europa.eu/databases/MDS/index_html Model Documentation System (MDS)] *[http://www.eea.europa.eu/maps/ozone/welcome The European Environment Agency's near real-time ozone map (ozoneweb)] *[https://climate-adapt.eea.europa.eu The European Climate Adaptation Platform Climate-ADAPT] *[http://eunis.eea.europa.eu/ EUNIS homepage] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Københavnu]] [[Kategorija:Agencije Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Okoljevarstvene organizacije]] 4s5n6la1wt5b64fl36e0hlbxaf2pd9n 6656045 6656042 2026-04-05T09:21:41Z Pinky sl 2932 København 6656045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Evropska agencija za okolje | native_name = European Environment Agency | logo = EEA agency logo.svg | image = | image_size = | image_caption = | formed = 1990 | preceding1 = | dissolved = | superseding1 = | jurisdiction = [[Evropska Unija]] | headquarters = [[København]], [[Danska]] | coordinates = {{coord|55.681208|12.586609|format=dms|type:landmark|display=inline,title}} | motto = | employees = | budget = | chief1_name = [[Leena Ylä-Mononen]] | chief1_position = Izvršni direktor | keydocument1 = [http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/AUTO/?uri=celex:32009R0401 Regulation (EC) No 401/2009] <!-- (etc.) -->| website = {{Official URL}} | map = {{Location map many | European Union | width = 250px | label1 = København | caption1 = | position1 = right | coordinates1 = {{coord|55.4|12.34}}}} | map_size = 275 | map_caption = | footnotes = | agency_type = }} [[Slika:European_Environment_Agency_Building_in_Copenhagen_at_winter.jpg|sličica|Stavba Evropske agencije za okolje v Københavnu pozimi]] '''Evropska agencija za okolje''' ('''European Environment Agency'''; kratica '''EEA''') je [[Agencije Evropske unije|agencija Evropske unije]] (EU), katere naloga je zagotoviti zanesljive neodvisne informacije o okolju na področju podnebne politike, ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih ciljev, ki jih določajo države.<ref>{{Navedi splet|title=Evropska agencija za okolje (EEA)|url=https://european-union.europa.eu/institutions-law-budget/institutions-and-bodies/search-all-eu-institutions-and-bodies/european-environment-agency-eea_sl|website=european-union.europa.eu|accessdate=2025-09-08|language=sl|publisher=EU: Generalni direktorat za komuniciranje}}</ref> ==Definicija== Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije (EU), ki zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Njen cilj je pomagati vsem, ki sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju [[Okoljska politika|okoljske politike]], ter obveščati splošno javnost. == Organizacija == Agencija je bila ustanovljena z Uredbo [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (EGS) št. 1210/1990 (spremenjeno z Uredbo EGS št. 933/1999 in Uredbo ES št. 401/2009) in je začela delovati leta 1994 s sedežem v [[København|Københavnu]] na [[Danska|Danskem]]. Agencijo vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 32 držav članic, predstavnik [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in dva znanstvenika, ki ju imenuje [[Evropski parlament]], pri delu pa ga podpira znanstveni odbor agencije. Trenutna izvršna direktorica agencije je [[Leena Ylä-Mononen]], imenovana za petletni mandat, ki se je začel 1. junija 2023. == Države članice == Članice agencije so vse [[Države članice Evropske unije|države članice]] Evropske unije; vendar pa lahko tudi druge države postanejo članice na podlagi sporazumov, sklenjenih med njimi in EU. Bila je prva organizacija EU, ki je odprlo članstvo za 13 držav kandidatk (pred [[Širitev Evropske unije|širitvijo EU leta 2004]]). Agencija ima 32 držav članic in šest sodelujočih držav. Članice so 27 [[Države članice Evropske unije|držav članic Evropske unije]] skupaj z [[Islandija|Islandijo]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]], [[Norveška|Norveško]], [[Švica|Švico]] in [[Turčija|Turčijo]]. Od [[Brexit|Brexita]] leta 2020 Združeno kraljestvo ni več članica EU in zato tudi ne članica EEA. Šest držav [[Balkan|Zahodnega Balkana]] so sodelujoče države: [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]], [[Srbija]] in [[Kosovo]] na podlagi resolucije [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta ZN]] 1244/99.<ref>[http://www.eea.europa.eu/about-us/countries-and-eionet Countries and Eionet], European Environment Agency, Retrieved on 24 July 2013.</ref> Te oblike sodelovanja so vključene v omrežje Eionet in jih EU podpira prek »Instrument for Pre-Accession Assistance« (instrument za predpristopno pomoč). EEA je dejavna članica [[Mreža EPA|mreže EPA]].<ref>{{cite web| url = http://epanet.ew.eea.europa.eu/| title = European Network of the Heads of Environment Protection Agencies.| access-date = 15 April 2012| archive-date = 30 May 2010| archive-url = https://web.archive.org/web/20100530071547/http://epanet.ew.eea.europa.eu/| url-status = dead}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Države članice EU !! Države članice izven EU !! Sodelovalne države |- | {{flag|Avstrija}} || {{flag|Islandija}} || {{flag|Albanija}} |- | {{flag|Belgija}} || {{flag|Liechtenstein}} || {{flag|Bosna in Hercegovina}} |- | {{flag|Bolgarija}} || {{flag|Norveška}} || {{flag|Kosovo}}<ref>(na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244/99)</ref> |- | {{flag|Hrvaška}} || {{flag|Švica}} || {{flag|Črna gora}} |- | {{flag|Češka}} || {{flag|Turčija}} || {{flag|Severna Makedonija}} |- | {{flag|Ciper}} || || {{flag|Srbija}} |- | {{flag|Danska}} |- | {{flag|Estonija}} |- | {{flag|Finska}} |- | {{flag|Francija}} |- | {{flag|Nemčija}} |- | {{flag|Grčija}} |- | {{flag|Madžarska}} |- | {{flag|Irska}} |- | {{flag|Italija}} |- | {{flag|Latvija}} |- | {{flag|Litva}} |- | {{flag|Luxembourg}} |- | {{flag|Malta}} |- | {{flag|Nizozemska}} |- | {{flag|Poljska}} |- | {{flag|Portugalska}} |- | {{flag|Romunija}} |- | {{flag|Slovaška}} |- | {{flag|Slovenija}} |- | {{flag|Španija}} |- | {{flag|Švedska}} |- |} == Poročila in podatki == Evropska agencija za okolje (EEA) pripravlja poročila na podlagi zanesljivih podatkov o različnih temah, kot so biotska raznovrstnost, kakovost zraka, promet in podnebne spremembe. Poročila so tesno povezana s politikami in zakonodajo Evropske unije na področju okolja. Z njimi spremljajo napredek ter opozarjajo na področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi. V skladu z ustanovno uredbo EEA je glavno poročilo agencije [https://www.eea.europa.eu/soer State and Outlook of Europe's environment] (SOER, "Stanje in obeti evropskega okolja"). Gre za celovito oceno, ki analizira trende, doseganje ciljev ter pripravlja napovedi za srednje in dolgoročno obdobje. Agencija vsako leto objavi tudi poročilo o evropskih območjih z najslabšo kakovostjo zraka, v katerem posebej obravnava onesnaženost z drobnimi delci [[PM 2,5]].<ref>{{cite web|url=https://www.eea.europa.eu/themes/air/urban-air-quality/european-city-air-quality-viewer|title=European city air quality viewer}}</ref> EEA te podatke in informacije objavlja na [https://www.eea.europa.eu/ svoji glavni spletni strani] ter na posebnih tematskih portalih, kot so [https://biodiversity.europa.eu/ Biodiversity Information System for Europe] (BISE), [https://water.europa.eu/ Water Information System for Europe] (WISE) in [https://climate-adapt.eea.europa.eu/ ClimateADAPT]. Portal Climate-ADAPT vsebuje podatke o pričakovanih podnebnih spremembah, ranljivosti regij in sektorjev, primerih prilagoditve, možnostih ukrepov, orodjih za načrtovanje prilagoditve ter politikah EU. === Evropski naravovarstveni informacijski sistem === Evropski naravovarstveni informacijski sistem (European Nature Information System; EUNIS) omogoča dostop do javno dostopnih podatkov v zbirki podatkov EUNIS o [[Vrsta (biologija)|vrstah]], [[Habitat|habitatnih]] tipih in zavarovanih območjih po vsej Evropi. Je del Evropskega podatkovnega centra za biotsko raznovrstnost (BDC) in ga upravlja EEA. Zbirka podatkov vsebuje podatke<ref>[http://eunis.eea.europa.eu/about About] EUNIS. Retrieved 2018-11-18.</ref> * o vrstah, habitatnih tipih in določenih območjih v okviru [[Natura 2000]], * iz gradiva, ki ga je zbral Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost * omenjene v ustreznih mednarodnih konvencijah in na [[Rdeči seznam IUCN|rdečih seznamih IUCN]], * zbranih iz poročanj, ki jih izvaja EEA. == Mednarodno sodelovanje == Poleg svojih 32 članic in šestih sodelujočih držav iz [[Balkan|balkanskega]] območja EEA sodeluje tudi s sosednjimi in drugimi državami ter regijami, predvsem v okviru Evropske sosedske politike:<ref>{{cite web|title=International Cooperation|url=http://www.eea.europa.eu/about-us/international-cooperation|website=eea.europa.eu|publisher=European Environment Agency|date=22 July 2016|access-date=23 April 2017}} (scroll down to "European Neighborhood Project")</ref> * države članice vzhodnega partnerstva : Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija * države članice [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] : Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, [[Palestinska narodna uprava|Palestinska oblast]], Sirija, Tunizija * druge države [[ENPI]] : Rusija * [[Srednja Azija|srednjeazijske]] države: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan Poleg tega EEA sodeluje z več mednarodnimi organizacijami in ustreznimi agencijami naslednjih držav: * Združene države Amerike * Kanada == Uradni jeziki == 26 uradnih jezikov, ki jih uporablja EEA so: [[bolgarščina]], [[češčina]], [[hrvaščina]], [[danščina]], [[nemščina]], [[grščina]], [[angleščina]], [[španščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[francoščina]], [[madžarščina]], [[islandščina]], [[italijanščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[malteščina]], [[nizozemščina]], [[norveščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[švedščina]] in [[turščina]]. == Glej tudi == * [[Agencije Evropske unije]] * [[Občanska znanost]] * [[Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Official website}} *[https://web.archive.org/web/20071011054327/http://terrestrial.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Land Use and Spatial Information (ETC LUSI)] *[https://web.archive.org/web/20060620214641/http://air-climate.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Air and Climate Change(ETC/ACC)] *[https://biodiversity.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Biological Diversity(ETC/BD)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190712225655/https://biodiversity.eionet.europa.eu/ |date=12 July 2019 }} *[https://web.archive.org/web/20060717215340/http://air-climate.eionet.europa.eu/databases/MDS/index_html Model Documentation System (MDS)] *[http://www.eea.europa.eu/maps/ozone/welcome The European Environment Agency's near real-time ozone map (ozoneweb)] *[https://climate-adapt.eea.europa.eu The European Climate Adaptation Platform Climate-ADAPT] *[http://eunis.eea.europa.eu/ EUNIS homepage] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Københavnu]] [[Kategorija:Agencije Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Okoljevarstvene organizacije]] hwcuesfm9hk4jpg8qcktrebsk2sn34j 6656063 6656045 2026-04-05T09:47:14Z Ljuba24b 92351 /* Države članice */ dp 6656063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladna agencija | name = Evropska agencija za okolje | native_name = European Environment Agency | logo = EEA agency logo.svg | image = | image_size = | image_caption = | formed = 1990 | preceding1 = | dissolved = | superseding1 = | jurisdiction = [[Evropska Unija]] | headquarters = [[København]], [[Danska]] | coordinates = {{coord|55.681208|12.586609|format=dms|type:landmark|display=inline,title}} | motto = | employees = | budget = | chief1_name = [[Leena Ylä-Mononen]] | chief1_position = Izvršni direktor | keydocument1 = [http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/AUTO/?uri=celex:32009R0401 Regulation (EC) No 401/2009] <!-- (etc.) -->| website = {{Official URL}} | map = {{Location map many | European Union | width = 250px | label1 = København | caption1 = | position1 = right | coordinates1 = {{coord|55.4|12.34}}}} | map_size = 275 | map_caption = | footnotes = | agency_type = }} [[Slika:European_Environment_Agency_Building_in_Copenhagen_at_winter.jpg|sličica|Stavba Evropske agencije za okolje v Københavnu pozimi]] '''Evropska agencija za okolje''' ('''European Environment Agency'''; kratica '''EEA''') je [[Agencije Evropske unije|agencija Evropske unije]] (EU), katere naloga je zagotoviti zanesljive neodvisne informacije o okolju na področju podnebne politike, ohranjanja biotske raznovrstnosti in drugih okoljskih ciljev, ki jih določajo države.<ref>{{Navedi splet|title=Evropska agencija za okolje (EEA)|url=https://european-union.europa.eu/institutions-law-budget/institutions-and-bodies/search-all-eu-institutions-and-bodies/european-environment-agency-eea_sl|website=european-union.europa.eu|accessdate=2025-09-08|language=sl|publisher=EU: Generalni direktorat za komuniciranje}}</ref> ==Definicija== Evropska agencija za okolje (EEA) je agencija Evropske unije (EU), ki zagotavlja neodvisne informacije o okolju. Njen cilj je pomagati vsem, ki sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju [[Okoljska politika|okoljske politike]], ter obveščati splošno javnost. == Organizacija == Agencija je bila ustanovljena z Uredbo [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (EGS) št. 1210/1990 (spremenjeno z Uredbo EGS št. 933/1999 in Uredbo ES št. 401/2009) in je začela delovati leta 1994 s sedežem v [[København|Københavnu]] na [[Danska|Danskem]]. Agencijo vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad 32 držav članic, predstavnik [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in dva znanstvenika, ki ju imenuje [[Evropski parlament]], pri delu pa ga podpira znanstveni odbor agencije. Trenutna izvršna direktorica agencije je [[Leena Ylä-Mononen]], imenovana za petletni mandat, ki se je začel 1. junija 2023. == Države članice == Članice agencije so vse [[Države članice Evropske unije|države članice]] Evropske unije; vendar pa lahko tudi druge države postanejo članice na podlagi sporazumov, sklenjenih med njimi in EU. Bila je prva organizacija EU, ki je odprlo članstvo za 13 držav kandidatk (pred [[Širitev Evropske unije|širitvijo EU leta 2004]]). Agencija ima 32 držav članic in šest sodelujočih držav. Članice so 27 [[Države članice Evropske unije|držav članic Evropske unije]] skupaj z [[Islandija|Islandijo]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajnom]], [[Norveška|Norveško]], [[Švica|Švico]] in [[Turčija|Turčijo]]. Od [[Brexit|Brexita]] leta 2020 Združeno kraljestvo ni več članica EU in zato tudi ne članica EEA. Šest držav [[Balkan|Zahodnega Balkana]] so sodelujoče države: [[Albanija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Severna Makedonija]], [[Srbija]] in [[Kosovo]] na podlagi resolucije [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta ZN]] 1244/99.<ref>[http://www.eea.europa.eu/about-us/countries-and-eionet Countries and Eionet], European Environment Agency, Retrieved on 24 July 2013.</ref> Te oblike sodelovanja so vključene v omrežje Eionet in jih EU podpira prek »Instrument for Pre-Accession Assistance« (instrument za predpristopno pomoč). EEA je dejavna članica [[Mreža EPA|mreže EPA]].<ref>{{cite web| url = http://epanet.ew.eea.europa.eu/| title = European Network of the Heads of Environment Protection Agencies.| access-date = 15 April 2012| archive-date = 30 May 2010| archive-url = https://web.archive.org/web/20100530071547/http://epanet.ew.eea.europa.eu/| url-status = dead}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Države članice EU !! Države članice izven EU !! Sodelujoče države |- | {{flag|Avstrija}} || {{flag|Islandija}} || {{flag|Albanija}} |- | {{flag|Belgija}} || {{flag|Liechtenstein}} || {{flag|Bosna in Hercegovina}} |- | {{flag|Bolgarija}} || {{flag|Norveška}} || {{flag|Kosovo}}<ref>(na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN 1244/99)</ref> |- | {{flag|Hrvaška}} || {{flag|Švica}} || {{flag|Črna gora}} |- | {{flag|Češka}} || {{flag|Turčija}} || {{flag|Severna Makedonija}} |- | {{flag|Ciper}} || || {{flag|Srbija}} |- | {{flag|Danska}} |- | {{flag|Estonija}} |- | {{flag|Finska}} |- | {{flag|Francija}} |- | {{flag|Nemčija}} |- | {{flag|Grčija}} |- | {{flag|Madžarska}} |- | {{flag|Irska}} |- | {{flag|Italija}} |- | {{flag|Latvija}} |- | {{flag|Litva}} |- | {{flag|Luxembourg}} |- | {{flag|Malta}} |- | {{flag|Nizozemska}} |- | {{flag|Poljska}} |- | {{flag|Portugalska}} |- | {{flag|Romunija}} |- | {{flag|Slovaška}} |- | {{flag|Slovenija}} |- | {{flag|Španija}} |- | {{flag|Švedska}} |- |} == Poročila in podatki == Evropska agencija za okolje (EEA) pripravlja poročila na podlagi zanesljivih podatkov o različnih temah, kot so biotska raznovrstnost, kakovost zraka, promet in podnebne spremembe. Poročila so tesno povezana s politikami in zakonodajo Evropske unije na področju okolja. Z njimi spremljajo napredek ter opozarjajo na področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi. V skladu z ustanovno uredbo EEA je glavno poročilo agencije [https://www.eea.europa.eu/soer State and Outlook of Europe's environment] (SOER, "Stanje in obeti evropskega okolja"). Gre za celovito oceno, ki analizira trende, doseganje ciljev ter pripravlja napovedi za srednje in dolgoročno obdobje. Agencija vsako leto objavi tudi poročilo o evropskih območjih z najslabšo kakovostjo zraka, v katerem posebej obravnava onesnaženost z drobnimi delci [[PM 2,5]].<ref>{{cite web|url=https://www.eea.europa.eu/themes/air/urban-air-quality/european-city-air-quality-viewer|title=European city air quality viewer}}</ref> EEA te podatke in informacije objavlja na [https://www.eea.europa.eu/ svoji glavni spletni strani] ter na posebnih tematskih portalih, kot so [https://biodiversity.europa.eu/ Biodiversity Information System for Europe] (BISE), [https://water.europa.eu/ Water Information System for Europe] (WISE) in [https://climate-adapt.eea.europa.eu/ ClimateADAPT]. Portal Climate-ADAPT vsebuje podatke o pričakovanih podnebnih spremembah, ranljivosti regij in sektorjev, primerih prilagoditve, možnostih ukrepov, orodjih za načrtovanje prilagoditve ter politikah EU. === Evropski naravovarstveni informacijski sistem === Evropski naravovarstveni informacijski sistem (European Nature Information System; EUNIS) omogoča dostop do javno dostopnih podatkov v zbirki podatkov EUNIS o [[Vrsta (biologija)|vrstah]], [[Habitat|habitatnih]] tipih in zavarovanih območjih po vsej Evropi. Je del Evropskega podatkovnega centra za biotsko raznovrstnost (BDC) in ga upravlja EEA. Zbirka podatkov vsebuje podatke<ref>[http://eunis.eea.europa.eu/about About] EUNIS. Retrieved 2018-11-18.</ref> * o vrstah, habitatnih tipih in določenih območjih v okviru [[Natura 2000]], * iz gradiva, ki ga je zbral Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost * omenjene v ustreznih mednarodnih konvencijah in na [[Rdeči seznam IUCN|rdečih seznamih IUCN]], * zbranih iz poročanj, ki jih izvaja EEA. == Mednarodno sodelovanje == Poleg svojih 32 članic in šestih sodelujočih držav iz [[Balkan|balkanskega]] območja EEA sodeluje tudi s sosednjimi in drugimi državami ter regijami, predvsem v okviru Evropske sosedske politike:<ref>{{cite web|title=International Cooperation|url=http://www.eea.europa.eu/about-us/international-cooperation|website=eea.europa.eu|publisher=European Environment Agency|date=22 July 2016|access-date=23 April 2017}} (scroll down to "European Neighborhood Project")</ref> * države članice vzhodnega partnerstva : Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija * države članice [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] : Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, [[Palestinska narodna uprava|Palestinska oblast]], Sirija, Tunizija * druge države [[ENPI]] : Rusija * [[Srednja Azija|srednjeazijske]] države: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan Poleg tega EEA sodeluje z več mednarodnimi organizacijami in ustreznimi agencijami naslednjih držav: * Združene države Amerike * Kanada == Uradni jeziki == 26 uradnih jezikov, ki jih uporablja EEA so: [[bolgarščina]], [[češčina]], [[hrvaščina]], [[danščina]], [[nemščina]], [[grščina]], [[angleščina]], [[španščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[francoščina]], [[madžarščina]], [[islandščina]], [[italijanščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[malteščina]], [[nizozemščina]], [[norveščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[švedščina]] in [[turščina]]. == Glej tudi == * [[Agencije Evropske unije]] * [[Občanska znanost]] * [[Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *{{Official website}} *[https://web.archive.org/web/20071011054327/http://terrestrial.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Land Use and Spatial Information (ETC LUSI)] *[https://web.archive.org/web/20060620214641/http://air-climate.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Air and Climate Change(ETC/ACC)] *[https://biodiversity.eionet.europa.eu/ European Topic Centre on Biological Diversity(ETC/BD)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190712225655/https://biodiversity.eionet.europa.eu/ |date=12 July 2019 }} *[https://web.archive.org/web/20060717215340/http://air-climate.eionet.europa.eu/databases/MDS/index_html Model Documentation System (MDS)] *[http://www.eea.europa.eu/maps/ozone/welcome The European Environment Agency's near real-time ozone map (ozoneweb)] *[https://climate-adapt.eea.europa.eu The European Climate Adaptation Platform Climate-ADAPT] *[http://eunis.eea.europa.eu/ EUNIS homepage] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Københavnu]] [[Kategorija:Agencije Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Okoljevarstvene organizacije]] mvi9v9f9f6xclzwnmcva7prkzlynjep 0 592604 6655945 6644033 2026-04-05T07:52:48Z ~2026-21052-09 257693 6655945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Januar 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Slika:ESC_2026_Map.svg|sličica|alt=Zeleno: Sodelujoči Modro: Avtomatska kvalifikacija Siva: Nesodelujoči|Seznam sodelujočih držav]] [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Sodelujoče države == === 1. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |1. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Hrvaška|y=}} |[[Lelek (glasbena skupina)|Lelek]] |Andromeda |- |{{Esc|Finska|y=}} |Santa Linda Lampenius & Pete |Liekinheitin |- |{{Esc|Gruzija|y=}} |[[Bzikebi]] |On Replay |- |{{Esc|Grčija|y=}} |[[Akylas]] |Ferto |- |{{Esc|Moldavija|y=}} |[[Satoshi]] |Viva, Moldova |- |{{Esc|Portugalska|y=}} |Letras Bandidos |Rosa |- |{{Esc|Švedska|y=}} |Felicia |My System |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Belgija|y=}} |[[Essyla]] |Dancing on the Ice |- |{{Esc|Estonija|y=}} |[[Vanilla Ninja]] |Too Epic to Be True |- |{{Esc|Izrael|y=}} |[[Noam Bettan]] |Michelle |- |{{Esc|Litva|y=}} |Lion Ceccah |Sólo Quiero Más |- |{{Esc|Črna Gora|y=}} |[[Tamara Živković]] |Nova zora |- |{{Esc|Poljska|y=}} |Alicja |Pray |- |{{Esc|San Marino|y=}} |Senhit & Boy George |Superstar |- |{{Esc|Srbija|y=}} |Lavina |Kraj Mene |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |Sarah Engels |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija | |Kraj Mene |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] 7imfvtexywvimaksdivhufcz147l34a 6655948 6655945 2026-04-05T07:55:13Z ~2026-21052-09 257693 6655948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem Evrovizije | name = Pesem Evrovizije | year = 2026 | theme = United by Music | host = Österreichischer Rundfunk (ORF) | venue = [[Wiener Stadthalle]]<br />Dunaj, Avstrija | final = 16. maja 2026 | semi1 = 12. maja 2026 | semi2 = 14. maja 2026 | exproducer = Michael Krön | entries = 35 | return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}} | non-return = {{Ubl| {{esc|Irska}}| {{esc|Islandija}}| {{esc|Nizozemska}}| {{esc|Slovenija}}| {{esc|Španija}}}} | participants update = Januar 2026 | prev_year = 2025 | Map ListOut = Y | logo = | exsupervisor = [[Martin Green]] | director = }} [[Slika:ESC_2026_Map.svg|sličica|alt=Zeleno: Sodelujoči Modro: Avtomatska kvalifikacija Siva: Nesodelujoči|Seznam sodelujočih držav]] [[Pesem Evrovizije 2026]] bo 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se bo odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem, ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Odvijalo se bo v dveh predizborih 12. in 14. maja ter finala, ki bo 16. maja 2026. Tekmovanje organizira [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}</ref> Tekmovanja se bodo ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], tekmovanje pa bojkotirajo [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]], [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}</ref> == Sodelujoče države == === 1. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |1. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Hrvaška|y=}} |[[Lelek (glasbena skupina)|Lelek]] |Andromeda |- |{{Esc|Finska|y=}} |Santa Linda Lampenius & Pete |Liekinheitin |- |{{Esc|Gruzija|y=}} |[[Bzikebi]] |On Replay |- |{{Esc|Grčija|y=}} |[[Akylas]] |Ferto |- |{{Esc|Moldavija|y=}} |[[Satoshi]] |Viva, Moldova |- |{{Esc|Portugalska|y=}} |Letras Bandidos |Rosa |- |{{Esc|Švedska|y=}} |Felicia |My System |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Belgija|y=}} |[[Essyla]] |Dancing on the Ice |- |{{Esc|Estonija|y=}} |[[Vanilla Ninja]] |Too Epic to Be True |- |{{Esc|Izrael|y=}} |[[Noam Bettan]] |Michelle |- |{{Esc|Litva|y=}} |Lion Ceccah |Sólo Quiero Más |- |{{Esc|Črna Gora|y=}} |[[Tamara Živković]] |Nova zora |- |{{Esc|Poljska|y=}} |Alicja |Pray |- |{{Esc|San Marino|y=}} |Senhit & Boy George |Superstar |- |{{Esc|Srbija|y=}} |Lavina |Kraj Mene |} === 2. Predizbor === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |2. Predizbor ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- ! rowspan="7" |Prva polovica |{{Esc|Armenija|y=}} |Simon |Paloma Rumba |- |{{Esc|Azerbajdžan|y=}} |Jiva |Just Go |- |{{Esc|Bolgarija|y=}} |[[Dara (pevka)|Dara]] |Bangaranga |- |{{Esc|Češka|y=}} |Daniel Zizka |Crossroads |- |{{Esc|Luksemburg|y=}} |[[Eva Marija]] |Mother Nature |- |{{Esc|Romunija|y=}} |Versuri Alexandra Câpitânescu |Choke Me |- |{{Esc|Švica|y=}} |[[Veronica Fusaro]] |Alice |- ! rowspan="8" |Druga polovica |{{Esc|Albanija|y=}} |[[Alis (pevec)|Alis]] |Nân |- |{{Esc|Avstralija|y=}} |[[Delta Goodrem]] |Eclipse |- |{{Esc|Ciper|y=}} |[[Antigoni Buxton|Antigoni]] |Jalla |- |{{Esc|Danska|y=}} |[[Søren Torpegaard Lund]] |Før vi går hjem |- |{{Esc|Latvija|y=}} |[[Atvara]] |Ēnā |- |{{Esc|Malta|y=}} |[[Aidan (pevec)|Aidan]] |Bella |- |{{Esc|Norveška|y=}} |Jonas Lovv |Ya Ya Ya |- |{{Esc|Ukrajina|y=}} |[[Viktoria Anton|Leléka]] |Ridnym |} === Finale === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" ! scope="col" |Država ! scope="col" |Izvajalec ! scope="col" |Pesem |- |{{Esc|Avstrija|y=}} |[[Benjamin Gedeon|Cosmó]] |Tanzschein |- |{{Esc|Francija|y=}} |Paroles Monroe |Regarde |- |{{Esc|Nemčija|y=}} |Sarah Engels |Fire |- |{{Esc|Italija|y=}} |Sal Da Vinci |Per Sempre Si |- |{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}} |[[Look Mum No Computer]] |Eins Zwei Drei |- |🇧🇪 Belgija |Essyla |Dancing on the ice |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] dxe9w7bkba9als7bysk6fo96us6hpsa 0 594190 6655805 6655637 2026-04-04T18:01:31Z Stebunik 55592 /* Poslikava kapele */ 6655805 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-sremski škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 5e3apuw159ontki2rnpgywgbczkl9xd 6655851 6655805 2026-04-04T19:44:08Z Stebunik 55592 6655851 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-sremski škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] lwy5qjcji73uyycyud1ag2cmrca76al 6655864 6655851 2026-04-04T20:33:44Z Stebunik 55592 /* Petkove molitve */ 6655864 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-sremski škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] a356yw4rpizqhkxxa6lqutw2z6mg54e 6655916 6655864 2026-04-05T05:56:01Z Stebunik 55592 6655916 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] m9ku74omc6qotltf4garn0u5f41wnc6 6656002 6655916 2026-04-05T08:51:31Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6656002 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. – U bakteriološkom pogledu - čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. - Z bakteriološkega vidika - čista. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 08udhy9wt7p5rqhs6ucplp5zb8azaqh 6656019 6656002 2026-04-05T09:01:38Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6656019 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 1y68rxtdnjqhddkq9ilbl4u0vw7qp1l 6656030 6656019 2026-04-05T09:06:00Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6656030 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim izvirom | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 0711fwi7q2d4x62eqjky1sgfdrg5mp5 6656034 6656030 2026-04-05T09:11:35Z Stebunik 55592 6656034 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[sveti vrelec|svetim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v naposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je osemdesetih let prejšnjega stoletja skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] nvzfrnamab43vt4tj4oa17fnml9m5u2 6656046 6656034 2026-04-05T09:21:42Z Stebunik 55592 6656046 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je nato Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] nato prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 2u6o3c5d20kwviyl8i16jeqxb2hoy2y 6656050 6656046 2026-04-05T09:23:58Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6656050 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] gp12ggz6vorzt9mjibvct6w7rq2nk3l 6656053 6656050 2026-04-05T09:26:32Z Stebunik 55592 6656053 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je moldavski knez prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] f9ujkfbglh750e7hv6t0q5fhbjmnbcg 6656059 6656053 2026-04-05T09:41:33Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6656059 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]].<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] m0484t4mgwj27uf6dzf8gpnpjyzpge9 6656061 6656059 2026-04-05T09:44:51Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6656061 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam.<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref>, blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] bbbop4l4ve5tgvb9rfjgas9x2prfr5r 6656064 6656061 2026-04-05T09:47:15Z Stebunik 55592 /* Poslikava kapele */ 6656064 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] 1do7hyo6lc9xxfq0gombqf824txpboz 6656066 6656064 2026-04-05T09:48:22Z Stebunik 55592 /* Petkove molitve */ 6656066 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve pri beograjskih vrelcih === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja), ko se je zadnji srbski vojak vrnil iz vojne; zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] ezfd4lwwzi625npofo74mn9pcv7sf1v 6656068 6656066 2026-04-05T09:50:26Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6656068 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve pri beograjskih vrelcih === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja); zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestabilna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa je pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja voda mikrobiološko ni neoporečna. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] nrf76ukiac4vkzyz57ujtxy9ymwaj9a 6656070 6656068 2026-04-05T09:54:10Z Stebunik 55592 /* Zdravilni vrelec in njegove lastnosti */ 6656070 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveta Petka}} {{drugipomeni2|Cerkev svete Petke}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Svete Petke, Beograd | fullname = Romarska Cerkev Svete Petke na Kalemegdanu v Beogradu | image = Petka-1310 cerkev sveta vodica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Svete Petke s čudodelnim vrelcem in romarji | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Petka Balkanska]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = | bull date = | founded date = | founder = neki plemič | groundbreaking = [[1417]] | completed date = [[1937]] | consecrated date = [[27. oktober]] [[1937]]<br>[[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški škof vikar]] [[Sava Trlajić|Trlajić]]<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Momir Korunović]] <br>napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]. <ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = slog srbsko-bizantinski | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 1 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Svete Petke – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = | lokacija = | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev sv. [[Petka Balkanska|Petke]] na [[Kalemegdan]]u v [[Beograd]]u'''<ref>Čeprav se uradno uporablja naziv „Kapela sv. Petke“ in spada pravzaprav pod "Cerkev Rožico" — je kljub njeni majhnosti priljubljen naziv med ljudstvom samo „Cerkev svete Petke“</ref> ({{lang-la|Templum Sanctae Perpetuae in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Свете Петка на Келемегдану|translit=Crkva Svete Petke na Kalemegdanu}}) stoji v najstarejšem [[Beograd|beograjskem]] območju [[Kalemegdan]]u v občini Stari grad; pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kapela je postavljena nad [[čudodelni vrelec|čudodelnim vrelcem]] in je posvečena sveti [[Petka Balkanska|Petki]]. Nahaja se na poti, ki povezuje zgornje in spodnje mesto [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] v neposredni bližini [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožice]], čudodelni vrelec ali sveti izvir pa je v samem [[oltar]]ju kapele. Današnja kapela je bila zgrajena leta 1937 po načrtu stavbenika [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]]. Njene notranje stene in oboke prekrivajo [[mozaik]]i, ki jih je 1980-1983 skrbno izdelal dandanes najbolj znani srbski slikar in mozaikar [[Đuro Radlović]].<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> Cerkev spada pod upravo [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]]. == Zgodovina == Čeprav bi bilo nadvse zanimivo tukaj navesti vsaj na kratko tudi življenjepis svete Petke, se v tem članku omejimo le na dogajanje po njeni smrti, kar je tudi povezano s cerkvico njenega imena na [[Kalemegdan]]u in nenavadno usodo njenih [[relikvije|relikvij]] — medtem ko je njeno življenje in češčenje opisano v posebnem članku "[[Petka Balkanska]]". 1238 je [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarski cesar]] [[Ivan Asen II.|Asen]] prinesel njene relikvije v [[Trnovo]], od koder so prišle na [[Bajazid|Bajazidov]] dvor v [[Carigrad]]u. Od tam jih je prenesla 1398 cesarica oziroma despotica in monahinja Milica v [[Kruševac]] kmalu po [[Nikopoljska bitka|Nikopoljski bitki]] 1396, v kateri so [[Srbi]], vojskujoči se na turški strani, zadali [[kristjani|kristjanom]] smrtni udarec.<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Njene [[relikvija|relikvije]] je Milicin sin [[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] prenesel 1402 v svojo novo belograjsko prestolnico. Kapelo svete Petke v Beogradu pa je leta 1417 zgradil neznan velikaš, in vanjo so položili Petkine ostanke.<ref name=":0">{{Cite web |last=Lazić |first=Jovana |date= |title=Цркве Ружица и Света Петка |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |archive-date=2009-05-19 |access-date=2022-07-15 |website=Православље |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/ |url-status=bot: unknown }}</ref> Natančen položaj te kapele ni znan, niti ali je bila postavljena v bližini svetega izvira.<ref name=":0" /> Ko so po obleganju [[Turki]] 1521 osvojili [[Beograd]], so bile relikvije prenesene v [[Carigrad]], v srbsko mestno četrt Bujukder. 1641 jih je [[Kneževina Moldavija|moldavski knez]] [[Vasile Lupu]]<ref>Vasile Lupu je bil moldavski knez od 1634 do 1653 s sedežem v Cociju</ref>prenesel v [[Jasi]], kjer so še danes.<ref name=":0" /><ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Sedanja kapela vsebuje delček teh relikvij.<ref name=":0" /> Pred današnjo cerkvico je poprej na pobočju stala kapela iz zbite ilovke (zemunica) okrašena z [[ikona]]mi in s svetim vrelcem odznotraj, do katerega se je moralo po stopnicah.<ref name=":0"/> Ker je bila v slabem stanju, so na pobudo [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]] začeli gradnjo današnje kapele, ki so jo posvetili na god svete Petke leta 1937.<ref name=":0" /><ref name="капела књига">{{Cite book |title=Капела Свете Петке и црква Ружица |date=2010 |publisher=Српска патријаршија |edition=3. допуњено и исправљено |location=Београд}}</ref> Pri kopanju temeljev so takrat odkrili ostanke starejšega hrama in kosti vojakov, padlih pri obrambi Beograda v letih 1914 in 1915, ki so jih prenesli v bližnjo [[kostnica|kostnico]] — ki je oddaljena za lučaj kamna in napravljena v sklopu sosednje [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkve Rožica]].<ref name=":0" /> Najdene so bile tudi nekatere lobanje in nagrobniki nekaterih [[Turki|turških]] velikašev, vključno s tistim vezirja [[Ali paša Marašli|Ali paša Marašlija]], ki je bil zadnji dokaj nepriljubljeni turški poveljnik v Beogradu.<ref>Ali paša Marašli ({{lang-tr|Maraşlı Ali Paşa}}; {{lang-sr|Marašli Ali-paša}}, * Maraš v Mali Aziji, † Beograd 1821) je bil rumelijski valija in beograjski vezir (1815-1821)</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-a/page/ali-pasa-marasli|title= АЛИ-ПАША МАРАШЛИ|publisher= Српска енциклопедија|author= Радомир Ј. Поповић|place=Beograd|language=sr|date=2010|accessdate=27. november 2025}}</ref><ref>{{Cite news |date=1935-10-28 |title=На Калемегдану су пронађене кости и натписи двојице угледних турских паша из седамнаестог и деветнаестог века |language=sr |pages=8|work=Време|url=https://digitalna.nb.rs/wb/NBS/Periodika/SD_EA14D129E93A8F6C7A1935AA12C320B4/1935/10/28?pageIndex=00008}}</ref> O teh začetkih gradnje in o zanimivih najdbah pri kopanju temeljev je obširno poročal tudi beograjski dnevnik "Politika". Poleg natančnega opisa življenja, smrti svetnice in usode njenih relikvij je omenjena tudi zgodovina kapele. Pri kopanju temeljev za novo cerkev so namreč strokovnjaki prišli do ugotovitve, da zidovi in temelji izhajajo še iz [[Rimsko cesarstvo|rimskih časov]]. Sveti izvirek pa je ohranjen, kakor so ga našli.<ref>[http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 ''На темељима капеле Св. Петке подиже се нова црква'', "Политика", 28. окт. 1935, стр. 7] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120184209/http://www.digitalna.nb.rs/wb/NBS/novine/politika/1935/10/28?pageIndex=00007 |date=2022-01-20 }}. digitalna.nb.rs</ref> Stavbna celota kapele vključuje tudi [[krstilnica|krstilnico]] in [[župnišče]].<ref name=":0"/> == Poslikava kapele == Kapela je bila poslikana — oziroma živopisana z živopisom — kar dvakrat. Prvi živopis je napravil 1948 akademski slikar [[Vladimir Predojević]]. Zaradi slabe obdelave in kakovosti uporabljenih materialov, še bolj pa zaradi vlažnih zidov, so freske kmalu propadle. Glavni vzrok nevolje pa so bile sveče, ki so jih verniki od jutra do večera prižigali v tem malem prostoru, ki je končno izgledal kot kaka dimnica, črna stavba iz davnih časov (po domače imenovan "zelher").<ref>{{cite book|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=132}}</ref> Da bi preprečili te težave, so vdrugič uporabili tehniko mozaika; sveče so smeli odslej prižigati na drugem mestu, stavbo pa so tudi temeljito izolirali, brez česar niti mozaiki ne bi mogli preživeti. Druge slike je na okrog 500 m² s tisoči pozlačenih ploščic raznih barv med letoma 1980 in 1983 živopisal takrat še mladi in navdušeni beograjski slikar in priznani mozaikar [[Đuro Radlović]], ki se je tudi pozneje izkazal v izdelavi mnogih mozaikov v najsodobnejših tehnikah, od katerih je nekatere izumil kar sam;<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770|title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> blagoslovil pa jih je [[German Đorić|patriarh German]] 27. februarja 1983.<ref name="капела књига"/> === Petkove molitve pri beograjskih vrelcih === Kapelo je mogoče obiskati vsak dan, najpogosteje pa jo obiščejo ob petkih in za [[proščenje|slavske dneve]], zlasti na god svete Petke 27. oktobra. Vsak petek zjutraj se v Cerkvi Rožici odvija [[bogoslužje]] z branjem kanona svete Petke in poljubljanjem njenih relikvij, popoldne (v sedanjem času je obojno dopoldne) pa poteka pobožnost v kapeli svete Petke.<ref name="капела књига"/> Zaradi čudodelnega studenca je torej že iz davnine izredno priljubljena #''Petkina cerkev'', ki je med Belograjčanim na splošno znana kar kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak ''vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]]'', kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi ''vrelec pa je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]''; oba sta zelo obiskana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> === Zdravilni vrelec in njegove lastnosti === ;Ljudsko izročilo ima vrelec za zdravilen Zanimivo, da je bilo območje okoli Beograda v davnih časih prekrito z gostim gozdom; zato so bili izviri na vseh straneh in nič čudnega, da je bil takrat tudi izvir Svete Petke močnejši kot je danes.<ref>Капела Свете Петке и црква Ружица (3. допуњено и исправљено. изд.). Београд: Српска патријаршија. 2010.</ref> Obstoj zdravilnega vrelca prvič omenja leta 1658 [[Michel Quiclet]].<ref name=":0"/> Prvič je presahnil po umiku srbske vojske leta 1915, vendar je ponovno zažuborel 1918 na praznik [[Onezim|svetega Onezima]] (28. februarja); zato na ta dan v kapeli poteka liturgija in blagoslov vode.<ref name=":0" /> Čeprav je na splošno močno verovanje o zdravilnosti te vode iz vrelca v Cerkvi Svete Petke, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Higijenski zavod sicer redno spremlja pitnost in uporabnost tudi te vode, kot to dela vestno za vse druge pitne vode v Srbiji. Kakšen glas se namreč tudi med verniki sliši, ki uporabe te vode ne priporoča; glede uporabe te voda za pitje pa tudi Zavod ne prižiga zelene luči: ;Sodobne analize menijo, da voda ni pitna {| |- ! Voda nije za piće<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> ! Voda ni pitna |- | <blockquote> Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize<br> Čuveni Izvor Svete Petke na Kalemegdanu, odnosno, na Beogradskoj tvrđavi, mnogi smatraju lekovitim i čudotvornim. Postoje razne legende i verovanja, ali voda, ipak, nije uvek dobra za piće, pokazuju analize Gradskog zavoda za javno zdravlje. Kvalitet vode je nestalan, pa je u pojedinim periodima godine ona ispravna, a nekad, ipak, nije preporučljiva za piće. Prema poslednjim analizama od 4. i 25. januara, voda je mikrobiološki neispravna. O tome nema obaveštenja na česmi. #Izvor, sa kojeg ljudi tradicionalno toče vodu na Kalemegdanu, posebno tokom praznika Svete Petke, prošle godine je bio značajno čistiji u odnosu na 2020. i 2021. #Od ukupno 25 uzoraka prošle godine samo u tri uočena je fizičko-hemijska nepravilnost, a i pet bakteriološka. Naravno, kada jedan od ova dva parametra nije dobar, voda nije za piće. #Godine 2021. uzeto je ukupno 24 uzorka, a 13 (54 posto) je bilo fizičko-hemijski neispravno, dok je bakteriološki neispravno bilo 10 (42 posto). #U 2020. godini četiri uzorka (17 posto) nisu bila dobra po fizičko-hemijskom sastavu, a deset (42 posto) zbog prisustva bakterija. #U okviru Programa monitoringa kvaliteta podzemnih voda na teritoriji Beograda, finansiranog od strane Sekretarijata za zaštitu životne sredine grada Beograda, Gradski zavod za javno zdravlje Beograd vrši redovnu kontrolu higijenske ispravnosti vode za piće na 34 objekta javnih česama sa izvorskom vodom u užoj i široj zoni grada, kazali su ta "Telegraf" u ovoj ustanovi. #Program kontrole predviđa sistematske kontrole kvaliteta vode sa javnih česama i kontinuirano uzorkovanje i laboratorijsko ispitivanje fizičko-hemijskih i mikrobioloških parametara, a periodično i biološke i parazitološke analize uzoraka podzemne vode, odnosno vode za piće iz 17 javnih česama tokom cele godine dva puta mesečno, i jedan put mesečno iz 17 objekata u prigradskim naseljima u periodu od aprila do septembra. #Filter za prečišćavanje postavljen na izvoru Svete Petke na Kalemegdanu, daje relativno zadovoljavajuće rezultate u pogledu kondicioniranja vode, ali se beleži veći udeo mikrobiološki neispravnih uzoraka, pre svega usled nepostojanja sistema za završnu dezinfekciju vode. </blockquote> | <blockquote> Voda iz izvira Svete Petke na Kalemegdanu velja za čudežno, vendar ''ni pitna:'' To so rezultati analize<br> Znameniti izvir Svete Petke na Kalemegdanu, torej na Beograjski trdnjavi, mnogi smatrajo za zdravilnega in čudežnega. Obstajajo različne legende in prepričanja, vendar voda ni vedno dobra za pitje, kot kažejo analize Mestnega zavoda za javno zdravje. Kakovost vode je nestanovitna, zato je v določenih obdobjih leta neoporečna, včasih pa njeno pitje ni priporočljivo. Po zadnjih analizah z dne 4. in 25. januarja 2023 ''voda mikrobiološko ni neoporečna''. Na fontani ni nobenega obvestila o tem. Izvir, iz katerega ljudje tradicionalno točijo vodo na Kalemegdanu, zlasti med praznikom Svete Petke, je bil lani bistveno čistejši v primerjavi z letoma 2020 in 2021. #Od skupno 25 vzorcev lani so bile fizikalne in kemične nepravilnosti opažene le pri treh, pet pa je bilo bakterioloških. Seveda, ko eden od teh dveh parametrov ni dober, voda ni primerna za pitje. #V letu 2021 je bilo odvzetih skupno 24 vzorcev, od tega jih je bilo 13 (54 odstotkov) fizikalno-kemično neoporečnih, 10 (42 odstotkov) pa bakteriološko oporečnih. #V letu 2020 štirje vzorci (17 odstotkov) niso bili dobri glede fizikalno-kemijske sestave, deset (42 odstotkov) pa zaradi prisotnosti bakterij. #V okviru Programa spremljanja kakovosti podzemne vode na območju Beograda, ki ga financira Sekretariat za varstvo okolja mesta Beograd, Mestni zavod za javno zdravje Beograd izvaja redni nadzor nad higiensko neoporečnostjo pitne vode v 34 objektih z javnimi pipami z izvirsko vodo v ožjem in širšem območju mesta. #Program nadzora predvideva sistematične kontrole kakovosti vode iz javnih pip ter stalno vzorčenje in laboratorijsko testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov ter periodične biološke in parazitološke analize vzorcev podzemne vode, tj. pitne vode iz 17 javnih pip skozi vse leto dvakrat mesečno in enkrat mesečno iz 17 objektov v primestnih naseljih v obdobju od aprila do septembra. #Čistilni filter, nameščen na izviru Svete Petke na Kalemegdanu, daje sorazmerno zadovoljive rezultate glede pitnosti vode, vendar je zabeležen večji delež mikrobiološko oporečnih vzorcev, predvsem ''zaradi pomanjkanja sistema za končno razkužitev vode''. </blockquote> |} ;Različni odzivi na analize vode To je poročilo znanstvenega zavoda, ki ga je pa med mnogimi poročili dnevnega časopisja, ki to svetišče kakor tudi vodo iz studenca priporočajo, komajda lahko zaslediti; še težje pa ga bodo upoštevali preprosti verniki, ki med svoje cerkveno verovanje včasih nehote vpletajo tudi kanček necerkvenega praznoverja. Neka gospa je točila vodo in je bila presenečena, ko smo ji povedali, da ni primerna za pitje. Takoj je opozorila moža, naj ne pije vode. Medtem pa neki Beograjčan pravi, da to vodo pije vsak dan. Na opozorilo, da ta voda ni pitna, je vzrojil: "Moj Bog, ne boste verjeli! Lejte, kaj je narobe z mano, nimam težav z želodcem, niti omotice," je samoprepričano dejal ta možakar.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3636005-voda-sa-izvora-svete-petke-na-kalemegdanu-nije-za-pice|title= Voda sa Izvora Svete Petke na Kalemegdanu smatra se čudotvornom, ali nije za piće: Ovo su rezultati analize|publisher=Telegraf.rs|author=Mateja Beljan|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2023|accessdate=30. november 2025}}</ref> Kdor more razumeti, naj razume! Tudi pisec tega članka je začel raziskovati ugotovitve Higijenskega zavoda šele potem, ko mu je neka obiskovalka potožila, da se je s pitjem vode iz tega studenca skoraj zastrupila. Tudi moj prijatelj-umetnik ob romanju 1. maja 2007 ni imel nobenih zadržkov, in je srknil nekaj požirkov te vode, ki naj bi bila zdravilna predvsem za oči. Morda bi veljalo dodati, da za vernika velja prepričanje, da sicer ne zdravi voda, ampak vera, ki pa priporoča sprejemanje znanstvenih ugotovitev. Vedno bolj namreč prodira mnenje, ''da si prava vera in prava veda ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta''.<ref>{{cite web|url=https://humts.com/sl/950|title=Ali sta znanost in religija za vedno v nasprotju ali se lahko združita?|publisher=Humts|author=Writer|place=|language=sl|date=|accessdate=28. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mladifest.com/medjugorje/zgodbice/predavanja/znanost%20in%20vera.htm|title= Znanost in vera: odnos in povezave med znanostjo in vero|publisher=Mladifest|author=Vladimir Paar|place=Medgorje|language=sl|date=2010|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Stanje belograjskih vodnih virov 2025 Za primerjavo navedimo še pitnost beograjskih javnih vodnih virov aprila 2025: :»Od 17 javnih fontan z izvirsko vodo v Beogradu so na podlagi 32 vzorcev, ki jih je marca pregledal Mestni zavod za javno zdravje, štiri primerne za pitje - Hajdučka česma, Sveta Petka v Rakovici, Kneževačka in Lisičji potok (Kraljeva česma). Kot v današnji izdaji piše časnik Politika, je voda na vseh ostalih fontanah v večini primerov tako mikrobiološko kot fizikalno-kemično oporečna in torej ni za pitje.« Med pitnimi viri je sicer omenjena tudi „Sveta Petka“, vendar ''ne tista na Kalemegdanu'', ampak tista v [[Rakovica|Rakovici]].<ref>{{cite web|url=https://naslovi.net/2025-04-03/beta/zavod-voda-za-pice-ispravna-na-cetiri-javne-cesme-sa-izvorskom-vodom-u-beogradu/39339554|title=Zavod: Voda za piće ispravna na četiri javne česme sa izvorskom vodom u Beogradu|publisher=Naslovi.net|author=BetaN1 Insajder BBC|place=Beograd|language=sr|date=3. april 2025|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ;Analiza iz 1937 razglaša vodo za neoporečno Obstajajo tudi starejši podatki, ki razglašajo vodico za pitno; mnogi so namreč verjeli, da pomaga zoper vročino, nekatere bolezni oči, neke kožne izpuščaje; ker naj bi bila dobra tudi za prebavo, so jo nosili domov in jo pili. Sam avtor te knjige Ivančević je nekaj takih ozdravljenj, o katerih so mu pripovedovali, zapisal v Letopis cerkve Rožice. Glede tega meni, da njegovo prepričanje deli tudi znanstvena analiza vode, ki pa v tistih časih seveda še ni bila tako natančna kot danes. Pomembna je ugotovitev, da je bila bakteriološko čista; koliko so pa druge prvine povezane z zdravilnostjo, bi morala ugotavljati stroka. Takole podaja izide analize vode iz leta 1937: {| |- ! Водица св. Петке/Vodica sv. Petke<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић/Dušan Ivančević|title=Београдска тврђава и њене светиње./Beogradska tvrđava i njene svetinje.|place=Београд/Beograd|year=1970|publisher=Правослаље/Pravoslavlje|page=136}}</ref> ! Vodica sv. Petke |- | <blockquote>Ово народно веровање у лековитост воде, потврђено многим примерима искуства, потврђује и научна анализа воде, коју је вршила Државна хемијска лабораторија јула месеца 1937. и чији је резултат објављен у „Политици“ од 16. октобра 1937. године. По тој стручној анализи ова је вода врло бистра, безбојна, без мириса, температура 12°Ц, а садржи ове хемијске елементе: натријум, калијум, калцијум, магнезијум, хлор, сулфат, нитрат, хидрокарбонат, силициум диоксид, оксид гвожђа, алуминиум оксид, и два растворена гаса: угљену киселину и кисеоник. – У бактериолошком погледу – чиста.<br> Ovo narodno verovanje u lekovitost vode, potvrđeno mnogim primerima iskustva, potvrđuje i naučna analiza vode, koju je vršila Državna hemijska laboratorija jula meseca 1937. i čiji je rezultat objavljen u "Politici" od 16. oktobra 1937. godine. Po toj stručnoj analizi ova je voda vrlo bistra, bezbojna, bez mirisa, temperatura 12°C, a sadrži ove hemijske elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicium dioksid, oksid gvožđa, aluminium oksid, i dva rastvorena gasa: ugljenu kiselinu i kiseonik. — U bakteriološkom pogledu — čista. </blockquote> | <blockquote> To splošno prepričanje o zdravilnih lastnostih vode, ki ga potrjujejo številni primeri iz izkušenj, potrjuje tudi znanstvena analiza vode, ki jo je julija 1937 opravil Državni kemijski laboratorij in katere rezultati so bili objavljeni v "Politiкi" 16. oktobra 1937. Po tej strokovni analizi je ta voda zelo bistra, brezbarvna, brez vonja, ima temperaturo 12°C in vsebuje naslednje kemične elemente: natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, sulfat, nitrat, hidrokarbonat, silicijev dioksid, železov oksid, aluminijev oksid ter dva raztopljena plina: ogljikov dioksid in kisik. — ''Z bakteriološkega vidika — čista''. </blockquote> |} === Posvetitev kapele === Nekatero poljudno spletno ali tiskano časopisje v današnji Srbiji – pa najsi gre za posvetno ali versko – si ne beli glave z iskanjem zgodovinskih dejstev, kar je tudi glavni razlog za bohotenje [[sovražni govor|sovražnega govora]] v odnosu do drugače mislečih, drugih ver in končno sosednjih narodov in njihove zgodovine; to je tudi glavni razlog za neuspeh [[ekumenizem|ekumenskega]] dialoga. O tem priča tudi naključni članek, ki opisuje posvetitev cerkvice sv. Petke, kjer lahko preberemo doslej neznana dejstva: {| |- ! Osveštanje kapele<ref>{{cite web|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu|title=Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu|publisher=011INFO|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. julij 2021|accessdate=28. marec 2026}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>Napokon, kapelu je 27. oktobra 1937. godine, na praznik svete Petke, ''osveštao patrijarh srpski Varnava''. </blockquote> | <blockquote>Končno je kapelo 27. oktobra 1937, na praznik svete Petke, ''posvetil srbski patriarh Varnava''. </blockquote> |} Res je, da je dal pobudo za izgradnjo in ureditev kapele svete Petke [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]]. Tudi datum posvetitve je točen. Ne drži pa, da jo je posvetil on, saj je umrl že nekaj mesecev prej, torej v noči med 23. in 24. julijem leta 1937, na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] – a njegov naslednik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] še ni bil izvoljen na patriarški sedež, ki ga je zasedel šele 21. februarja naslednjega leta (a umrl je 7. maja 1950).<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|title=Na dan 17.5.1881.: Rođen Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16|archive-date=19. 12. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171219153539/http://www.nadanasnjidan.net/nadan/17.5/dogadjaj/8169|url-status=live}}</ref>Njegov celotni naziv se je glasil: "Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski."<ref>''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''/"Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski." </ref>.{{sfn|Вуковић|1996|p=107-109}}{{sfn|Радић|2006|p=}}{{sfn|Џомић|1997|p=}}{{sfn|Радић|2011|p=}} V resnici torej cerkvice sv. Petke ni posvetil [[patriarh]], ampak „le“ [[škof]], kot lahko beremo: {| |- ! Освећење капеле<ref>{{navedi knjigo|author=Душан Иванчевић|title=Београдск тврђава и њене светиње|place=Београд|year=1970|publisher=Православље|page=130}}</ref> ! Posvetitev kapele |- | <blockquote>''Освећење капеле извршио је епископ викар Сава Трлајић, у среду 27. октобра 1937. године'', „уз огромно учешће побожног народа“. Епископ Сава је са свештеницима отслужио св. Архијерејску литургију у Ружици, а потом је сишао у капелу и осветио њу и извор.<br>Западно од капеле је исте те године саграђен црквени дом, у коме је био у сутерену леп двособан стан за црквењака, у приземљу је била велика дворана за свечане дане, а на спрату стан за свештеника. Капела и дом били су повезани са северне стране са тремом...<br>И дом, и трем и зидови уништини су експлозијом немачке муниције на Ускрс 1944. године, за време савезничког бомбардовања Београда. Капела је остала неоштећена. </blockquote> | <blockquote>''Kapelo je v sredo, 27. oktobra 1937, posvetil vikar škof [[Sava Trlajić]]'', "z veliko udeležbo pobožnega ljudstva". Škof Sava je z duhovniki v Rožici daroval sveto škofovsko bogoslužje, nato pa se je spustil v kapelo in posvetil njo in izvir.<br>Istega leta je bil zahodno od kapele zgrajen cerkveni dom, ki je imel v kleti lepo dvosobno stanovanje za cerkvenjaka, v pritličju veliko dvorano za slovesne dni in v prvem nadstropju stanovanje za duhovnika. Kapela in dom sta bila na severni strani povezana z nadstebrjem...<br>Tako dom kot stebrišče kot tudi obzidje je uničila eksplozija nemškega streliva na veliko noč 1944 med zavezniškim bombardiranjem Beograda. Kapela je ostala nepoškodovana. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev Rožica, Beograd]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Petka Balkanska|Sveta Petka]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|Mozaik Svete Petke na pročelju cerkvice File:Petka-1306 stara-cerkev.jpg|Fotka prejšnje cerkvice po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] [[1926]] File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 01.jpg|Pogled izpod smreke File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Pročelje z zvonikom File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 04.jpg|Ikona Svete Petke na steni File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 05.jpg|Župnišče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu 06.jpg|Niše za sveče File:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|Notranjost cerkvice File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke1.jpg|Kapela in župnišče File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kalemegdan - Sveta Petka church (by Pudelek).JPG|Pogled na cerkev od zgoraj File:Kal-Ro-0332 sveta-vodica.jpg|Vodo marsikdo odnese domov File:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Angel plivka vodo v Betesdi File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Kal-Ro-0337 pitje-vode.jpg|Nekateri vodico pijejo čeprav ni pitna File:Petka-1300 Jurij-mozaik.jpg|Mozaik Svetega Jurija File:Petka-1309 trem-vodica.jpg|Stebrišče za pobožne romarje ob neurju File:Petka-1307 zaobljubne-ikone.jpg|Zaobljubne podobe z gorečimi svečami imajo primerno mesto File:Petka-1305 angeli-mozaik.jpg|Trije angeli obiščejo Abrahama File:Petka-1304 Stefan-Visoki mozaik.jpg|[[Stefan Lazarević|Štefan Visoki]] s cerkvijo sv. Petke File:Petka-1301 mozaik-stvarjenje.jpg|Bog ustvarja rastline in živali File:Petka-1297 Petkin-mozaik.jpg|Sveta Petka moli z dvignjenimi rokami za romarje File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] File:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Jezusovo spremenjenje na gori Tabor File:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Sveti Duh v podobi goloba in Kristus s križem File:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|Mozaik Jezusa z apostoli File:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|Jezus na križu med dvema angeloma in s kupolo File:Petka-1285 Mozaik plošča-Gavrilo.jpg| Pročelje cerkve s ploščo patriarha Gavrila File:Petka-1282 nadsteberje vodica.jpg| Stebrišče s pipami za točenje "svete vode" </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * ''Крстионица Свете Петке = The Baptistery of The Chapel of St. Petka'' / [Радомир В. Поповић; приредио Петар А. Бојковић]. - Београд : Црква рођења Пресвете Богородице, 2005 ([Б. м. : б. и.]). - 23 стр. : илустр.; 17&nbsp;cm ({{COBISS|1542237673}}) * ''Преподобна мати Параскева Света Петка'' / приредио Владимир Вукашиновић. - Нови Сад : Арт-принт, 1999 (Нови Сад : Арт-принт). - 43 стр.; 16&nbsp;cm Део текста упоредо на срп. и енгл. језику. - На насл. стр. поред места издавања и: Београд ({{COBISS|148095751}}) * ''Веровах, зато говорих : литургијске омилије и духовне поуке из капеле Свете Петке у Калемегданској тврђави протојереја-ставрофора Владимира Вукашиновића'' / приредио Никола Јоцић. - Врњци : Интерклима-графика, 2016 (Врњци : Интерклима-графика). - 158 стр. : илустр.; 21&nbsp;cm ({{COBISS|227583756}}) *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; стр. 168, Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Cerkev === ;{{ikona sr}} *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/cudotvorni-izvor-i-kapela-svete-petke-na-kalemegdanu Čudotvorni izvor i Kapela svete Petke na Kalemegdanu] *[https://putevimapravoslavlja.info/crkva-svete-petke-u-beogradu/#google_vignette Црква Свете Петке у Београду | ПУТЕВИМА ПРАВОСЛАВЉА] *[https://kapelasvetepetke.rs/ Почетна - Црква Ружица и Капела Свете Петке Помозите обнову] === Češčenje === ;{{ikona sr}} *[https://beograd.in/molitva-svetoj-petki-za-srecu-i-zdravlje2/ Molitva Svetoj Petki za sreću i zdravlje] *[https://zena.blic.rs/lifestyle/crkva-svete-petke-kalemegdan/541x8b5 Crkva Svete Petke Kalemegdan - Žena.rs] *[https://www.sd.rs/vesti/drustvo/da-li-ste-znali-da-se-lekovita-i-cudotvorna-voda-svete-petke-nalazi-u-beogradu-vernici-dolaze-sa-specijalnim-flasicama-i-dubokom-verom-2024-10-25 Izvor lekovite i čudotvorne vode u Beogradu uz molitvu isceljuje od raznih bolesti - Vernici na dan Svete Petke dolaze na ovo mesto sa specijalnim flašicama i dubokom verom] *[https://www.blic.rs/vesti/beograd/sveta-petka-redovi-vernika-ispred-crkve-na-kalemegdanu/tlrwsnv Sveta Petka, redovi vernika ispred crkve na Kalemegdanu - Blic] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve sv. Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1937]] asrjaxhktfsl867oqbcp3mfdd4d1m97 0 596539 6655713 6652067 2026-04-04T13:00:02Z Ihana Aneta 242446 6655713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|relatives=[[Albina Zalar Ramovš]] (sestra)<br>[[Primož Ramovš]] (nečak)}} {{V delu}} '''Marija Zalar''', znana tudi kot Minka Zalar, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Publicist|publicistka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Skladatelj|skladateljica]], * [[28. marec]] [[1885]], [[Ljubljana]], † [[24. maj]] [[1974]], [[Kranj]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 28. marca 1885 v Ljubljani v slovenski družini. Njena mati je bila zasebnica in stanodajalka Marija Čadež (1854–1924), njen oče pa sprevodnik Mihael Zalar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-251-Sv_Petra_cesta-026-02-00192.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-204-Sv._Petra_cesta-026-04-00206.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=20|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-06|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|title=† Gospa Marija Zalar|date=december 1924|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHCTSSYM|pages=7-8|language=Sl|publisher=Cecilijino društvo|newspaper=Cerkveni glasbenik|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|volume=11/12}}</ref> Njena mati je bila altistinja v cerkvenem zboru [[Cerkev sv. Petra, Ljubljana|cerkve svetega Petra v Ljubljani]], ki je dala vse svoje otroke glasbeno izobraziti.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani|date=januar 1927|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVPNQGLB|pages=14-17|last=Premrl|first=Stanko|authorlink=Stanko Premrl|volume=1/2|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo}}</ref> Ena od Marijinih sester je bila germanistka in slavistka [[Albina Zalar Ramovš]] (1886–1954), en od njenih bratov pa novinar in prevajalec [[Viktor Zalar]] (1882–1940).<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03986 {{!}} Ljubljana - Sv. Peter {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-peter/03986/?pg=66|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-22|date=1884-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> Marija je bila glasbeno zelo nadarjena, vendar ji mati ni pustila, da bi se šolala za poklicno glasbenico, saj se ji je zdelo, da je to finančno nestabilen poklic.<ref name=":0" /> Zato je Marija po osnovnem šolanju začela obiskovati učiteljišče v Gorici, kjer je julija 1905 je z obliko maturirala.<ref>{{Navedi novice|title=Zrelostni izpiti slovenskih gojenk na goriškem c. kr ženskem izobraževališču|date=15.7.1905|page=25|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO1GT8QQ|newspaper=Slovenski učitelj|volume=7/8|language=Sl|publisher=Fran Jaklič}}</ref> == Delo == === Pedagoško delo === Junija 1907 je opravila izpit učiteljske izposobljenosti v slovenskem in nemškem učnem jeziku v Gorici.<ref>{{Navedi novice|title=Šolske vesti|date=15.6.1907|pages=12-13|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPI4B5TF|language=Sl|publisher=Fran Jaklič|newspaper=Slovenski učitelj|volume=6}}</ref> Zavzemala se je zato da bi imele tudi neporočene učiteljice pravico do naziva gospa tako kot poročene učiteljice. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-257-Zaloska_cesta-002-05-00310.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Iz Jugoslavije|date=1.2.1923|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBKCU0RI|newspaper=Učiteljski tovariš|publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino|language=Sl|page=2|volume=5|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ročna dela za razstavo "Kola slov. sestara"|date=14.7.1921|page=2|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DG3SFQCQ|newspaper=Učiteljski tovariš|volume=29|language=Sl|publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske skladateljice po letu 1991: kaj je ženskega v njihovih delih?|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/130/224/3511|website=Založba Univerze v Ljubljani|accessdate=2025-07-07|language=sl|first=Leon|last=Stefanija|first2=Katarina Bogunović|last2=Hočevar|archive-date=2025-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250628225847/https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/130/224/3511|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Žena v glasbi (Nadaljevanje)|date=julij 1938|pages=259–261|last=V. J. R.|volume=7|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCCSWOPD|publisher=Orliška podzveza}}</ref> Septembra 1936 je zapustila Bolfenka in se preselila v [[Predanovci|Predanovce]], kjer je dobila službo šolske upraviteljice.<ref>{{Navedi novice|title=Osebne zadeve|date=24.9.1936|pages=3–4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUHZCBNN|newspaper=Učiteljski tovariš|volume=9|publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino|language=Sl}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|title=Evharistični kongres|date=Julij 1935|page=193|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIW82LH|language=Sl|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar|newspaper=Cvetje z vertov sv. Frančiška|volume=7}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević nominirana za veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma|url=https://dolenjskainfo.com/novica/kultura/nina-dragicevic-nominirana-za-veliko-nagrado-slovenskega-knjiznega-sejma/319372|website=dolenjskainfo.com|date=2025-11-20|accessdate=2026-02-04|language=sl|publisher=dolenjskainfo|last=Kastelic|first=Žiga}}</ref> === Glasbeno delo === Skladala je predvsem cerkvene skladbe.<ref>{{Navedi novice|title=Naši skladatelji cerkvenih pesmi|date=maj 1927|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|pages=62-63|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOSIZP9H|language=Sl|volume=5/6}}</ref>Pisala je članke o glasbi v Cerkvenega glasbenika.<ref>{{Navedi novice|title=Gojitev cerkvene pesmi v ljudski šoli|date=januar 1916|pages=3-5|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DT70NLDR|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|volume=1|last=Zalar|first=Marija|authorlink=Marija Zalar}}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Viktor Parma v cerkveni glasbi|date=marec 1925|pages=6-8|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1M6OUTSK|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|first=Marija|last=Zalar|authorlink=Marija Zalar|volume=3/4}}</ref> === Literarno delo === Ukvarjala se je tudi s pesnenjem, predvsem religioznih pesmi.<ref name=":1" /> Ob sto petdesetletnici osnovne šole pri Svetem Bolfenku je izdala zbirko pesmi, kasneje istega leta pa še dve neleposlovni knjigi.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Prigodnice ob 150-letnici državne osnovne šole pri Sv. Bolfenku nad Središčem ob Dravi|last=Zalar|first=Marija|year=1931|cobiss=96618240|authorlink=Marija Zalar|language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Spomenica za desetletnico vladanja Njegovega Veličanstva jugoslovanskega kralja Aleksandra I.|last=Zalar|first=Marija|year=1931|cobiss=96617984|authorlink=Marija Zalar|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=V spomin na odkritje spomenika kralju Petru I. velikemu Osvoboditelju|last=Zalar|first=Marija|year=1931|cobiss=96617728|authorlink=Marija Zalar|language=Sl}}</ref> Po vojni je pesmi objavljala tudi v [[Ciciban (revija)|Cicibanu]].<ref>{{Navedi splet|title=Marija Zalar|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20260228_213028_a153523299.html|website=bib.cobiss.net|accessdate=2026-02-28|publisher=Cobiss}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Umrla je 24. maja 1974 v Kranju. Pokopana je bila na ljubljanskih žalah == Biblografija == *''Prigodnice ob 150-letnici državne osnovne šole pri Sv. Bolfenku nad Središčem ob Dravi'' (poezija, 1931)<ref name=":2" /> *''Spomenica za desetletnico vladanja Njegovega Veličanstva jugoslovanskega kralja Aleksandra I'' (1931)<ref name=":3" /> *''V spomin na odkritje spomenika kralju Petru I. velikemu Osvoboditelju'' (1931)<ref name=":4" /> == V literaturi == O njej je pisateljica in skladateljica [[Nina Dragičević]] napisala poetično kratko zgodbo ''Vse Marije'', ki je leta 2025 izšla pri založbi [[Beletrina]] v zbirki pisateljičinih kratkih zgodb o slovenskih skladateljicah z naslovom ''Nemogoče''.<ref>{{Navedi splet|title=Bile so Nemogoče|url=https://radiostudent.si/kultura/kosilo-nekega-molja/bile-so-nemogoce|website=radiostudent.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|publisher=Radio Študent}}</ref> Celotna knjiga je bila med desetimi nominiranci za Veliko nagrado [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskega knjižnega sejma]] 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Dragičević nominirana za nagrado knjiga leta 2025|url=https://beletrina.si/novice/nina-dragicevic-nominirana-za-nagrado-knjiga-leta-2025|website=beletrina.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=|last=|date=19.11.2025|publisher=Beletrina}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Zalar, Marija}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] fplpjaqmvesem75jdmhzdd95ke6uf9u 0 597096 6655686 6617085 2026-04-04T12:02:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6655686 wikitext text/x-wiki '''Gripi podobna bolezen''' ('''GPB''',<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/06/Integrirano-mrezno-spremljanje-gripe-covid-19-in-ostalih-akutnih-okuzb-dihal-v-Sloveniji-v-sezoni-2022-2023.pdf|title=Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v Sloveniji v sezoni 2022/2023|accessdate=17. 1. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> angl. '''''influenza-like illness''''', '''ILI''') je klinični [[sindrom]], ki pomeni diagnozo verjetne (ne laboratorijsko potrjene) okužbe z [[Gripa|virusom gripe]] ali okužbo z drugi respiratorni virusi, kot so [[rinovirusi]], [[respiratorni sincicijski virus]] (RSV), [[adenovirusi]], [[Koronavirus|koronavirusi]] in [[parainfluenca]], ki povzroča podobno simptomatiko. Opredeljuje jo nenadni pojav [[Vročina|vročine]] (običajno ≥ 38°C) in [[kašelj|kašlja]] ali vnetega žrela, pogosto v kombinaciji z drugimi sistemskimi ali respiratornimi simptomi, kot so [[glavobol]], utrujenost, izcedek iz nosu ali bolečine v mišicah. Ta definicija se uporablja zlasti v epidemiološkem nadzoru za identifikacijo primerov, ki so lahko posledica okužbe z respiratorni virusnimi obolenji.<ref>{{Navedi revijo|last=Spencer|first=Julie A.|last2=Shutt|first2=Deborah P.|last3=Moser|first3=S. Kane|last4=Clegg|first4=Hannah|last5=Wearing|first5=Helen J.|last6=Mukundan|first6=Harshini|last7=Manore|first7=Carrie A.|date=julij 2022|title=Distinguishing viruses responsible for influenza-like illness|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0022519322001436|magazine=Journal of Theoretical Biology|language=en|volume=545|pages=111145|doi=10.1016/j.jtbi.2022.111145}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Razanajatovo|first=Norosoa Harline|last2=Richard|first2=Vincent|last3=Hoffmann|first3=Jonathan|last4=Reynes|first4=Jean-Marc|last5=Razafitrimo|first5=Girard Marcellin|last6=Randremanana|first6=Rindra Vatosoa|last7=Heraud|first7=Jean-Michel|date=2011-03-03|editor-last=Cowling|editor-first=Benjamin|title=Viral Etiology of Influenza-Like Illnesses in Antananarivo, Madagascar, July 2008 to June 2009|url=https://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0017579|magazine=PLoS ONE|language=en|volume=6|issue=3|pages=e17579|doi=10.1371/journal.pone.0017579|issn=1932-6203|pmc=3048401|pmid=21390235}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Brottet|first=Elise|last2=Jaffar-Bandjee|first2=Marie-Christine|last3=Li-Pat-Yuen|first3=Ghislaine|last4=Filleul|first4=Laurent|date=2016-09-21|editor-last=Schildgen|editor-first=Oliver|title=Etiology of Influenza-Like Illnesses from Sentinel Network Practitioners in Réunion Island, 2011-2012|url=https://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0163377|magazine=PLOS ONE|language=en|volume=11|issue=9|pages=e0163377|doi=10.1371/journal.pone.0163377|issn=1932-6203|pmc=5031398|pmid=27654509}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://libguides.mskcc.org/RespiratoryViruses/ILI|title=Influenza-like Illnesses (ILI)|date=13. junij 2025|accessdate=17. 1. 2026|publisher=Memorial Sloan Kettering Cancer}}</ref> Laboratorijske študije kažejo, da le manjši delež bolnikov z GPB dejansko ima okužbo z virusom gripe; pogosto so prisotni drugi patogeni ali pa etiologija ostane neznana.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo|last=Thomas|first=Roger E.|date=april 2014|title=Is influenza-like illness a useful concept and an appropriate test of influenza vaccine effectiveness?|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0264410X14002448|magazine=Vaccine|language=en|volume=32|issue=19|pages=2143–2149|doi=10.1016/j.vaccine.2014.02.059|pmc=7127078|pmid=24582634}}</ref> Definicije se razlikujejo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in ameriški Centri za za nadzor in preprečevanje bolezni v svoji definiciji gripi podobne bolezni zahtevajo prisotnost vročine in kašlja, včasih tudi vnetega žrela, z začetkom simptomov v zadnjih 7 dneh (CDC) oziroma 10 dneh (SZO).<ref name=":2">{{Navedi revijo|magazine=Annals of Family Medicine|last=Lii|first=Angela|last2=Temte|first2=Jonathan|last3=Barlow|first3=Shari|last4=Goss|first4=Maureen|last5=Temte|first5=Emily|last6=Zaborek|first6=Jen|last7=Uzicanin|first7=Amra|date=november 2023|title=Assessment and comparison of the ILI case definition in clinical and school-based community settings: ORCHARDS/IISP|url=http://www.annfammed.org/lookup/doi/10.1370/afm.22.s1.4842|publisher=American Academy of Family Physicians|pages=4842|doi=10.1370/afm.22.s1.4842|pmc=10983225|pmid=38271207}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Jiang|first=L|last2=Lee|first2=V J|last3=Lim|first3=W Y|last4=Chen|first4=M I|last5=Chen|first5=Y|last6=Tan|first6=L|last7=Lin|first7=R T|last8=Leo|first8=Y S|last9=Barr|first9=I|date=2015-06-04|title=Performance of case definitions for influenza surveillance|url=https://www.eurosurveillance.org/content/10.2807/1560-7917.ES2015.20.22.21145|magazine=Eurosurveillance|language=en|volume=20|issue=22|doi=10.2807/1560-7917.ES2015.20.22.21145|issn=1560-7917}}</ref> == Definicija == Gripi podobna bolezen je načeloma opredeljena kot [[Akutna bolezen|akutna]] bolezen dihal, ki se kaže z vročino (≥ 38°C) in kašljem ali vnetim žrelom. Podrobnosti definicije se med zdravstvenimi organizacijami in državami sicer razlikujejo.<ref name=":2" /> SZO gripi podobno bolezen opredeljuje kot akutno okužbo z vročino 38 ⁰C ali več, prisotnim kašljem in nastopom simptomov v zadnjih 10 dneh. Če je potreben sprejem bolnika v bolnišnico, se zdravstveno stanje opredeljuje kot huda akutna okužba dihal (angl. ''severe acute respiratory infection'', SARI).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emro.who.int/health-topics/influenza/influenza-surveillance.html|title=Influenza surveillance|accessdate=17. 1. 2026|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref> == Pomen == Klinična uporaba definicije gripi podobne bolezni je omejena, saj gre za opis verjetne okužbe z gripo ali virusi, ki povzročajo podobno simptomatiko, ne daje pa informacije o posamezni diagnozi z določenim virusom.<ref>{{Navedi revijo|last=Fitzner|first=Julia|last2=Qasmieh|first2=Saba|last3=Mounts|first3=Anthony Wayne|last4=Alexander|first4=Burmaa|last5=Besselaar|first5=Terry|last6=Briand|first6=Sylvie|last7=Brown|first7=Caroline|last8=Clark|first8=Seth|last9=Dueger|first9=Erica|date=2018-02-01|title=Revision of clinical case definitions: influenza-like illness and severe acute respiratory infection|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5791775/pdf/BLT.17.194514.pdf|magazine=Bulletin of the World Health Organization|volume=96|issue=2|pages=122–128|doi=10.2471/BLT.17.194514|issn=0042-9686|pmc=5791775|pmid=29403115}}</ref> Spremljanje gripi podobne bolezni je pomembno zlasti v epidemiološkem spremljanju in [[Javno zdravstvo|javnem zdravstvu]], kjer je ključno za zgodnje odkrivanje sezonskih epidemij gripe in drugih respiratornih virusov, oceno obsega in resnosti izbruha ter pravočasno uvedbo javnozdravstvenih ukrepov, kot so [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]], obveščanje javnosti in drugih ukrepov, kot sta zapiranje šol, omejevanje zbiranja …<ref>{{Navedi revijo|last=Qualls|first=Noreen|last2=Levitt|first2=Alexandra|last3=Kanade|first3=Neha|last4=Wright-Jegede|first4=Narue|last5=Dopson|first5=Stephanie|last6=Biggerstaff|first6=Matthew|last7=Reed|first7=Carrie|last8=Uzicanin|first8=Amra|last9=CDC Community Mitigation Guidelines Work Group|date=2017-04-21|title=Community Mitigation Guidelines to Prevent Pandemic Influenza — United States, 2017|url=http://www.cdc.gov/mmwr/volumes/66/rr/rr6601a1.htm|magazine=MMWR. Recommendations and Reports|volume=66|issue=1|pages=1–34|doi=10.15585/mmwr.rr6601a1|issn=1057-5987|pmc=5837128|pmid=28426646}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Al-Tawfiq|first=Jaffar A |last2=Zumla|first2=Alimuddin|last3=Gautret|first3=Philippe|last4=Gray|first4=Gregory C|last5=Hui|first5=David S|last6=Al-Rabeeah|first6=Abdullah A|last7=Memish|first7=Ziad A|date=oktober 2014|title=Surveillance for emerging respiratory viruses|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1473309914708400|magazine=The Lancet Infectious Diseases|language=en|volume=14|issue=10|pages=992–1000|doi=10.1016/S1473-3099(14)70840-0|pmc=7106459|pmid=25189347}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=The Working Group on PIDIRAC Sentinel Surveillance of Catalonia|last2=Torner|first2=Núria|last3=Basile|first3=Luca|last4=Martínez|first4=Ana|last5=Rius|first5=Cristina|last6=Godoy|first6=Pere|last7=Jané|first7=Mireia|last8=Domínguez|first8=Ángela|date=december 2019|title=Assessment of two complementary influenza surveillance systems: sentinel primary care influenza-like illness versus severe hospitalized laboratory-confirmed influenza using the moving epidemic method|url=https://bmcpublichealth.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12889-019-7414-9|magazine=BMC Public Health|language=en|volume=19|issue=1|doi=10.1186/s12889-019-7414-9|issn=1471-2458|pmc=6691547|pmid=31409397}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gripa]] [[Kategorija:Virusne okužbe dihal]] eal616107cn03ojmd7gczjsmrw5ke2y 6 598837 6655908 6637591 2026-04-04T22:45:03Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655908 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = John Franklin Enders, ameriški virolog in akademik, nobelovec | Vir = [http://www.nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1954/ Nobelov sklad]; slika [https://www.nap.edu/read/6061/chapter/5#47 verjetno] iz studia Williama Charlesa, Beverly, Massachusetts, ZDA | Datum = 1954 | Kraj = | Avtor = William Charles | Dovoljenje = poštena uporaba | Druge različice = }} == Dovoljenje == {{poštena uporaba|članek=John Franklin Enders}} [[Kategorija:Slike ljudi|Enders, John Franklin]] j9eg0dfegi44hrwim4pgrzfi4r9hw18 2 598859 6655715 6637775 2026-04-04T13:12:12Z Janezdrilc 3152 {{Svetniki (tabela)}} 6655715 wikitext text/x-wiki '''Seznam svetniških osebnosti, rojenih leta [[1984]].''' Razvrščene so po datumu rojstva. Iskalni niz na <span class="plainlinks">[http://newsaints.faithweb.com Hagio]</span>: <code>"1984 in"</code>. == Božji služabniki == {{Svetniki (tabela)}} |- | rowspan=4 | 1. | rowspan=4 | {{Slika d|Q110863441|120px}} | rowspan=4 | [[Malak Farag Abrahim]] | rowspan=4 | 1. januar 1984,<br>[[Salamut]], [[Egipt]]<br><br>12. februar 2015,<br>[[Libija]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|1|1|2015|2|12}}) | rowspan=4 | egipčanski laik Koptske pravoslavne cerkve<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Libya.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 2. | rowspan=4 | {{Slika d|Q55825850|120px}} | rowspan=4 | [[Chiara Corbella Petrillo]] | rowspan=4 | 9. januar 1984,<br>[[Rim]]<br><br>13. junij 2012,<br>[[Pian della Carlotta]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|1|9|2012|6|13}}) | rowspan=4 | italijanska laikinja<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2012.htm#Corbella}} | rowspan=4 | [[Pokopališče Campo Verano]], [[Rim]] | 21. september 2018 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 3. | rowspan=4 | {{Slika d|Q123353623|120px}} | rowspan=4 | [[Michelle Duppong]] | rowspan=4 | 25. januar 1984,<br>[[Wheat Ridge]], [[Kolorado]]<br><br>25. december 2015,<br>[[Haymarsh]], [[Severna Dakota]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|1|25|2015|12|25}}) | rowspan=4 | ameriška direktorica urada za versko izobraževanje odraslih v Škofiji [[Bismarck, Severna Dakota|Bismarck]]<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2015.htm#Duppong}} | rowspan=4 | | 1. november 2022 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 4. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Ghasān ‘Isām Bīdāwīdh]] | rowspan=4 | 13. februar 1984,<br>[[Mosul]], [[Irak]]<br><br>3. junij 2007,<br>[[Mosul]], [[Irak]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|2|13|2007|6|3}}) | rowspan=4 | iraški poddiakon, mučenec<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2007.htm#Ganni}} | rowspan=4 | | 15. november 2018 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 5. | rowspan=4 | {{Slika d|Q76282889|120px}} | rowspan=4 | [[Anne-Lorraine Schmitt]] | rowspan=4 | 23. marec 1984,<br>[[Nancy]]<br><br>25. november 2007,<br>[[Creil]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|3|23|2007|11|25}}) | rowspan=4 | francoska študentka novinarstva<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/new_martyrs/defense_of_self.htm}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 6. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Cyrdina Marie-Hélène Cyuzuzo Rugamba]] | rowspan=4 | 24. april 1984,<br>[[Butare]], [[Ruanda]]<br><br>7. april 1994,<br>[[Kigali]], [[Ruanda]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|4|24|1994|4|7}}) | rowspan=4 | ruandska deklica<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1994.htm#Rugamba-Mukansanga}} | rowspan=4 | | 18. september 2015 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 7. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Belén od Križa]] | rowspan=4 | 27. junij 1984,<br>[[San Fernando, Cádiz|San Fernando]], [[Španija]]<br><br>5. april 2018,<br>[[Madrid]], [[Španija]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|6|27|2018|4|5}}) | rowspan=4 | španska golfistka in karmeličanka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2018.htm#Pery}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 8. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Luigi Brutti]] | rowspan=4 | 23. november 1984,<br>[[Viterbo]]<br><br>29. avgust 2011,<br>[[Viterbo]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|11|23|2011|8|29}}) | rowspan=4 | italijanski učitelj<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/2011.htm#Brutti}} | rowspan=4 | | 29. julij 2022 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 9. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Mīlad Nizār Jamīl Matlūb]] (poročena Al-khūrī) | rowspan=4 | 16. december 1984,<br>[[Irak]]<br><br>31. oktober 2010,<br>[[Bagdad]], [[Irak]]<br>({{Starost v letih in dnevih|1984|12|16|2010|10|31}}) | rowspan=4 | iraška laikinja, mučenka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/martyrs/Iraq.htm}} | rowspan=4 | | 2019 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | rowspan=4 | 10. | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[Rita Leonardo Maniane]] | rowspan=4 | 1984,<br>[[Nhaduga]], [[Mozambik]]<br><br>22. marec 1992,<br>[[Guiúa]], [[Mozambik]]<br>(8 let) | rowspan=4 | mozambiška deklica, mučenka<br>{{Hagio|http://newsaints.faithweb.com/year/1992.htm#Mafo}} | rowspan=4 | | 25. marec 2017 | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; |}<!-- |- | rowspan=4 | . | rowspan=4 | {{Slika d||120px}} | rowspan=4 | [[]] | rowspan=4 | ,<br>[[]]<br><br>,<br>[[]] | rowspan=4 | <br>{{Hagio|}} | rowspan=4 | | &nbsp; | rowspan=4 | |- | &nbsp; |- | &nbsp; |- | &nbsp; --> {{Uporabnik:Janezdrilc/Drilcovi zvarki}} ftjge3pf2zddeie4tgqhz61nsfvui3e 6 598916 6655907 6640452 2026-04-04T22:44:30Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655907 wikitext text/x-wiki {{Move to Commons}} == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Portret Primoža Dolenca | Vir = Banka Slovenije | Datum = 2.3.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Simon M. Pintar | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{self2|GFDL-lastno|CC-BY-SA-4.0}} [[Kategorija:Slike ljudi|Dolenc, Primož]] 8kpyge7w9lzd3fjgd2tkpgsddgh7tvq 5 598965 6655822 6653860 2026-04-04T18:40:40Z Octopus 13285 /* Zgodovina Azerbajdžana */ nov razdelek 6655822 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) evm34ueka74vum55l46v2okebbnhhkw 4 599018 6655701 6655589 2026-04-04T12:28:46Z Upwinxp 126544 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655701 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] rqa80ghl5c74aaax15l2oo1wjgqwswt 6655731 6655701 2026-04-04T14:11:34Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655731 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] hpk578nzebofwus2jqxz2u92ebjo703 6655757 6655731 2026-04-04T14:46:59Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655757 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] lz5xv5ivrcxmwtaxwoa7ndoy2uv0c2k 6655773 6655757 2026-04-04T15:48:49Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655773 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] qnmc7xc6bst92ujvyz1aiik7m9yv3i8 6655821 6655773 2026-04-04T18:36:31Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Zgodovina Azerbajdžana 6655821 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] cvfeq4iw8i5krzm283f0gu8p8isl96e 6655837 6655821 2026-04-04T18:57:08Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6655837 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gtwpy59tghnhvfpo9isktdkfwmeyk3u 6655842 6655837 2026-04-04T19:20:49Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ v delu 6655842 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-03 01:33:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 8n0smpuz8hrlrebkgr8r416coxu4keq 6655863 6655842 2026-04-04T20:31:55Z Yerpo 8417 +1 6655863 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] tazf1jwuyx97nfhnfkcjc1fv62e5gyl 6655934 6655863 2026-04-05T07:24:29Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655934 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 5rct9dsn7fxtb60w5dx8zivpm6xqtsx 6655963 6655934 2026-04-05T08:13:34Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655963 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] rp1q18edgv4brnz7cnaiemynu0y4u5i 6655967 6655963 2026-04-05T08:21:19Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655967 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 6cgcef9iw4aakyy9hlj9y0w3i9vjvsh 6655969 6655967 2026-04-05T08:24:29Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ tn 6655969 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 3o5drlud55qxmjod72085lflfx5yzzo 6655976 6655969 2026-04-05T08:31:07Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655976 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 60su9pbcwwkpcbwg1luhta215b4ue58 6655986 6655976 2026-04-05T08:39:36Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6655986 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] chwbrod1jmwxluppuopyrwajq0bztua 6656013 6655986 2026-04-05T08:54:05Z XJaM 3 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6656013 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] cu0vv1jp9byhzx6te3yevzmwawh9y19 6656097 6656013 2026-04-05T11:23:56Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6656097 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-04 17:28:06 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''pet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] lufx36pqve1hdku61otakv40bv8alln 0 599042 6655918 6642017 2026-04-05T06:33:12Z Sporti 5955 /* Sklici */ {{Guvernerji Banke Slovenije}} 6655918 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}} {{Infopolje Funkcionar | name = dr. Primož Dolenc | office = 6. guverner Banke Slovenije | image = Primoz Dolenc Guverner wikipedia.jpg | termstart = 1. marec 2026 | profession = ekonomist, bankir, profesor | predecessor = Boštjan Vasle |birth_date=/}} Primož Dolenc je guverner in predsednik Sveta [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026 po imenovanju v Državnem zboru RS.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Primož Dolenc je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Leta 2006 je zagovarjal doktorsko dizertacijo o upravljanju premoženja in dolga države. Od leta 2000 do aprila 2016 je zasedal svetovalne in vodstvene položaje v državni zakladnici in poslovnih bankah. Bil je tudi redni profesor in raziskovalec na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]], odgovoren za podr očje bančništva in financ. Kot akademik je avtor in soavtor mnogih strokovno pregledanih člankov o financah, finančnih institucijah in finančnih trgih, soavtor treh univerzitetnih učbenikov in več monografskih publikacij, aktivno pa je kot govorec sodeloval tudi na številnih mednarodnih konferencah in več tujih univerzah.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> Leta 2016 je bil imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije, od februarja 2017 dalje je bil tudi namestnik guvernerja. Novembra 2022 je bil v Državnem zboru RS ponovno imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Od aprila 2023 je bil ponovno tudi v funkciji namestnika guvernerja. Od maja 2018 do januarja 2019 je v času odsotnosti guvernerja vodil Banko Slovenije, enako tudi od januarja 2025 do februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V februarju 2026 ga je Državni zbor Republike Slovenije imenoval za guvernerja Banke Slovenije in člana Sveta Banke Slovenije. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V vlogi guvernerja zaseda naslednje funkcije (''ex-officio''): * član organov Svet ECB in Razširjeni svet ECB<ref>{{Navedi splet|title=Svet ECB|url=https://www.ecb.europa.eu/ecb/decisions/govc/html/index.sl.html|website=European Central Bank|date=2024-10-17|accessdate=2026-03-06|language=sl|first=European Central|last=Bank}}</ref> * vodja Odbora za finančno stabilnost<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za finančno stabilnost {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost/odbor-za-financno-stabilnost|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> * član organa Banka za mednarodne poravnave (BIS)<ref>{{Navedi revijo|date=2014-10-13|title=BIS member central banks|url=https://www.bis.org/about/member_cb.htm|language=en}}</ref> * član organa Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB General Board)<ref>{{Navedi revijo|last=Bank|first=European Central|date=2024-05-24|title=General Board|url=https://www.esrb.europa.eu/about/orga/board/html/index.en.html|language=en}}</ref> * član organa Mednarodni denarni sklad (Odbor guvernerjev)<ref>{{Navedi splet|title=IMF Members' Quotas and Voting Power, and IMF Board of Governors|url=https://www.imf.org/en/about/executive-board/members-quotas|website=IMF|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> * član organa Neformalni Ecofin<ref>{{Navedi splet|title=Economic and Financial Affairs Council|url=https://www.consilium.europa.eu/en/council-eu/council-meetings-explained/ecofin/|website=Consilium|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Guvernerji Banke Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolenc, Primož}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski bankirji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Primorskem]] 343qhvo76s3b3mzdmhogj922bh8kde3 6655920 6655918 2026-04-05T06:35:49Z Sporti 5955 /* Življenjepis */ tn 6655920 wikitext text/x-wiki {{Primarni viri}} {{Infopolje Funkcionar | name = dr. Primož Dolenc | office = 6. guverner Banke Slovenije | image = Primoz Dolenc Guverner wikipedia.jpg | termstart = 1. marec 2026 | profession = ekonomist, bankir, profesor | predecessor = Boštjan Vasle |birth_date=/}} Primož Dolenc je guverner in predsednik Sveta [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026 po imenovanju v Državnem zboru RS.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> == Življenjepis == Primož Dolenc je diplomiral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Leta 2006 je zagovarjal doktorsko disertacijo o upravljanju premoženja in dolga države. Od leta 2000 do aprila 2016 je zasedal svetovalne in vodstvene položaje v državni zakladnici in poslovnih bankah. Bil je tudi redni profesor in raziskovalec na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]], odgovoren za področje bančništva in financ. Kot akademik je avtor in soavtor mnogih strokovno pregledanih člankov o financah, finančnih institucijah in finančnih trgih, soavtor treh univerzitetnih učbenikov in več monografskih publikacij, aktivno pa je kot govorec sodeloval tudi na številnih mednarodnih konferencah in več tujih univerzah.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> Leta 2016 je bil imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije, od februarja 2017 dalje je bil tudi namestnik guvernerja. Novembra 2022 je bil v Državnem zboru RS ponovno imenovan za viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije. Od aprila 2023 je bil ponovno tudi v funkciji namestnika guvernerja. Od maja 2018 do januarja 2019 je v času odsotnosti guvernerja vodil Banko Slovenije, enako tudi od januarja 2025 do februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Primož Dolenc {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/o-nas/z/dr-primoz-dolenc|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V februarju 2026 ga je Državni zbor Republike Slovenije imenoval za guvernerja Banke Slovenije in člana Sveta Banke Slovenije. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil 1. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Primož Dolenc nastopil funkcijo guvernerja Banke Slovenije {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/mediji/objave/dr-primoz-dolenc-nastopil-funkcijo-guvernerja-banke-slovenije|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> V vlogi guvernerja zaseda naslednje funkcije (''ex-officio''): * član organov Svet ECB in Razširjeni svet ECB<ref>{{Navedi splet|title=Svet ECB|url=https://www.ecb.europa.eu/ecb/decisions/govc/html/index.sl.html|website=European Central Bank|date=2024-10-17|accessdate=2026-03-06|language=sl|first=European Central|last=Bank}}</ref> * vodja Odbora za finančno stabilnost<ref>{{Navedi splet|title=Odbor za finančno stabilnost {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/financna-stabilnost/odbor-za-financno-stabilnost|website=www.bsi.si|accessdate=2026-03-06|language=sl}}</ref> * član organa Banka za mednarodne poravnave (BIS)<ref>{{Navedi revijo|date=2014-10-13|title=BIS member central banks|url=https://www.bis.org/about/member_cb.htm|language=en}}</ref> * član organa Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB General Board)<ref>{{Navedi revijo|last=Bank|first=European Central|date=2024-05-24|title=General Board|url=https://www.esrb.europa.eu/about/orga/board/html/index.en.html|language=en}}</ref> * član organa Mednarodni denarni sklad (Odbor guvernerjev)<ref>{{Navedi splet|title=IMF Members' Quotas and Voting Power, and IMF Board of Governors|url=https://www.imf.org/en/about/executive-board/members-quotas|website=IMF|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> * član organa Neformalni Ecofin<ref>{{Navedi splet|title=Economic and Financial Affairs Council|url=https://www.consilium.europa.eu/en/council-eu/council-meetings-explained/ecofin/|website=Consilium|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-06|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Guvernerji Banke Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolenc, Primož}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski bankirji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi na Primorskem]] 6fgs7vxkbcunb571gyfcn496dv3sw4u 0 599223 6655830 6651681 2026-04-04T18:52:00Z Rastofan 255314 /* Aktivno radarsko vodenje */ 6655830 wikitext text/x-wiki [[Slika:AIM-120_AMRAAM_and_AIM-9_Sidewinder.JPG|sličica|F-16, oborožen z raketo tipa zrak-zrak [[AIM-120 AMRAAM]] za boj zunaj vizualnega dosega (na zunanjem nosilcu) in raketo za bližnji boj [[AIM-9 Sidewinder]] (notranji nosilec).]] [[Slika:ILA_2010_Samstag_125.JPG|sličica|Meteor - primer rakete zrak–zrak z ramjet motorjem.]] '''Raketa zrak–zrak''' ('''AAM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa,]] izstreljena iz [[Zrakoplov|letala]] z namenom uničenja drugega letala med letom. Rakete zrak–zrak tipično poganja eden ali več [[Raketni motor|raketnih motorjev]], običajno [[Raketni motor na trdno gorivo|na trdo gorivo]], včasih pa [[Raketni motor na tekoče gorivo|na tekoče gorivo]]. [[Potisna cev|Ramjet]] motorji, kot se uporabljajo v raketi Meteor, se pojavljajo kot tip pogona, ki bo prihodnjim raketam srednjega in dolgega dosega omogočil ohranjanje višje povprečne hitrosti v celotnem območju delovanja. Rakete zrak–zrak so na splošno razdeljene v dve skupini. Tiste, ki so zasnovane za napad na nasprotna letala na razdalji od približno 30&nbsp;km<ref name="ASRAAM-MBDS">{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/product/asraam/|title=ASRAAM|publisher=MBDS Systems|accessdate=17 November 2024|archivedate=10 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210410214314/https://www.mbda-systems.com/product/asraam/}}</ref><ref name="AA-11 ARCHER R-73">{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-11.htm|title=AA-11 ARCHER R-73|publisher=Global Security|accessdate=3 February 2020}}</ref> do 40&nbsp;km,<ref name="RVV-MD">{{Navedi splet|url=https://roe.ru/eng/catalog/aerospace-systems/air-to-air-missile/rvv-md/|title=RVV-MD|publisher=Rosoboronexport|accessdate=17 November 2024}}</ref><ref name="AA-11 ARCHER R-73" /> so znane kot rakete kratkega dosega ali »znotraj vizualnega dosega« (SRAAM ali WVRAAM) in se včasih imenujejo »bojne« rakete, ker so zasnovane za optimizacijo njihove okretnosti in ne dosega.<ref name="ASRAAM-MBDS" /><ref name="RVV-MD" /> Večina uporablja [[infrardeče vodenje]] in jih kot take imenujemo rakete s toplotnim iskanjem. Nasprotno pa se rakete srednjega ali dolgega dosega (MRAAM ali LRAAM, obe spadata v kategorijo raket onkraj vizualnega dosega (BVRAAM)), običajno zanašajo na radarsko vodenje, ki obstaja v številnih oblikah. Nekatere sodobne rakete uporabljajo [[Inercialna navigacija|inercialno vodenje]] in/ali »posodobitve na sredini poti«, da se raketa lahko dovolj približa, da lahko uporabi aktivni senzor za radarsko vodenje. Koncepta raket zrak–zrak in [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja–zrak]] sta tesno povezana in v nekaterih primerih se lahko za obe vlogi uporabljajo različice istega orožja, kot sta [[ASRAAM]] in Sea Ceptor. == Zgodovina == [[Slika:Ruhrstahl_X-4.jpg|sličica|[[Ruhrstahl X-4]] v muzeju RAF Cosford]] Raketa zrak–zrak je nastala iz nevodenih raket zrak-zrak, ki so se uporabljale med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Rakete Le Prieur so bile včasih pritrjene na opornike dvokrilcev in so jih električno izstreljevali piloti, kot sta bila [[Albert Ball]] in A. M. Walters, običajno proti [[Nadzorni balon|opazovalnim balonom]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Albert Ball VC|pages=90–91}}</ref> Zaradi zavezniške zračne premoči je [[Tretji rajh|Nemčija v drugi svetovni vojni]] vložila omejen trud v raziskave raket. Sprva je leta 1943 prilagodila izstrelek nevodenega pehotnega raketnega sistema 21 cm Nebelwerfer 42 v protiletalsko raketo BR 21, ki se izstreljuje iz zraka; to je privedlo do uporabe nevodene rakete R4M in razvoja različnih prototipov vodenih raket, kot je [[Ruhrstahl X-4]]. [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriška mornarica]] in [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriško letalstvo]] sta začeli opremljati vodene rakete leta 1956, z uporabo raket ameriških zračnih sil AIM-4 Falcon ter raket amerišške mornarice AIM-7 Sparrow in [[AIM-9 Sidewinder]]. Povojne raziskave so [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevo letalstvo]] leta 1957 pripeljale do uvedbe rakete Fairey Fireflash, vendar njihovi rezultati niso bili uspešni. [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|Sovjetsko letalstvo]] je leta 1957 uvedlo svoj K-5. Prva uspešna bojna sestrelitev nasprotnikovega letala se je zgodila med krizo Kinmen (Quemoy) leta 1958, ko so letala kitajske republike F-86 Sabres v Kairu sestrelila vsaj eno sovjetsko [[Kitajsko vojno letalstvo|letalo]] MiG-17 z uporabo ameriških raket AIM-9 Sidewinder; korejsko letalstvo je po naključju našlo večinoma nedotaknjen AIM-9 Sidewinder, ki je zadel in se zagozdil v enem od njihovih letal MiG-17, vendar ni eksplodiral, in naj bi ga predalo Sovjetom za obratni inženiring v [[Vimpel K-13|raketo K-13]].<ref>{{Navedi splet|last=Mizokami|first=Kyle|date=2024-06-05|title=America's Groundbreaking Sidewinder Was Poised to Rule the Skies. Then, the Soviet Union Stole It.|url=https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241206003824/https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a60734289/aim-9-sidewinder-missile-history/|archivedate=2024-12-06|accessdate=2025-05-31|website=Popular Mechanics|language=en-US|quote=Nine years after the end of the Chinese Civil War, when the island of Taiwan officially became the sovereign Republic of China, its air force squared off in dogfights against the People’s Republic of China... The MiGs, which [[Chairman of the Chinese Communist Party]] [[Mao Zedong]] sent to test Taiwanese defenses, could fly faster and higher than the aging Sabres, making them difficult to intercept. Nothing, not even the superior training of the Taiwanese pilots, could make up for that. And both sides knew it...}}</ref> Ker so se raketni sistemi še naprej izboljševali, sodobno zračno bojevanje skoraj v celoti sestoji iz izstreljevanja raket. Uporaba boja zunaj vizualnega dosega je v ZDA postala tako razširjena, da so bile zgodnje različice [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]] v šestdesetih letih prejšnjega stoletja oborožene le z raketami. Visoka stopnja žrtev med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je ZDA prisilila, da so ponovno uvedle [[Avtomatski top|avtomatske topove]] in tradicionalne taktike zračnih spopadov, vendar rakete ostajajo glavno orožje v zračnih bojih. V [[Falklandska vojna|falklandski vojni]] so britanski [[Harrier Jump Jet|Harrierji]] z raketami AIM-9L lahko premagali hitrejše argentinske nasprotnike. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519010009/http://www.thehistorychannel.co.uk/site/microsites/Falklands/index_microsite.php?microsite=Falklands&target=The_Harrier&section=626|title=The History Channel|archivedate=May 19, 2009}}</ref> Od konca 20. stoletja se lahko vsestranske toplotno vodene zasnove zaklenejo na cilj iz različnih kotov, ne le od zadaj, kjer je toplotni odtis motorjev najmočnejši. Druge vrste se zanašajo na radarsko vodenje (bodisi na krovu bodisi "narisano" z izstrelitvenega letala). === Uporaba raket zrak-zrak kot rakete zemlja-zrak === [[Slika:NASAMS_NL_Gilze-Rijen_AB_2014.jpg|sličica|Lutka rakete AIM-120 na tirnici, ki se razteza iz nosilca rakete NASAMS]] Leta 1999 so srbske sile prilagodile rakete [[R-73]] kot rakete zemlja-zrak. Center za raziskave in razvoj raket gibanja Hutijev in raketne sile so poskušale izstreliti R-27/R-60/R-73/R-77 proti savdskim letalom z uporabo zalog raket iz zalog jemenskih zračnih sil. Težava pri R-27 in R-77 je pomanjkanje radarja, ki bi podpiral njihovo vodenje do cilja. Vendar sta R-73 in R-60 infrardeči toplotno usmerjeni raketi. Za izstrelitev rakete potrebujeta le energijo, tekoči dušik za hlajenje glave iskalnika in nosilec. Te rakete so bile povezane s kupolami FLIR Systems ULTRA 8500 ameriške izdelave. Potrjen je bil le en skorajšnji zgrešeni cilj, in sicer raketa R-27T, izstreljena na F-15SA savdskih kraljevih zračnih sil. Pomanjkljivost pa je, da so te rakete namenjene izstreljevanju iz enega lovca na drugega, zato so motorji in količina goriva manjši kot pri namensko izdelani raketi zemlja-zrak.<ref>{{Navedi splet|title=Here's how Houthis were able to deploy R-27/R-60/R-73/R-77 Air-to-Air Missiles as SAMs against Saudi-led Coalition Aircraft|url=https://theaviationgeekclub.com/heres-how-houthis-were-able-to-deploy-r-27-r-60-r-73-r-77-air-to-air-missiles-as-sams-against-saudi-led-coalition-aircraft/|last=Dario Leone|date=2019-07-17|accessdate=2022-10-14|website=theaviationgeekclub.com}}</ref>[[Slika:AIM-9L_DF-ST-82-10199.jpg|desno|sličica|[[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]] L zračna vadbena raketa (CATM) z [[Raketni motor|raketnim motorjem]] in inertno bojno glavo za vadbo.]]Na zahodni strani je bil razvit norveško-ameriški sistem zračne obrambe NASAMS za uporabo raket zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]], [[IRIS-T]] in [[AIM-120 AMRAAM|AMRAAM]] za prestrezanje ciljev. Nobena od teh raket ne zahteva modifikacij, zato je mogoče, da sistem uporabi rakete neposredno z letala. Po preizkusu streljanja septembra 2020 ob obalah Floride, med katerim je uspešno izstrelil simuliran [[manevrirni izstrelek]], je bil NASAMS leta 2022 poslan v Ukrajino, kjer je bil ta raketni sistem prvič uporabljen v resničnih bojnih pogojih in je po navedbah ukrajinske vlade sestrelil več kot 100 zračnih ciljev.<ref>{{Navedi splet|title=US air defense system delivery hopes to save Kiev|url=https://asiatimes.com/2022/07/us-air-defense-system-delivery-hopes-to-save-kiev/|last=Stephen Bryen|date=2022-07-09|accessdate=2022-10-14|website=asiatimes.com}}</ref> == Bojna glava == Za poskus onesposobitve ali uničenja ciljnega letala so bile na začetku uporabljene običajne [[Eksplozija#Fragmentacija|fragmentacijske]] bojne glave. Te so ustvarile torus z velikim številom relativno drobcev, ki pa so bili ponavadi naključno veliki in niso zagotavljali ponovljivega delovanja pri zadetku cilja. Kasnejše različice so uporabljale večje število paličastih kosov kovine, ki so bili nameščeni radialno okoli eksplozivnega naboja. [[Slika:Continuous-rod-warhead.png|sličica|Shematični prikaz delovanja bojne glave z neprekinjenim obročem palic]] Ker se je izkazalo, da običajne fragmentacijske glave proti večjim in težjim letalom, kot so [[Bombnik|bombniki]], niso dovolj učinkovite, so razvili ''bojno glavo z neprekinjenim obročem palic''. Te bojne glave vsebujejo dva sloja paličastih kosov, ki so medsebojno zvarjeni na nasprotnih koncih in se ob eksploziji razširijo v neprekinjen kovinski obroč, ki ima učinek rezanja in lahko povzroči večje poškodbe. Bojna glava z neprekinjenim obročem palic ima zaradi zasnove relativno ozko območje učinkovitosti, kar predstavlja problem pri uporabi proti ciljem manjših dimenzij, kot so [[Brezpilotnik|brezpilotni letalniki]] in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]], pri katerih obroč paličic težje zadene kritično mesto. Zato je kasnejši razvoj prinesel ponovno uporabo fragmentacijskih bojnih glav, ki pa so bile zasnovane z namenom povečanja hitrosti drobcev in z bolj predvidljivo obliko in velikostjo drobcev. Za uporabo proti zelo hitrim ciljem, kot so [[Balistični izstrelek|balistični izstrelki]], so se pojavile usmerjene fragmentacijske bojne glave, ki lahko večji del drobcev usmerijo v skoraj poljubno smer in tako večje število drobcev usmerijo na manjše območje. Bojne glave se običajno detonirajo z [[Bližinski detonator|bližinskim detonatorjem]] ali z udarnim detonatorjem, če zadenejo cilj neposredno. Manj pogosto so bile na manjšem številu tipov raket zrak-zrak (kot je AIM-26 Falcon ) nameščene jedrske bojne glave, čeprav te niso bile nikoli uporabljene v boju. == Vodenje == [[Slika:Göktuğ.jpg|sličica|Aktivna radarska samovodeča raketa zrak–zrak BVR Gökdoğan (prikazana spodaj spredaj) in [[Infrardeče vodenje|infrardeča samovodeča]] raketa kratkega dosega zrak-zrak Bozdoğan (prikazana spodaj zadaj) ena ob drugi na sejmu IDEF 2019 v [[Carigrad|Carigradu]] v [[Turčija|Turčiji]].]] Vodene rakete delujejo tako, da zaznajo svoj cilj (običajno z [[Radar|radarsko]] ali [[Infrardeče valovanje|infrardečo]] metodo, redko pa z drugimi, kot sta lasersko vodenje ali optično sledenje) in se nato »usmerijo« na cilj po poti do trka. Čeprav lahko raketa za ciljanje na cilj uporablja radar ali infrardeče vodenje, lahko izstrelitveno letalo cilj pred izstrelitvijo zazna in mu sledi na druge načine. Infrardeče vodene rakete so lahko »podrejene« napadalnemu radarju, da najdejo cilj, radarsko vodene rakete pa se lahko izstrelijo na cilje, ki jih zaznajo vizualno ali prek infrardečega sistema za iskanje in sledenje (IRST), čeprav lahko od napadalnega radarja zahtevajo, da osvetli cilj med delnim ali celotnim prestrezanjem rakete. === Radarsko vodenje === Radarsko vodenje se običajno uporablja za rakete srednjega ali dolgega dosega, kjer bi bil infrardeči signal cilja prešibek, da bi mu infrardeči detektor lahko sledil. Obstajajo tri glavne vrste radarsko vodenih raket – aktivne, polaktivne in pasivne. Radarskim vodenim raketam se je mogoče izogniti s hitrim manevriranjem (kar lahko povzroči, da »prelomijo zaklep« ali pa preletijo ciljno črto), uporabo [[Radarska vaba|radarskih vab]] ali [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]]. ==== Aktivno radarsko vodenje ==== {{Glavni|Aktivno radarsko vodenje}} [[Slika:Seeker_Vympel-R-77-maks2009.jpg|sličica|Aktivni radarski iskalnik v glavi rakete Vimpel [[R-77]] na [[MAKS|letalskem mitingu MAKS]] 2009]] Rakete z aktivnim radarskim (AR) vodenjem imajo lasten radarski sistem za zaznavanje cilja in sledenje temu, vendar je velikost radarske antene omejena zaradi majhnega premera raket, kar omejuje njen doseg, kar običajno pomeni, da se takšne rakete izstrelijo na predvideno prihodnjo lokacijo cilja, pogosto pa se zanašajo na ločene sisteme za vodenje, kot so [[Globalni sistem pozicioniranja|globalni sistem za določanje položaja]] (GPS), inercialno [[Inercialna navigacija|vodenje]] ali posodobitev na sredini poti iz izstrelitvenega letala ali drugega sistema, ki lahko komunicira z raketo, da se raketa približa cilju. Na vnaprej določeni točki (pogosto na podlagi časa od izstrelitve ali prihoda blizu predvidene lokacije cilja) se radarski sistem rakete aktivira in raketa se nato usmeri na cilj. Če je razdalja od napadalnega letala do cilja znotraj dosega radarske naprave rakete, se lahko raketa aktivira takoj po izstrelitvi. Velika prednost aktivnega radarskega sistema za samonavajanje je, da omogoča način napada »ustreli in pozabi«, kjer lahko napadalno letalo po izstrelitvi rakete zasleduje druge cilje ali pobegne z območja. ==== Polaktivno radarsko vodenje ==== [[Slika:F-15_firing_AIM-7Ms.jpg|desno|sličica|Dva [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|lovca F-15E]] iz 90. lovske eskadrilje ameriških zračnih sil z letalske baze Elmendorf na Aljaski med vadbeno misijo izstrelita par polaktivnih radarsko vodenih raket AIM-7M .]] Rakete s polaktivnim radarskim vodenjem (SARH) so enostavnejše in pogostejše. Delujejo tako, da zaznavajo radarsko energijo, ki se odbija od cilja. Radarsko energijo oddaja radarski sistem izstrelitvenega letala. Vendar to pomeni, da mora izstrelitveno letalo vzdrževati »zaklenjeno« tarčo (osvetljevati ciljno letalo s svojim radarjem), dokler ga raketa ne prestreže. To omejuje sposobnost napadalnega letala za manevriranje, kar je lahko potrebno, če se pojavijo grožnje napadalnemu letalu. Prednost raket, vodenih s sistemom SARH, je, da se usmerjajo na odbiti radarski signal, zato se natančnost dejansko poveča, ko se raketa približa, ker odsev prihaja iz "točkovnega vira": cilja. V nasprotju pa več ciljev povzroči, da bo vsak od njih odbijal isti radarski signal in raketa se lahko zmede glede tega, kateri cilj je njena predvidena žrtev. Raketa morda ne bo mogla izbrati določenega cilja in leteti skozi formacijo, ne da bi prišla v smrtonosni doseg katerega koli določenega letala. Novejše rakete imajo v svojih sistemih vodenja logična vezja, ki pomagajo preprečiti to težavo. Hkrati je motenje zaklepanja rakete lažje, ker je izstreljevalno letalo dlje od cilja kot raketa, zato mora radarski signal potovati dlje in z razdaljo močno oslabi. To pomeni, da lahko raketo motijo ali prevarajo protiukrepi, katerih signali se krepijo, ko se raketa približuje. Ena od protiukrepov je zmožnost "usmeritve ob motnjah" v raketi, ki ji omogoča, da se usmeri na motilni signal. ==== Sledenje žarku ==== ''Glavni članek:'' [[Usmerjanje z žarkom]][[Slika:K-5M_Air-to-Air_Missile.jpg|desno|sličica|"Beam riding" raketa zrak-zrak K-5 na letalu [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]] (Razstavljeno v Vojaškozgodovinskem muzeju in parku v Kecelu na Madžarskem)]] Zgodnja oblika radarskega vodenja je bila "sledenje žarka " (BR - beam riding). Pri tej metodi napadalno letalo usmeri ozek žarek radarske energije na cilj. Raketa zrak-zrak je izstreljena v žarek, kjer senzorji na zadnjem delu rakete krmilijo raketo in jo držijo znotraj žarka. Dokler je žarek usmerjen na ciljno letalo, raketa sledi žarku, dokler letala ne prestreže. Čeprav je konceptualno preprosta, je poteza težka zaradi izziva hkratnega ohranjanja žarka trdno usmerjenega na cilj (na katerega se ni bilo mogoče zanašati pri sodelovanju z ravnim in vodoravnim letenjem), upravljanja lastnega letala in spremljanja sovražnikovih protiukrepov. Dodaten zaplet je bil, da se bo žarek razširil v stožčasto obliko, ko se bo oddaljenost od napadalnega letala povečevala. To bo povzročilo manjšo natančnost rakete, saj je žarek lahko dejansko večji od ciljnega letala, ko raketa prispe. Raketa bi lahko bila popolnoma znotraj žarka, vendar še vedno ne bi bila dovolj blizu, da bi uničila cilj. === Infrardeče vodenje === ''Glavni članek:'' [[Infrardeče vodenje]][[Slika:MAA-1A_seeker_head.jpg|desno|sličica|Infrardeča glava iskalnika rakete MAA-1 Piranha]] [[Slika:HAL_Tejas_(LSP-07)_firing_Python-5_missile_better_visibility.png|alt==An infrared homing Python-5 AAM being fired from Indian Air Force HAL Tejas fighter during certification tests|sličica|Infrardeči vodena raketa Python-5, izstreljena iz lovca [[HAL Tejas]]]] '''Infrardeče vodene''' (IR) rakete ciljajo na toploto, ki jo proizvaja letalo. Zgodnji infrardeči detektorji so imeli slabo občutljivost, zato so lahko sledili le vročim izpušnim cevem letala. To je pomenilo, da se je moralo napadalno letalo pred izstrelitvijo infrardeče vodene rakete premakniti za cilj, kar je tudi omejilo doseg rakete, saj je infrardeči signal z naraščajočo razdaljo kmalu postal premajhen za zaznavanje, po izstrelitvi pa se je raketa "lovila" s svojim ciljem. Zgodnji infrardeči iskalniki so bili neuporabni v oblakih ali dežju (kar je do neke mere še vedno omejitev) in jih je lahko zmotilo sonce, odsev sonca od oblaka ali zemeljskega predmeta ali kateri koli drug vroči predmet v njihovem vidnem polju. Sodobnejše infrardeče vodene rakete lahko zaznajo toploto obloge letala, ki jo ogreva trenje zračnega toka, poleg šibkejšega toplotnega signala motorja, ko je letalo vidno s strani ali čelno. To jim v kombinaciji z večjo sposobnostjo manevriranja daje sposobnost "vsestranskega" opazovanja, napadalnemu letalu pa ni več treba biti za svojim ciljem, da bi sprožilo strel. Čeprav izstrelitev od zadaj poveča verjetnost zadetka, mora biti izstreljevalno letalo v takšnem spopadu z repnim zasledovanjem običajno bližje cilju. Letalo se lahko brani pred infrardečimi raketami tako, da izstreli [[Toplotna vaba|toplotne vabe]], ki so bolj vroče od letala, zato se raketa usmeri na svetlejši in bolj vroč cilj. IR rakete lahko proti temu uporabljajo filtre, ki jim omogočajo, da ignorirajo cilje, katerih temperatura ni v določenem območju. Uporabijo se lahko tudi vlečene vabe, ki natančno posnemajo toploto motorja, in infrardeči motilci. Nekatera velika letala in številni bojni helikopterji uporabljajo tako imenovane infrardeče motilce z "vročimi opekami", ki so običajno nameščeni v bližini motorjev. Trenutne raziskave razvijajo laserske naprave, ki lahko ponaredijo ali uničijo sisteme za vodenje infrardeče vodenih raket. Rakete z začetka 21. stoletja, kot je [[ASRAAM|ASRAAM,]] uporabljajo "slikovni infrardeči" iskalnik, ki "vidi" cilj (podobno kot digitalna videokamera) in lahko loči med letalom in točkovnim virom toplote, kot je toplotna vaba. Imajo tudi zelo širok kot zaznavanja, zato napadalnemu letalu ni treba biti usmerjeno naravnost v cilj, da se raketa zaklene. Pilot lahko uporabi [[vizir na čeladi]] (HMS), in cilja drugo letalo tako, da ga pogleda, nato pa izstreli. Temu pravimo izstrelitev "izven [[Namerjanje|dosega]] ". Ruski [[Suhoj Su-27|Su-27]] je na primer opremljen z infrardečim sistemom za iskanje in sledenje (IRST) z laserskim daljinomerjem za svoje rakete, usmerjene preko HMS-a. === Elektro-optično === Nedavni napredek pri vodenju raket je '''elektrooptično''' slikanje. Izraelski [[Python (raketa)|Python-5]] ima elektrooptični iskalnik, ki s pomočjo optičnega slikanja skenira določeno območje za tarče. Ko je cilj zajet, se raketa nanj usmeri. Elektrooptične iskalnike je mogoče programirati tako, da ciljajo na vitalna območja letala, kot je pilotska kabina. Ker niso odvisni od toplotnega obrisa ciljnega letala, se lahko uporabljajo proti tarčam z nizko temperaturo, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki]] in [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]]. Kljub temu pa lahko oblaki ovirajo delovanje elektrooptičnih senzorjev. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.fas.org/spp/military/docops/afwa/metsat-U3.htm|title=Atmospheric Effects on Electro-optics|accessdate=4 November 2014}}</ref> === Pasivno proti-sevalno === Razvoj zasnov vodenja raket pretvarja zasnovo protiradiacijskih raket (ARM), ki je bila prvič uporabljena med vietnamsko vojno in se je uporabljala za ciljanje na sevajoče položaje raket zemlja-zrak (SAM), v orožje za prestrezanje v zraku. Trenutni razvoj pasivnih protiradiacijskih raket zrak-zrak naj bi bil protiukrep proti letalom za [[Letalo za zgodnje opozarjanje|zgodnje opozarjanje in nadzor v zraku]] (AEW&C – znanim tudi kot AEW ali AWACS), ki so običajno opremljena z zmogljivimi iskalnimi radarji. Zaradi njihove odvisnosti od radarskih emisij ciljnih letal so pasivne protiradiacijske rakete pri uporabi proti lovskim letalom omejene predvsem na prestrezanje v smeri naprej. Za primere glej [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vimpel R-27]] in Brazo . Drug vidik pasivnega protisevalnega samonavajanja je način "vodenje ob motenju", ki ob namestitvi omogoča radarsko vodeni raketi, da se usmeri na motilnik ciljnega letala, če je primarni iskalnik oviran zaradi [[Elektronski protiukrepi|elektronskih protiukrepov]] ciljnega letala. == Oblikovanje == [[Slika:MAKS_Airshow_2013_(Ramenskoye_Airport,_Russia)_(524-21).jpg|desno|sličica|R-37 M (pod izvozno oznako RVV-BD), hiperzvočna raketa dolgega dosega BVR z motorjem Scramjet, na [[MAKS|letalskem sejmu MAKS]] 2013.]] [[Slika:T129_ATAK_armed_with_19-Tube_70_mm_rocket_launcher_and_2_air_to_air_Stinger.jpg|desno|sličica|Helikopter T129 ATAK z dvema kratkodometnima raketama zrak-zrak Stinger, nameščenima pod krilom. Raketa, ki jo izstreljuje helikopter, je razvita na podlagi sistema MANPADS[[FIM-92 Stinger]] .]] Rakete zrak-zrak so običajno dolgi, tanki valji. S tem se zmanjša njihov presek in s tem upor pri visokih hitrostih, s katerimi potujejo. Rakete so razdeljene v pet glavnih sistemov (od spredaj do zadaj): iskalnik, vodenje, bojna glava, motor in krmilni sistem. Spredaj je iskalnik, bodisi radarski sistem, radarski vodič ali infrardeči detektor. Za njim se nahaja avionika, ki krmili raketo. Tipično se za tem, v središču rakete, nahaja bojna glava, običajno več kilogramov eksploziva, obdanega s kovino, ki se ob detonaciji razdrobi (ali v nekaterih primerih s predhodno razdrobljeno kovino). Zadnji del vodene rakete vsebuje pogonski sistem, običajno raketo neke vrste, in sistem za krmiljenje ali CAS. Rakete na trdo gorivo z dvojnim potiskom so pogoste, vendar nekatere rakete daljšega dosega uporabljajo motorje na tekoče gorivo, ki lahko "zmanjšajo moč", da podaljšajo svoj doseg in ohranijo gorivo za energetsko intenzivno končno manevriranje. Nekatere rakete na trdo gorivo posnemajo to tehniko z drugim raketnim motorjem, ki gori med fazo končnega usmerjanja. Obstajajo rakete, kot je MBDA Meteor, ki "dihajo" zrak (z uporabo [[Potisna cev|ramjet motorja]], podobnega reaktivnemu motorju), da podaljšajo svoj doseg. Sodobne rakete uporabljajo manjdimne motorje – zgodnje rakete so ustvarjale goste dimne sledi, ki jih je posadka ciljnega letala zlahka opazila, kar jih je opozorilo na napad in jim pomagalo ugotoviti, kako se mu izogniti. CAS je običajno elektromehanski, servo krmilni sistem, ki sprejema vhodne podatke iz sistema za vodenje in manipulira z aerodinamičnimi profili ali krilci na zadnji strani rakete, ki vodijo ali usmerjajo orožje proti cilju. Dandanes države razvijajo hiperzvočne rakete zrak-zrak z uporabo [[Potisna cev z nadzvočnim zgorevanjem|scramjet motorjev]] (kot sta R-37 ali AIM-260 JATM ), kar ne poveča le učinkovitost bojev na dolge razdalje, ampak tudi zmanjša možnosti preživetja ciljnih letal na skoraj nič. == Zmogljivost == V razpravah o zmogljivosti raket zrak-zrak se pogosto pojavlja več izrazov. ; Območje uspešne izstrelitve : Območje uspešne izstrelitve je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, ki se do zadnjega trenutka ne zaveda svojega napada. Ko je cilj opozorjen vizualno ali prek opozorilnega sistema, poskuša izvesti zaporedje manevra zadnjega pobega (last-ditch-manoeuvre). ; F-pol : Tesno povezan izraz je F-pol. To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v času prestrezanja. Večji kot je F-pol, večja je gotovost, da bo izstrelitveno letalo s to raketo doseglo zračno premoč. ; A-pol : To je poševna razdalja med izstrelitvenim letalom in ciljem v trenutku, ko raketa začne aktivno vodenje ali zajame cilj z aktivnim iskalnikom rakete. Večji A-pol pomeni manj časa in morda večjo razdaljo, ki jo izstrelitveno letalo potrebuje za podporo vodenja rakete, dokler iskalnik rakete ne zajame cilja. ; Območje brez možnosti pobega : Območje brez možnosti pobega je območje, znotraj katerega obstaja visoka (določena) verjetnost uničenja cilja, tudi če je bil ta opozorjen. To območje je opredeljeno kot stožčasta oblika s konico v mestu izstrelitve rakete. Dolžina in širina stožca sta določeni z zmogljivostjo rakete in iskalnika. Hitrost, doseg in občutljivost iskalnika rakete bodo večinoma določali dolžino tega namišljenega stožca, medtem ko bosta njena okretnost (hitrost obračanja) in kompleksnost iskalnika (hitrost zaznavanja in sposobnost zaznavanja ciljev zunaj osi) določili širino stožca. === Minimalni doseg rakete === [[Slika:Gw-tomphoenix.jpg|sličica|[[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriško mornariško]] lovsko letalo VF-103 Jolly Rogers [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]] izstreli raketo zrak-zrak dolgega dosega [[AIM-54 Phoenix]] . Fotografija je last U.S. Navy Atlantic Fleet.]] Raketa ima minimalno razdaljo, pred katero ne more učinkovito manevrirati. Da bi dovolj manevrirala iz slabega izstrelitvenega kota na kratkih razdaljah in zadela cilj, nekatere rakete uporabljajo [[Usmerjevalnik potiska|vektorski usmerjevalnik potiska]], ki omogoča, da raketa začne "zavijati s tirnice", preden jo motor pospeši do dovolj visokih hitrosti, da so njene majhne aerodinamične površine uporabne. == Raketa zrak-zrak kratkega dosega == Kratkodometne rakete zrak-zrak (SRAAM), ki se običajno uporabljajo v "zračnih spopadih" ali bližnjem zračnem boju, se primerjajo z raketami zunaj vizualnega dosega . Večina kratkodometnih raket zrak-zrak je [[Infrardeče vodenje|vodenih z infrardečo svetlobo]] . === Razvoj raket SRAAM === [[Slika:Misil_aire-aire_de_corto_alcance_(SRAAM)_PiLi-5_(PL-5)_-_(inertes_para_entrenamiento).jpg|desno|sličica|Kitajske rakete zrak-zrak kratkega dosega PL-5]] Te rakete so običajno razvrščene v pet "generacij" glede na zgodovinski tehnološki napredek. Večina teh dosežkov je bila v tehnologiji infrardečega iskalnika (kasneje kombiniranega z [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]]). === Prva generacija === Zgodnje rakete kratkega dosega, kot na primer zgodnje rakete [[AIM-9 Sidewinder|Sidewinder]] in [[Vimpel K-13|K-13]] (''AA-2 Atoll''), so imele infrardeče iskalnike z ozkim (30-stopinjskim) vidnim poljem in so od napadalca zahtevale, da se postavi za cilj. To je pomenilo, da je moralo ciljno letalo le rahlo zaviti, da se je premaknilo izven vidnega polja iskalnika rakete in povzročilo, da je raketa izgubila sled za ciljem ("prelom zaklepanja"). <ref name="Carlo Kopp-1997">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=April 1997|title=Fourth Generation AAMs – The Rafael Python 4|url=http://www.ausairpower.net/TE-Gen-4-AAM-97.html|journal=Australian Aviation|volume=1997|issue=April|access-date=2007-03-08}}</ref> === Druga generacija === Druga generacija raket kratkega dosega je uporabljala učinkovitejše iskalnike, ki so bili bolje hlajeni kot njihovi predhodniki, hkrati pa so bili običajno "brez ohišja"; to je imelo za posledico izboljšano občutljivost na toplotne signale, povečanje vidnega polja in možnost vodenja rakete znotraj njenega vidnega polja za večjo verjetnost uničenja manevrirajočega cilja. V nekaterih primerih je izboljšana občutljivost na toplotne signale omogočala zelo omejeno stransko in celo vsestransko sledenje, kot je to v primeru rakete Red Top. V povezavi z izboljšanimi krmilnimi površinami in pogonskimi motorji v primerjavi s prvo generacijo raket za boj v zraku je tehnološki napredek raket kratkega dosega druge generacije omogočil njihovo uporabo ne le na mirnih bombnikih, temveč tudi na aktivno manevrirajočih lovcih. Primeri vključujejo napredne derivate raket [[Vimpel K-13|K-13]] in [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9]], kot sta '''K-13M''' ('''R-13M''', Objekt 380) ali '''AIM-9D/G/H''' . === Tretja generacija === Ta generacija je uvedla veliko občutljivejše iskalnike, ki so sposobni slediti toploti, ki jo oddajajo obloge letal s sprednje ali stranske strani, namesto le vroče šobe motorja z zadnje strani, kar je omogočilo dejansko vsestransko delovanje. To je znatno razširilo potencialne napadalne ovojnice, kar je napadalcu omogočilo, da je streljal na cilj, ki je bil bočno ali frontalno usmerjen proti njemu, namesto le od zadaj. Čeprav je bilo vidno polje še vedno omejeno na dokaj ozek stožec, napadalec vsaj ni bil nujno za ciljem. <ref name="Carlo Kopp-1997"/> Za tretjo generacijo raket kratkega dosega sta značilni tudi dodatno izboljšana okretnost v primerjavi s prejšnjo generacijo, prav tako njihova sposobnost podrejanja radarju; to je pridobivanje podatkov o sledenju iz radarja ali sistemov IRST izstrelitvenega letala, kar napadalcem omogoča izstrelitev raket, ne da bi pred vodenjem rakete usmerili nos letala proti sovražniku. Primera te generacije raket za boj v zraku sta R-60M ali [[Python (raketa)|Python-3]] . === Četrta generacija === [[R-73|Raketa R-73]] (''AA-11 Archer'') je vstopila v uporabo leta 1985 in je zaznamovala novo generacijo raket za boj v zraku. Imela je širše vidno polje in jo je bilo mogoče usmeriti na cilj z [[Vizir na čeladi|vizirjem na čeladi]]. To je omogočilo izstrelitev na cilje, ki jih sicer ne bi videle rakete starejše generacije, ki so med čakanjem na izstrelitev običajno strmele naprej. Ta zmogljivost v kombinaciji z močnejšim motorjem, ki raketi omogoča manevriranje proti prečkajočim ciljem in izstrelitev na večje razdalje, daje izstreljevalnemu letalu izboljšano taktično svobodo. <ref name="Carlo Kopp-1998">{{Navedi časopis|last=Carlo Kopp|date=August 1998|title=Helmet Mounted Sights and Displays|url=http://www.ausairpower.net/hmd-technology.html|journal=Air Power International|access-date=2007-03-08}}</ref> Druge članice 4. generacije uporabljajo goriščnoravninske antenske nize za znatno izboljšano skeniranje in odpornost proti protiukrepom (zlasti proti toplotnim vabam). Te rakete so tudi precej bolj okretne, nekatere z uporabo [[Usmerjevalnik potiska|usmerjevalnika potiska]] (običajno kardansko usmerjen potisk). === Peta generacija === [[Slika:IRIS-T_air-to-air-missile.jpg|desno|sličica|Raketa zrak-zrak [[IRIS-T]] nemških zračnih sil .]] Najnovejšo generacijo raket kratkega dosega ponovno opredeljujejo napredki v tehnologiji iskalnikov, tokrat elektrooptični slikovni infrardeči (IIR) iskalniki, ki raketam omogočajo, da "vidijo" slike namesto posameznih "točk" infrardečega sevanja (toplote). Senzorji v kombinaciji z zmogljivejšo [[Digitalna obdelava signalov|digitalno obdelavo signalov]] zagotavljajo naslednje prednosti: * večja sposobnost infrardečega proti-protiukrepa (IRCCM), saj lahko loči letala od infrardečih protiukrepov (IRCM), kot so toplotne vabe. * Večja občutljivost pomeni večji doseg in sposobnost prepoznavanja manjših nizkoletečih ciljev, kot so [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotni letalniki (UAV)]] . * Podrobnejša slika cilja omogoča ciljanje ranljivejših delov letala, namesto da se osredotoči le na najsvetlejši infrardeči vir (izpuh). Primeri raket kratkega dosega pete generacije vključujejo: * [[R-73|R-73M]] ("AA-11 Archer")&nbsp;– Rusija (1994–) <ref name="R-73">{{Navedi splet|url=https://missilery.info/missile/r73|title=Управляемая ракета малой дальности Р-73 &#124; Ракетная техника|website=missilery.info}}</ref> * [[ASRAAM]]&nbsp;– Združeno kraljestvo (1998–) * [[AIM-9 Sidewinder|AIM-9X Sidewinder]]&nbsp;– ZDA (2003–) * [[Python (raketa)|Python 5]] – Izrael (2003–) * AAM-5&nbsp;– Japonska (2004–) * [[IRIS-T]]&nbsp;– Nemčija (2005–) * PL-10 – Kitajska (2015–) * [[R-73|R-74M2]] ("AA-11 Archer") – Rusija (2019–) * A-Darter – Južna Afrika in Brazilija (2019–) <ref>{{Navedi splet|last=Lake|first=Jon|title=A-Darter Missile Certified by Brazil and South Africa|url=https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa|accessdate=2021-11-29|website=Aviation International News|language=en|archivedate=2021-11-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211129194611/https://www.ainonline.com/aviation-news/defense/2019-10-09/darter-missile-certified-brazil-and-south-africa}}</ref> * Bozdoğan – Turčija (2024–) == Seznam raket po državah == ''Za vsako raketo so podane kratke opombe, vključno z navedbo njenega dosega in mehanizma vodenja.'' === Brazilija === * MAA-1A Pirana&nbsp;– Kratkodometni IR * MAA-1B Pirana&nbsp;– IR-vodena raketa. * A-Darter&nbsp;– Kratkodometni IR (z Južno Afriko) === Kanada === * Velvet Glove - kratkodometna, polaktivno radarsko vodena === Francija === * Nord AA.20, AA.25 – radijsko vodena, z žarkovnim sledenjem * Matra R.510 – IR vodena * Matra R.511 – radarsko vodena * Matra R.550 Magic&nbsp;– kratkodometna, IR vodena * Matra Magic II&nbsp;– IR vodena * Matra R.530&nbsp;– srednjega dosega, vodena radarsko ali IR * Matra Super 530F/Super 530D&nbsp;– srednjega dosega, radarsko vodena * Matra Mistral – IR vodena * MBDA MICA&nbsp;– srednjega dosega, vodena radarsko ali infrardeče * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega, integrirana na letalu Rafale. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defense.gouv.fr/salle-de-presse/communiques/communiques-de-florence-parly/communique_premiers-tirs-meteor-effectues-par-les-rafale-de-l-armee-de-l-air-et-de-la-marine-nationale|title=Communiqué Premiers tirs METEOR effectués par les Rafale de l'armée de l'Air et de la Marine nationale|accessdate=14 August 2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * TRIGAT LR [[Slika:Luftwaffe_Eurofighter_Typhoon.JPG|sličica|Luftwaffejeve rakete IRIS-T in Meteor na letalu Eurofighter Typhoon]] === Nemčija === * Henschel Hs 298&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], MCLOS, ni bila nikoli uporabljena * [[IRIS-T]] * MBDA Meteor, raketa dolgega dosega, aktivno radarsko vodena, v teku pogodba za integracijo v Eurofighter. <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight">{{Navedi splet|url=http://aviationweek.com/awin/first-tranche-3-typhoon-readied-flight|title=First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight|accessdate=4 November 2014}}</ref> * [[Ruhrstahl X-4]]&nbsp;– Zasnova [[Druga svetovna vojna|iz druge svetovne vojne]], prva praktična protiletalska raketa, MCLOS, nikoli ni bila uporabljena * Projekt rakete [[RZ 65|RZ 65,]] ki ga je leta 1941 razvilo podjetje Rheinmetall-Borsig. Po približno 3000 testih se je izkazal za nezadovoljivega zaradi natančnosti le 15 %. Projekt je bil do konca vojne ustavljen. <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen">{{Navedi splet|url=http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|title=Allgemeine Luftkampfraketen|accessdate=4 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150122021704/http://www.luftwaffen-projekte.de/lwp/raketen/lkrak/lkrak.htm|archivedate=22 January 2015}}</ref> * Dornier Viper === Indija === [[Slika:Astra_BVRAAM_successfully_test_fired_from_Su-30MKI_off_the_Odisha_coast_on_September_17,_2019.jpg|sličica|[[:en:Astra_(missile)|Astra]] [[:en:BVRAAM|BVRAAM]] izstreljena iz letala Su-30MKI IAF]] * Astra Mk 1 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega <ref name="Allgemeine Luftkampfraketen"/> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.thehindubusinessline.com/news/after-successful-development-trials-astra-missile-ready-for-production/article9864087.ece|title=After successful development trials, Astra missile ready for production|date=18 September 2017}}</ref> * Astra Mk 2 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra Mk 3 – Radarsko vodena raketa dolgega dosega * Astra IR – kratkodometno IR vodenje * K-100 (raketa)&nbsp;– [[Inercialna navigacija]] in aktivno radarsko vodenje (z Rusijo) === Iran === * Debelejši&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-9 Sidewinder]] <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Fatter-Iran.html|title=Fatter – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Sedžil&nbsp;– kopija ameriške [[MIM-23 Hawk]], predelana za prevoz z letalom <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/articles/Janes-Air-Launched-Weapons/Sedjil-Project-Sky-Hawk-Iran.html|title=Sedjil – Jane's Air-Launched Weapons|accessdate=4 November 2014}}</ref> * Fakour-90&nbsp;– kopija ameriške [[AIM-54 Phoenix]] <ref>{{Navedi splet|url=http://theaviationist.com/2013/09/26/farouk-missile/|title=Iranian F-14 Tomcat's new indigenous air-to-air missile is actually an (improved?) AIM-54 Phoenix replica|date=26 September 2013|accessdate=11 February 2015}}</ref> === Irak === * [[Al Humurrabi]]&nbsp;– Dolgodometna, polaktivni radar === Izrael === [[Slika:Python5-missile001.jpg|sličica|Za primerjavo, najnovejši in najstarejši član Rafaelove [[Python (raketa)|družine Python AAM]], Python-5 (prikazana spodaj spredaj) in Shafrir-1 (zgornja zadaj)]] * [[Python (raketa)|Python]] : ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir]] – prva izraelska domača raketa zrak-zrak ** [[Python (raketa)|Rafael Shafrir 2]] – izboljšana raketa Shafrir ** [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in zmogljivostjo sledenja v vseh smereh [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python3.htm] ** [[Python (raketa)|Rafael Python 4]] – raketa srednjega dosega z IR-vodenjem in možnostjo zaklepanja z HMS [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/python4.htm] ** [[Python (raketa)|Python-5]] – izboljšan Python 4 z elektrooptičnim iskalnikom in 360-stopinjskim zaklepom in izstrelitvijo [https://web.archive.org/web/20060715230748/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/python/Python5.html] ** [[Python (raketa)|Rafael Derby]]&nbsp;– Znana tudi kot Alto, BVR raketa srednjega dosega z aktivnim radarskim vodenjem [https://web.archive.org/web/20060718065607/http://www.israeli-weapons.com/weapons/missile_systems/air_missiles/derby/Derby.html] ** [[Python (raketa)|I-Derby ER]] – BVR raketa dolgega dosega z aktivnim radarskim vodenjem * Sky Sting – raketa zrak-zrak dolgega dosega 6. generacije === Italija === * Alenia Aspide&nbsp;– Kopija ameriške AIM-7 Sparrow, ki temelji na AIM-7E. === Japonska === * AAM-1&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 69) raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem. * AAM-2&nbsp;– raketa zrak-zrak kratkega dosega z infrardečim iskanjem; podobna AIM-4D, le prototip. * AAM-3&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 90) raketa zrak-zrak kratkega dosega, z infrardečim iskanjem v vseh kotih. * AAM-4&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 99) raketa zrak-zrak srednjega dosega, aktivno radarsko vodena. * AAM-5&nbsp;– (raketa zrak-zrak tipa 04) raketa zrak-zrak kratkega dosega z vsestranskim infrardečim iskanjem. === Ljudska republika Kitajska === * PL-1&nbsp;– Kitajska različica [[Sovjetska zveza|sovjetske]] rakete K-5 (AA-1 Alkali), upokojena. * PL-2&nbsp;– Kitajska različica sovjetske rakete [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (AA-2 Atoll), ki je temeljila na AIM-9B Sidewinder. [https://web.archive.org/web/20060527234727/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl2.asp] Upokojena in nadomeščena s PL-5 v službi kitajskih zračnih sil. * PL-3&nbsp;– posodobljena različica PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-4&nbsp;– eksperimentalna raketa BVR na osnovi AIM-7D, ni bila sprejeta v uporabo. * PL-6&nbsp;– posodobljena različica PL-3, prav tako ni bila sprejeta v uporabo. * PL-5&nbsp;– posodobljena različica PL-2, znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20121111174758/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl5.asp] ** PL-5A&nbsp;– polaktivni radarski sistem za vodenje, namenjena zamenjavi PL-2, ni bila sprejeta v uporabo. Po videzu spominja na AIM-9G. ** PL-5B&nbsp;– IR različica, ki je bila v uporabi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot nadomestilo za PL-2 SRAAM. Omejena oddaljenost od cilja. ** PL-5C&nbsp;– Izboljšana različica, po zmogljivosti primerljiva z AIM-9H ali AIM-9L ** PL-5E&nbsp;– Vsestranska napadalna različica, po videzu podobna AIM-9P. * PL-7&nbsp;– Kitajska različica francoske rakete R550 Magic z IR-vodenjem, ni bila sprejeta v uporabo. [https://web.archive.org/web/20060510171721/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl7.asp] * PL-8&nbsp;– Kitajska različica izraelske rakete [[Python (raketa)|Rafael Python 3]] [https://web.archive.org/web/20120123130704/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl8.asp] * PL-9&nbsp;– Kratkodometna infrardeče vodena raketa, namenjena izvozu. Ena znana izboljšana različica (PL-9C). [https://web.archive.org/web/20100113005329/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl9.asp] * PL-10 (stara); – polaktivna radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na raketi HQ-61 SAM, [https://web.archive.org/web/20060527235105/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl10.asp] pogosto zamenjena s PL-11. Ni bila sprejeta v uporabo. * PL-10 (nova)/PL-ASR&nbsp;– kratkodometna, vsestransko vodena infrardeča raketa * PL-11&nbsp;– raketa zrak-zrak srednjega dosega (MRAAM), ki temelji naraketi HQ-61C in na italijanski Aspide (AIM-7). Omejena uporaba na lovcih J-8B/D/H. Znane različice vključujejo: [https://web.archive.org/web/20060527235118/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl11.asp] ** PL-11&nbsp;– MRAAM s polaktivnim radarskim vodenjem, ki temelji na tehnologiji rakete HQ-61C SAM in iskalnika Aspide, izvožen kot FD-60 [https://web.archive.org/web/20060629041355/http://mil.jschina.com.cn/huitong/missile.htm] ** PL-11A&nbsp;– Izboljšana PL-11 z večjim dosegom, bojno glavo in učinkovitejšim iskalnikom. Novi iskalnik potrebuje radarsko vodenje le v končni fazi, kar zagotavlja osnovno zmogljivost LOAL (zaklepanje po izstrelitvi). ** PL-11B&nbsp;– Znana tudi kot PL-11 AMR, izboljšana PL-11 z aktivnim radarskim iskalnikom AMR-1. ** LY-60&nbsp;– PL-11, sprejeta na ladje mornarice za zračno obrambo, prodana Pakistanu, vendar očitno ni v uporabi v kitajski mornarici. [https://web.archive.org/web/20060510173549/http://www.sinodefence.com/navy/navalmissile/ly60.asp] * PL-12 (SD-10)&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem [https://web.archive.org/web/20060510164424/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/pl12.asp] ** PL-12A&nbsp;– z nadgrajenim motorjem ** PL-12B&nbsp;– z nadgrajenim vodenjem ** PL-12C&nbsp;– z zložljivimi repnimi krilci ** PL-12D&nbsp;– z motorji z luknjo na trupu in ramjet motorji * F80&nbsp;– raketa srednjega dosega z aktivnim radarjem * PL-15&nbsp;– raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-17&nbsp;– raketa ekstremno dolgega dosega z aktivnim radarjem * PL-21 - raketa dolgega dosega z aktivnim radarjem (v razvoju) * TY-90&nbsp;– lahka raketa zrak-zrak z infrardečim vodenjem, zasnovana za helikopterje [https://web.archive.org/web/20060527234657/http://www.sinodefence.com/airforce/weapon/ty90.asp] '''<big>Severna Koreja</big>''' Severnokorejska televizija je predstavila neoznačeno raketo zrak-zrak, ki je podobna tako ameriški [[AIM-120 AMRAAM]] kot kitajski [[PL-12]] . === Sovjetska zveza/Ruska federacija === * K-5 (raketa) ([[NATO oznaka|oznaka NATO]] '''AA-1 'Alkali'''' )&nbsp;– žarkovno jahanje * [[Vimpel K-13|Vympel K-13]] (NATO oznaka '''AA-2 'Atoll'''' )&nbsp;– kratkodometna IR ali SARH * Kaliningrad K-8 (NATO oznaka '''AA-3 'Anab'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Raduga K-9 (NATO oznaka '''AA-4 'Awl'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Bisnovat R-4 (NATO oznaka '''AA-5 'Ash'''' )&nbsp;– IR ali SARH * Bisnovat R-40 (NATO oznaka '''AA-6 'Acrid'''' )&nbsp;– IR dolgega dosega ali SARH * Vympel R-23/R-24 (NATO oznaka '''AA-7 'Apex'''' )&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * [[R-60|Molniya R-60]] (NATO oznaka '''AA-8 'Aphid'''' )&nbsp;– kratkodometno IR * Vympel R-33 (NATO oznaka '''AA-9 'Amos'''' )&nbsp;– aktivni radar dolgega dosega * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|Vympel R-27]] (NATO oznaka '''AA-10 'Alamo'''' )&nbsp;– SARH ali IR srednjega dosega * [[R-73|Vympel R-73 in R-74]] (NATO oznaka '''AA-11 'Archer'''' )&nbsp;– kratkodometno IR * [[R-77|Vympel R-77]] (NATO oznaka '''AA-12 'Adder'''' )&nbsp;– aktivni radar srednjega dosega * Vympel R-37 (Natovo ime '''AA-13 'Axehead'''' )&nbsp;– vodenje SARH ali aktivno radarsko vodenje * Novator KS-172 AAM-L&nbsp;– izjemno dolga [[inercialna navigacija]] z aktivnim radarskim vodenjem === Južna Afrika === * A-Darter&nbsp;– Kratkodometna IR (z Brazilijo) * [[V3 Kukri (missile)|V3 Kukri]]&nbsp;– Kratkodometna IR * R-Darter&nbsp;– Radarsko vodena raketa izven vizualnega dosega (BVR) === Tajvan === * Sky Sword I (TC-1)&nbsp;– zrak-zrak * Sky Sword II (TC-2)&nbsp;– zrak-zrak === Turčija === * Bozdoğan (Merlin) – WVRAAM (raketa zrak-zrak znotraj vizualnega dosega) * Gökdoğan (Solec) – BVRAAM (raketa zrak-zrak zunaj vizualnega dosega) * Akdoğan (Gyrfalcon) – Akdoğan je »mini« raketa zrak-zrak, ki naj bi bila stroškovno učinkovita in se uporabljala v brezpilotnih letalnikih, kot sta Bayraktar Akıncı in TAI Aksungur . * Gökhan – uradno je bilo potrjeno, da bo imela ta različica [[Potisna cev|ramjet motor]] . <ref>{{Navedi splet|url=https://en.defenceturk.net/the-air-to-air-missile-with-ramjet-engine-from-tubitak-sage-gokhan/|title=The air-to-air missile with Ramjet engine from TÜBITAK Sage: GÖKHAN|date=25 June 2021}}</ref> * Sungur - MANPADS Različica zrak-zrak na voljo za uporabo tudi na brezpilotnih letalnikih === Združeno kraljestvo === * Fireflash&nbsp;– kratkodometno žarkovno jahanje * Firestreak&nbsp;– kratkodometno IR * Red Top&nbsp;– kratkodometno IR * Taildog/SRAAM&nbsp;– kratkodometno IR * Skyflash&nbsp;– radarsko vodena raketa srednjega dosega, ki temelji na AIM-7E-2 in naj bi se hitro ogrela v 1 do 2 sekundah. * [[ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]]&nbsp;– kratkodometno IR * MBDA Meteor&nbsp;– aktivna radarsko vodena raketa dolgega dosega z ramjet motorjem na trdno gorivo <ref name="First Tranche 3 Typhoon Readied For Flight"/> === Združene države Amerike === ==== Upokojene ==== * AIM-4 Falcon&nbsp;– radarsko vodeno (kasneje IR) * AIM-26 Falcon * AIM-47 Falcon * [[AIM-54 Phoenix]]&nbsp;– dolgega dosega, polaktivno in aktivno radarsko vodena; umaknjena iz uporabe leta 2004 ==== Operativne ==== * AIM-7 Sparrow&nbsp;– srednjega dosega, polaktivno radarsko vodena * [[AIM-9 Sidewinder]]&nbsp;– kratkega dosega, IR vodena * AIM-92 Stinger<nowiki><span typeof="mw:Entity" id="mwA3o">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki>– kratkodometna, z IR vodenjem; izstreljena s helikopterjev * [[AIM-120 AMRAAM]]&nbsp;– srednjega dosega, aktivno radarsko vodena; nadomešča AIM-7 Sparrow * AIM-174 - raketa ekstremno dolgega dosega, aktivno radarsko vodena <ref>{{Navedi splet|last=Johnston|first=Carter|date=2024-07-05|title=U.S. Navy Confirms SM-6 Air Launched Configuration is 'Operationally Deployed'|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/07/u-s-navy-confirms-sm-6-air-launched-configuration-is-operationally-deployed/|accessdate=2024-07-07|website=Naval News|language=en-US}}</ref> ==== V razvoju ==== * AIM-260 JATM – V razvoju pri [[Lockheed Martin|Lockheed Martinu]] * AIM-160 CUDA/SACM <ref>{{Navedi splet|url=https://www.flightglobal.com/usaf-reveals-slimmed-down-sacm-air-to-air-missile-concept/119781.article|title=USAF reveals slimmed-down SACM air-to-air missile concept|first=James|last=Drew|date=2016-02-25|website=Flight Global}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|title=Raytheon selected to deliver next-generation tactical air-to-air missile solutions|website=IHS Jane's 360|date=September 1, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160901102806/http://www.janes.com/article/57493/raytheon-selected-to-deliver-next-generation-tactical-air-to-air-missile-solutions|archivedate=2016-09-01}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Defense-News/2016/01/21/Raytheon-to-research-tactical-missile-capabilities/7671453398070/|title=Raytheon to research tactical missile capabilities|date=2016-01-21|website=UPI}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sofrep.com/fightersweep/sacm-affordable-highly-lethal-missile/|title=SACM: Affordable, Highly-Lethal Missile|website=SOFREP|date=7 March 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.militaryaerospace.com/articles/2016/01/missiles-technology-research.html|title=StackPath|website=www.militaryaerospace.com|date=21 January 2016}}</ref> – V razvoju * Boeing LRAAM <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2021-09-23|title=Boeing Unveils Long-Range Air-to-Air Missile Concept|url=https://www.thedefensepost.com/2021/09/23/boeing-long-missile-concept/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> * LREW (Program orožja za boj na dolge razdalje) * MAM (Modularna napredna raketa) <ref>{{Navedi splet|title=The Weekly Debrief: More Details Emerge About New USAF Mystery Missile|url=https://aviationweek.com/defense-space/missile-defense-weapons/weekly-debrief-more-details-emerge-about-new-usaf-mystery|accessdate=2024-03-21|website=Aviation Week Network}}</ref> * Raytheon Peregrine <ref>{{Navedi splet|last=Bisht|first=Inder Singh|date=2022-12-20|title=Raytheon Clinches Next-Gen Air-to-Air Missile Concept Funding|url=https://www.thedefensepost.com/2022/12/20/raytheon-next-gen-missile/|accessdate=2024-03-21|website=The Defense Post|language=en-us}}</ref> – Kompaktna raketa srednjega dosega z aktivnim radarm == Tipične rakete zrak-zrak == {| class="wikitable" |+ !Ime rakete !Država izvora !Obdobje izdelave & uporabe !Teža !Teža bojne glave !Razpon !Hitrost |- |[[:en:PL-12|PL-12]] |{{CHN}} |2007– |180&nbsp;kg |? |70–100&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:R.550_Magic|R550 Magic / Magic 2]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1976–1986 (Magic) 1986– (Magic 2) |89&nbsp;kg |12.5&nbsp;kg |20&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:MICA_(missile)|MICA-EM/-IR]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{FRA}} |1996– (EM) 2000– (IR) |112&nbsp;kg |12&nbsp;kg |>60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T]] [[:en:Diehl_Defence|<small>Diehl Defence</small>]] |{{flag|Germany}} (lead contractor) {{flag|Italy}} {{flag|Greece}} {{flag|Norway}}{{flag|Spain}} |2005– |87.4&nbsp;kg |11.4&nbsp;kg |25&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Astra_Missile|Astra]] |{{IND}} |2010– |154&nbsp;kg |15&nbsp;kg |110–160&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://theprint.in/defence/deal-for-desi-astra-mk-1-sealed-india-set-to-test-next-gen-air-to-air-missile-this-month/979234/.|title=Deal for desi Astra Mk 1 sealed, India set to test next-gen air-to-air missile 'this month'|website=[[ThePrint]]|date=1 June 2022}}</ref> |Mach 4.5+ |- |[[:en:Derby_(missile)|Derby]] <small>[[:en:Rafael_Advanced_Defense_Systems|Rafael]]</small> |{{ISR}} |1990– |118&nbsp;kg |23&nbsp;kg |50&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AAM-4|AAM-4]] |{{JPN}} |1999– |220&nbsp;kg |? |100–120&nbsp;km |Mach 4–5 |- |[[:en:K-100_(missile)|K-100]] |{{RUS}}/{{IND}} |2010– |748&nbsp;kg |50&nbsp;kg |200–400&nbsp;km |Mach 3.3 |- |[[:en:R-73_(missile)|R-73 Vympel]] |{{RUS}} |1982– |105&nbsp;kg |7.4&nbsp;kg |20–40&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[:en:R-77_(missile)|R-77 Vympel]] |{{RUS}} |1994– |175&nbsp;kg |22&nbsp;kg |80–160&nbsp;km |Mach&nbsp;4.5 |- |[[:en:K-5_(missile)|K-5]] |{{USSR}} {{RUS}} |1957–1977 |82.7&nbsp;kg |13&nbsp;kg |2–6&nbsp;km |Mach 2.33 |- |[[:en:R-27_(air-to-air_missile)|R-27]] |{{USSR}} {{RUS}} |1983– |253&nbsp;kg |39&nbsp;kg |40–170&nbsp;km |Mach 4.5 |- |[[:en:R-33_(missile)|R-33]] |{{USSR}} {{RUS}} |1981– |490&nbsp;kg |47.5&nbsp;kg |120–220&nbsp;km |Mach 4.5–6 |- |[[:en:R-37_(missile)|R-37]] |{{USSR}} {{RUS}} |1989– |600&nbsp;kg |60&nbsp;kg |150–398&nbsp;km |Mach 6 |- |[[:en:R-40_(missile)|R-40]] |{{USSR}} {{RUS}} |1970– |475&nbsp;kg |38–100&nbsp;kg |50–80&nbsp;km |Mach 2.2–4.5 |- |[[:en:Molniya_R-60|R-60 Molniya]] |{{USSR}} {{RUS}} |1974– |43.5&nbsp;kg |3&nbsp;kg |8&nbsp;km |Mach 2.7 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]](TC-2) |{{flag|Taiwan}} |1999 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |60&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:Sky_Sword_II|Sky Sword II]]C(TC-2C) |{{flag|Taiwan}} |2017 |184&nbsp;kg |22&nbsp;kg |100&nbsp;km |Mach 6 |- |[[:en:MBDA_Meteor|Meteor]] <small>[[:en:MBDA|MBDA]]</small> |{{UK}} (lead contractor) {{flag|France}} {{flag|Germany}} {{flag|Italy}} {{flag|Sweden}} {{flag|Spain}} |2016– |190&nbsp;kg |? |200&nbsp;km<ref>{{cite web|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2021/08/02/german-air-force-declares-meteor-missile-ready-for-eurofighter-fleet/#:~:text=The%20Meteor%20has%20a%20combat,target's%20maneuvers%2C%20the%20pilot%20said.|title=German air force declares Meteor missile ready for Eurofighter fleet|date=2 August 2021}}</ref> |Mach 4+ |- |[[:en:AIM-132_ASRAAM|AIM-132 ASRAAM]] <small>[[:en:MBDA_UK|MBDA UK]]</small> |{{GBR}} |2002– |88&nbsp;kg |10&nbsp;kg |25&nbsp;km |Mach 3+ |- |[[:en:Firestreak|Firestreak]] <small>[[:en:De_Havilland|de Havilland]]</small> |{{UK}} |1957–1988 |136&nbsp;kg |22.7&nbsp;kg |6.4&nbsp;km |Mach 3 |- |[[:en:Red_Top_(missile)|Red Top]] <small>[[:en:Hawker_Siddeley|Hawker Siddeley]]</small> |{{UK}} |1964–1988 |154&nbsp;kg |31&nbsp;kg |12&nbsp;km |Mach 3.2 |- |[[:en:AIM-9_Sidewinder|AIM-9 Sidewinder]] |{{USA}} |1956– |86&nbsp;kg |9.4&nbsp;kg |18&nbsp;km |Mach 2.5 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120D AMRAAM]] |{{USA}} |2008 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |>160&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120C AMRAAM]] |{{USA}} |1996 |152&nbsp;kg |18&nbsp;kg |>105&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-120_AMRAAM|Raytheon AIM-120B AMRAAM]] |{{USA}} |1994– |152&nbsp;kg |23&nbsp;kg |55–75&nbsp;km |Mach 4 |- |[[:en:AIM-7_Sparrow|AIM-7 Sparrow]] |{{USA}} |1959–1982 |230&nbsp;kg |40&nbsp;kg |22–85&nbsp;km |Mach 2.5–4 |- |[[:en:AIM-54_Phoenix|AIM-54 Phoenix]] |{{USA}} |1974–2004 |450–470&nbsp;kg |61&nbsp;kg |190&nbsp;km |Mach 5 |} == Glej tudi == * [[Samopogonski izstrelek|Raketa]] * [[Samopogonski izstrelek|Vodena raketa]] * [[Seznam raket]] == Sklici == <references /> {{Sklici}} == Bibliografija == * ''Albert Ball, VC'' Chaz Bowyer. Založba Crecy, 2002. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-947554-89-0|<bdi>0-947554-89-0</bdi>]], . [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ova6qmrm5xsoa1qggmj434xpov8978j 0 599289 6656039 6644911 2026-04-05T09:16:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6656039 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = {{Lang|fr|Hôtel de Ville|italic=no}} | image = Compiègne - Hôtel de Ville.jpg | image_size = 300px | caption = Glavna fasada {{Lang|fr|Hôtel de Ville|italic=no}} maja 2024 | coordinates = {{coord| 49.4179 |N| 2.8261 |E|type:landmark_scale:1000_region:FR|display=inline,title}} | building_type = [[mestna hiša]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]] | location = [[Compiègne]], Francija | groundbreaking_date = | start_date = | completion_date = 1530 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | architect = Pierre Navyer (znan kot Pierre de Meaux) }} '''Hôtel de Ville''' ali '''Mestna hiša''' ({{IPA|fr|otɛl də vil}}) je občinska stavba v [[Compiègne]]u v [[Oise (departma)|departmaju Oise]] v severni [[Francija|Franciji]], ki stoji na trgu Place de l'Hôtel de Ville. Leta 1840 jo je francoska vlada razglasila za zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00114622}}</ref> == Zgodovina == Leta 1397 je lokalni trgovec Jean Loutrel zapustil dve nepremičnini na severovzhodni strani trga Place du Marché au Blé (danes Place de l'Hôtel de Ville) za uporabo mestnim svetnikom. Stoletje pozneje so se mestni svetniki odločili, da bodo stari nepremičnini porušili in na tem mestu naročili mestno hišo.<ref>{{cite book|url= https://books.google.com/books?id=GjEDAAAAQAAJ&pg=PA3 |title=L'hôtel de ville de Compiègne |first= Alexandre Charles Arthur|last= Comte de Marsy |year=1878|publisher=Imprimerie Paul Bouserez|page=3}}</ref> Stavbo je zasnoval in zgradil Pierre Navyer (znan kot Pierre de Meaux) v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Mestni svetniki so januarja 1513 imeli svoj prvi sestanek v glavni dvorani, vsi dodatni kipi in druga dela pa so bili v celoti dokončani do leta 1530.<ref name=hc>{{cite web|url=https://histoire-compiegne.com/histoire-de-compiegne/les-monuments-de-compiegne/lhotel-de-ville/ |title= L'hôtel de ville|publisher= Société historique de Compiègne|first=François|last= Callais|access-date=10 January 2025}}</ref> == Opis == Zasnova je vključevala skoraj simetrično glavno pročelje s petimi okni, obrnjenimi proti trgu Place du Marché au Blé. Osrednji okni so imeli v pritličju tri majhna obokana okna, nepravilno razporejena, v prvem nadstropju veliko nišo, v kateri sta bili prvotno dve figuri ''Oznanjenja'', ki ju je izklesal Nicolas d'Estrée in nad njo 47 metrov visok stolp z uro. Stolp z uro je bil okrašen z dvema stolpoma na sprednjih vogalih in na vrhu je bil [[zvonik]]. Zunanji okni so bili prekriti z okni s [[Paličevje|paličevjem]] in nadsvetlobo, na ravni strehe pa je bila dovršena [[balustrada]], ki je povezovala par [[Vogalni stolpič|vogalnih stolpičev]]. V notranjosti so bili glavni prostori Salle de la justice de Paix, kasneje znana kot Salle du Conseil (svetniška dvorana).<ref>{{cite web|url= https://www.agglo-compiegne.fr/les-conseils-municipaux-et-communautaires |title= Les conseils municipaux et communautaires et son agglomération| publisher= Compiègne et son agglomération |access-date=10 January 2025}}</ref> Prvotne skulpture v niši je leta 1655 nadomestil kip Ludvika XIV., ki ga je izklesal Gilles Guérin, vendar je bil med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] porušen. Stavba je bila razširjena z dozidavo dveh kril: desno krilo (tj. južno krilo) je bilo zgrajeno leta 1650, levo krilo (tj. severno krilo) pa je bilo dokončano leta 1867. Leta 1869 je bil v niši v prvem nadstropju postavljen konjeniški kip [[Ludvik XII. Francoski|Ludvika XII.]] (ki je bil v času gradnje stavbe monarh), ki ga je izdelal Henri Alfred Jacquemart. Kipi na pročelju stavbe so bili restavrirani pod nadzorom [[Eugène Viollet-le-Duc|Eugèna Viollet-le-Duca]] približno v istem času: upodabljali so [[Karel VII. Francoski|Karla VII.]], [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]], sv. Denisa, [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika svetega]], [[Pierre d'Ailly|Pierra d'Aillyja]] in [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{cite web|url= http://www.encyclopedie.picardie.fr/Hotel-de-Ville-de-Compiegne.html |title= Hôtel de Ville de Compiègne |publisher= Encyclopedie Picardie |archive-url= https://web.archive.org/web/20180329164346/http://www.encyclopedie.picardie.fr/Hotel-de-Ville-de-Compiegne.html |archive-date=29 March 2018}}</ref> Kip Ivane Orleanske, ki je temeljil na risbi kiparja Frédérica-Étienna Lerouxa, je bil pred mestno hišo postavljen leta 1880.ref>{{cite web|url= https://e-monumen.net/patrimoine-monumental/jeanne-darc-leroux-compiegne/ |title= Jeanne d’Arc – Leroux – Compiègne|publisher=e-monumen| access-date=10 January 2025}}</ref><ref>{{cite book|url= https://books.google.com/books?id=7jBtDwAAQBAJ&pg=PT197 |title= Dictionnaire encyclopédique de Jeanne d'Arc |first1=Pascal-Raphaël|last1= Ambrogi|first2= Mgr Dominique |last2=Le Tourneau |year= 2017|publisher= Desclée De Brouwer|isbn= 978-2220088174}}</ref> Med letoma 1904 in 1907 je umetnik Raymond Fournier-Sarlovèze za stene mestne dvorane naslikal devet prizorov, ki prikazujejo pomembne lokalne dogodke.<ref>{{cite news|url=https://www.oisehebdo.fr/2023/01/23/compiegne-peintures-salle-conseil-restaurees/|title=Compiègne. Les peintures de la salle du conseil restaurées|date=23 January 2023|newspaper=Oise Hebdo|access-date=10 January 2025|archive-date=2024-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240723033600/https://www.oisehebdo.fr/2023/01/23/compiegne-peintures-salle-conseil-restaurees/|url-status=dead}}</ref> Med nemško spomladansko ofenzivo spomladi 1918, ki je bila del prve svetovne vojne, je bilo zaradi bližine bojev evakuirano celotno mesto, vključno z mestno hišo.<ref>{{cite web|url= https://histoire-compiegne.com/shc-fin-grande-guerre-14-18-compiegne.asp |title= Compiegne 1918 |publisher= Société historique de Compiègne |archive-url= https://web.archive.org/web/20130709212359/https://histoire-compiegne.com/shc-fin-grande-guerre-14-18-compiegne.asp |archive-date=9 July 2013}}</ref> Po osvoboditvi mesta s strani ameriških čet 1. septembra 1944, med drugo svetovno vojno,<ref>{{cite web|url= https://www.agglo-compiegne.fr/80-ans-de-la-liberation-de-compiegne |title= 80 ans de la libération de Compiègne| publisher= Compiègne et son agglomération |access-date=10 January 2025}}</ref> so borci odpora prevzeli nadzor nad mestno hišo.<ref>{{cite web|url= https://www.resistance60.fr/1944-liberation-compiegne |title= La libération de Compiègne |first=Jean-Pierre|last= Besse|publisher=Resistance 60| access-date=10 January 2025}}</ref> == Oprema == Od prvotne notranje opreme mestne hiše, ustvarjene okoli leta 1500, je danes ostalo le malo. To je obžalovanja vredno. V pritličju nekdanjega sodišča mirovnega sodnika, zdaj mestne dvorane, je razstavljena serija devetih slik Raymonda Fournier-Sarlovèza (1836–1916), ki prikazujejo ključne trenutke v zgodovini Compiègna. Ta umetnik se je ponašal s tem, da je bil zgolj amaterski slikar; vendar je pripadal napoleonskemu plemstvu in je na začetku tretje republike večkrat služil kot prefekt. Drugo polovico svojega življenja je posvetil literaturi in umetnosti ter živel bleščeče družabno življenje. Na povabilo svojega sina Mortimerja-Roberta Fournier-Sarlovèza, takratnega župana Compiègna, je s pomočjo Joséja Vasqueza ustvaril dekoracijo za mestno dvorano. Te slike, dokončane leta 1907, tvorijo značilen ansambel zgodovinskih okraskov, namenjenih tako dekorativnosti kot didaktičnemu slogu, ki je bil v času tretje republike zelo priljubljen v mestnih hišah.<ref name=":0">{{Cite web|language=fr|title=L'histoire de Compiègne en peinture|url=http://www.histoire-compiegne.com/shc-sarloveze.asp|website=histoire-compiegne.com|access-date=2015|archive-date=2018-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180215075441/http://www.histoire-compiegne.com/shc-sarloveze.asp|url-status=dead}}.</ref> Kljub konvencionalni historicistični estetiki je opaznih več anakronizmov: medtem ko je bil kralj Ludvik VII. leta 1153 že ločen od Eleonore Akvitanske, vendar se še ni ponovno poročil s Konstanco Kastiljsko, je kraljica upodobljena. Poleg tega so izpuščene nekatere enako pomembne, če ne celo bolj pomembne epizode v zgodovini Compiègna: na primer ustanovitev sredinega postnega sejma leta 1099 ali ustanovitev župnij Saint-Jacques in Saint-Antoine leta 1199. Izpuščena je tudi obnova palače Compiègne, ki jo je v 18. stoletju naročil Ludvik XV., ter šestnajst karmelićank, mučenih med francosko revolucijo leta 1794. Še manj pogosto je omenjen Napoleon III., čigar padec leta 1870 je vzpostavil Tretjo republiko. == Varstvo == Mestna hiša v Compiègnu, ki je od leta 1840 uvrščena na seznam zgodovinskih spomenikov, je, tako kot celotno zgodovinsko mestno jedro, deležna posebne zaščite, saj je vključena v ZPPAUP (območje krajinske in arhitekturne zaščite, ki ga je pridobilo združenje Sauvegarde de Compiègne).<ref>{{Cite web|language=fr|title=Le quartier du centre ville|url=http://www.histoire-compiegne.com/shc-quartier-centre-ville-compiegne.asp|website=histoire-compiegne.com|access-date=15. marec 2017|archive-date=2017-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316114018/http://www.histoire-compiegne.com/shc-quartier-centre-ville-compiegne.asp|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Compiègne (60), hôtel de Ville 1.jpg Compiègne (60), hôtel de Ville, fenêtres de l'étage.jpg Compiègne (60), hôtel de Ville, façade, partie droite.jpg Compiègne (60), hôtel de Ville, lucarne.jpg Compiègne (60), hôtel de Ville, beffroi 3.jpg 0 Compiègne - Les trois jacquemarts de l'hôtel de ville.JPG Compiègne (60), hôtel de Ville, annexe 2.jpg Compiègne Blason.jpg Horloge de l'hôtel de ville de Compiègne.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Town hall of Compiègne}} * [http://www.histoire-compiegne.com/shc-hotel-ville-compiegne.asp L'hôtel de ville] par la Société historique de Compiègne [[Kategorija:Mestne hiše|Compiègne]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1530]] qh0sg0xa07gc75ckj3pyq7us4cr8yoi 6 599896 6655905 6650065 2026-04-04T22:43:49Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655905 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = dobri otac Ante Antić | Vir = http://www.franjevci-split.hr/ | Datum = 2.2.2010. | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{2D umetniško delo|članek=Ante Antić}} [[Kategorija:Slike ljudi|Antić, Ante]] 3b3zi7p666bjbyk9946hj488yxyldl4 1 599935 6655785 6650415 2026-04-04T16:40:30Z Upwinxp 126544 pp kategorije 6655785 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=mednarodno}} rqlfhavlxk9ab2y01g44jdn0kdmzbbw 1 599965 6655792 6650676 2026-04-04T16:46:12Z Upwinxp 126544 pp kategorije 6655792 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Tatari|država2= |država3= }} 0pxf3lq8lkuwpy5ot5zewx4cmabknhv 0 600008 6656001 6654164 2026-04-05T08:50:46Z GeographieMan 179499 odstranjevanje podvojenih vsebin, slog, lektura 6656001 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Teme osnutkov|biography|europe|medicine-and-health}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260329011730|u=Dolinarm|ns=118}} {{Predložitev ČU|d|v|ns=118|u=Dolinarm|decliner=A09|declinets=20260328131759|ts=20260328131647}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[FLRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} q16e6hlxou873nlehb9hvklkba0874l 6656003 6656001 2026-04-05T08:51:56Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Osnutek:Tone Strnad]] na [[Tone Strnad]]: Objavljam sprejeto predložitev projekta [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Članki za ustvaritev]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656001 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Teme osnutkov|biography|europe|medicine-and-health}} {{AfC topic|blp}} {{Predložitev ČU|||ts=20260329011730|u=Dolinarm|ns=118}} {{Predložitev ČU|d|v|ns=118|u=Dolinarm|decliner=A09|declinets=20260328131759|ts=20260328131647}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[FLRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} q16e6hlxou873nlehb9hvklkba0874l 6656005 6656003 2026-04-05T08:51:58Z GeographieMan 179499 Čistim sprejeto predložitev projekta [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Članki za ustvaritev]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656005 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[FLRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] {{DEFAULTSORT:Strnad, Tone}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 0idr94dfzk5z23lt3ak4ephss9lppzl 6656009 6656005 2026-04-05T08:52:11Z GeographieMan 179499 6656009 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[FLRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] {{DEFAULTSORT:Strnad, Tone}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] oxj2sq5epz70r2hljdyi5r0i6hj9vk1 6656017 6656009 2026-04-05T08:58:36Z GeographieMan 179499 pp 6656017 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = Tone Strnad portretna slika.jpg | caption = Tone Strnad | birth_date = {{Birth date and age|1951|4|1}} | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = [[farmacevt]], [[podjetnik]] | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = [[File:Tone Strnad signature.png|150px]] }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[SFRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] {{DEFAULTSORT:Strnad, Tone}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] pmfykpxyhwweqgdrnspx280287zz4bl 6656022 6656017 2026-04-05T09:02:50Z GeographieMan 179499 WD 6656022 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenski farmacevt in podjetnik}} {{Infopolje Oseba | name = Tone Strnad | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | employer = [[Medis]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]], [[Fakulteta za farmacijo]] | occupation = | known_for = ustanovitelj podjetja [[Medis]] | spouse = [[Znanislava Dolar Strnad]] (por. [[1977]]) | children = [[Maja Strnad Cestar]], [[Živa Strnad]], [[Nina Strnad]] | parents = [[Anton Strnad]] (1925–2001), [[Amalija Strnad]] (rojena Slak; 1927–2021) | signature = }} '''Tone Strnad''', [[Slovenci|slovenski]] [[farmacevt]] in [[podjetnik]], * [[1. april]] [[1951]], [[Ljubljana]], [[SFRJ]]. Strnad je leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]], eno prvih zasebnih farmacevtskih podjetij v Sloveniji, ki se je pozneje razširilo na trge [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Otroštvo in izobrazba== Rodil se je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo, nato pa študiral farmacijo na [[Fakulteta za farmacijo|Fakulteti za farmacijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. ==Življenje in delo== === Medis === Po začetku kariere v farmacevtski dejavnosti je Strnad leta 1989 ustanovil podjetje [[Medis]].<ref>{{Cite web |title=25 let spominov: Zbogom Lek, grem na svoje! |url=https://www.finance.si/manager/25-let-spominov-zbogom-lek-grem-na-svoje/a/8839773 |publisher=Finance |date=2015 |access-date=2026-03-29}}</ref> Pod njegovim vodstvom se je razvilo v mednarodno farmacevtsko skupino.<ref>{{Cite web |title=(intervju) Tone Strnad, Medis: »Volja ni dovolj. Prvi pogoj je znanje.« |url=https://www.finance.si/manager/%28intervju%29-tone-strnad-medis-%3E%3Evolja-ni-dovolj-prvi-pogoj-je-znanje/a/8967860 |publisher=Finance |date=2020-11-19 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Farmacevt, ki uživa v vodenju ljudi |url=https://www.finance.si/manager/farmacevt-ki-uziva-v-vodenju-ljudi/a/329404 |publisher=Finance |date=2011-11-08 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Tone Strnad, Medis |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/srce-bije-za-posel/173251302/174812760 |publisher=RTV Slovenija |date=2021-10-11 |access-date=2026-03-29}}</ref> === Strokovna združenja in zbornice === Leta 1994 je dal pobudo za ustanovitev [[Združenja predstavnikov farmacevtske industrije Slovenije]], ki mu je predsedoval do leta 1999. Leta 1999 je združenje postalo Sekcija veletrgovcev z zdravili pri [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]], pozneje pa se je sekcija preselila na [[Trgovinska zbornica Slovenije|Trgovinsko zbornico Slovenije]]. Kot predsednik sekcije je deloval v obdobju 2004–2015.<ref>{{Cite web |title=Združenje Manager: Tone Strnad prejemnik priznanja za življenjsko delo v managementu 2025 |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/zdruzenje-manager-tone-strnad-prejemnik-priznanja-za-zivljenjsko-delo-v-managementu-2025 |publisher=Zavod mladi podjetnik |access-date=2026-03-29}}</ref> Od leta 2019 je predsednik nadzornega sveta Nemško-slovenske gospodarske zbornice.<ref>{{Cite web |title=Člani nadzornega odbora |url=https://slowenien.ahk.de/sl/ahk-poolinhalte/o-nas/upravni-in-nadzorni-odbor |publisher=AHK Slovenija |access-date=2026-03-29}}</ref> === Pobude === Leta 2015 je Tone Strnad sodeloval pri vzpostavitvi nagrad [[International Medis Awards]], namenjenih raziskovalnemu delu na področju medicine in farmacije v državah Srednje in Vzhodne Evrope.<ref>{{Cite web |title=Predsednica Pirc Musar ob podelitvi nagrad za raziskovanje v zdravstvu |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/predsednica-pirc-musar-ob-podelitvi-nagrad-za-raziskovanje-v-zdravstvu-spomnila-na-hipokratovo-misel-kjer-je-ljubezen-do-medicine-in-zdravljenja-je-tudi-ljubezen-do-cloveka |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |date=2025 |access-date=2026-03-29}}</ref><ref>{{Cite web |title=Kdo bodo letos najboljši zdravniki in farmacevti v regiji |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bodo-letos-najboljsi-zdravniki-in-farmacevti-v-regiji |publisher=Delo |date=2021-11-22 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Kulturna dejavnost== Strnad je bil povezan z [[Akademska folklorna skupina France Marolt|Akademsko folklorno skupino France Marolt]], kjer je deloval tudi v vodstvenih vlogah in bil pozneje imenovan za častnega člana.<ref>{{Cite web |title=Folklora: enkrat maroltovec, za vedno maroltovec |url=https://old.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/folklora-enkrat-maroltovec-za-vedno-maroltovec.html |publisher=Delo |access-date=2026-03-29}}</ref> Leta 2018 mu je [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] podelila [[Ravniharjeva plaketa|Ravniharjevo plaketo]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Zasebno življenje== Poročen je z [[Znanislava Dolar Strnad|Znanislavo Dolar Strnad]] in ima tri hčere. ==Priznanja in nagrade== * [[2002]]: [[Minařikova nagrada]] za prispevek k slovenski farmaciji in strokovno delo, ki jo podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Seznam prejemnikov priznanj |url=https://www.sfd.si/o-drustvu/drustvena-priznanja/seznam-prejemnikov-priznanj/ |publisher=Slovensko farmacevtsko društvo |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2018]]: [[Ravniharjeva plaketa]], ki jo podeljuje [[Zveza kulturnih društev Slovenije]] za trajno podporo ljubiteljski kulturi.<ref>{{Cite web |title=Programsko poročilo ZKDS 2018 |url=https://www.zkds.eu/wp-content/uploads/2017/07/programsko-poro%C4%8Dilo-ZKDS-2018.pdf |publisher=Zveza kulturnih društev Slovenije |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2020]]: [[Minařikovo odličje]], najvišje slovensko priznanje za farmacevte, ki ga podeljuje [[Slovensko farmacevtsko društvo]].<ref>{{Cite web |title=Dve prestižni strokovni nagradi v roke Medisu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dve-prestizni-strokovni-nagradi-v-roke-medisu |publisher=Delo |date=2021-09-17 |access-date=2026-03-29}}</ref> * [[2025]]: priznanje za življenjsko delo na področju managementa, ki ga podeljuje [[Združenje Manager]].<ref>{{Cite web |title=Tonetu Strnadu priznanje za življenjsko delo |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tonetu-strnadu-priznanje-za-zivljenjsko-delo |publisher=Delo |date=2026-01-28 |access-date=2026-03-29}}</ref> ==Viri== {{Reflist}} [[Kategorija:Slovenski farmacevti]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] {{DEFAULTSORT:Strnad, Tone}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 6b0yd1zd6afho2rju6omvzdr2p635ld 0 600029 6655825 6655466 2026-04-04T18:45:40Z Stebunik 55592 /* Zvonovi */ 6655825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Sremski Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij (''[[proščenje]])'' je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka'', čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojno dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref>Res zelo nenavadno je bilo potovanje tega zvona. Ko ga je namreč na železniški postaji Pečuh našel žandarmerijski vodnik Panta Bjelogrlić iz Podujeva — uslužbenec Ravnateljstva vojnega plena —, ga je kljub nasprotovanju postajenačelnika uspel natovariti na vinski vagon ter pripeljati do Šabca, od koder so ga s splavom prepeljali do Beograda. V imenu cerkve Rožice je tam zvon sprejel neki sivolasi civil z bradico, češ da je rektor cerkve Rožice — in za njim in za zvonom ni bilo več ne duha ne sluha.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=101.102}}</ref> Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] l2frea5hfs11f5bb5k9h65997521ubv 6655852 6655825 2026-04-04T19:51:10Z Stebunik 55592 6655852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij (''[[proščenje]])'' je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi, sicer pa je zaradi čudodelnega studenca veliko bolj priljubljena Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka'', čeprav sta na današnjem beograjskem področju še dve Sveti Petki, od njiju ena v Rakovici, kjer je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo jo je zidal — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojno dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref>Res zelo nenavadno je bilo potovanje tega zvona. Ko ga je namreč na železniški postaji Pečuh našel žandarmerijski vodnik Panta Bjelogrlić iz Podujeva — uslužbenec Ravnateljstva vojnega plena —, ga je kljub nasprotovanju postajenačelnika uspel natovariti na vinski vagon ter pripeljati do Šabca, od koder so ga s splavom prepeljali do Beograda. V imenu cerkve Rožice je tam zvon sprejel neki sivolasi civil z bradico, češ da je rektor cerkve Rožice — in za njim in za zvonom ni bilo več ne duha ne sluha.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=101.102}}</ref> Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] mpq1edj76xtdvb1rtyyjk8cmxqew3xx 6655855 6655852 2026-04-04T19:59:11Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6655855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij (''[[proščenje]])'' je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi. Zaradi čudodelnega studenca je veliko bolj priljubljena #Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]], kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi vrelec je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]; oba sta zelo biskana. Natančen čas gradnje in kdo je zidal Cerkev svete Petke na Kalemegdanu — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojno dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref>Res zelo nenavadno je bilo potovanje tega zvona. Ko ga je namreč na železniški postaji Pečuh našel žandarmerijski vodnik Panta Bjelogrlić iz Podujeva — uslužbenec Ravnateljstva vojnega plena —, ga je kljub nasprotovanju postajenačelnika uspel natovariti na vinski vagon ter pripeljati do Šabca, od koder so ga s splavom prepeljali do Beograda. V imenu cerkve Rožice je tam zvon sprejel neki sivolasi civil z bradico, češ da je rektor cerkve Rožice — in za njim in za zvonom ni bilo več ne duha ne sluha.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=101.102}}</ref> Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 55dxuudlf4fmw1vaw2mr375xn7k38bz 6655860 6655855 2026-04-04T20:28:53Z Stebunik 55592 /* Cerkev Rožica */ 6655860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Rožica<br>Црква Ружица/Crkva Ružica | fullname = Cerkev Rožica na [[Kalemegdan]]u | image = Kal-Ro-0300 Cerkev-Rožica.jpg | caption = Pogled na Cerkev Rožico — tesno vkleščeno v obzidje [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = Staro mestno jedro | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Kalemegdan]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|SPC]] | previous denomination = | dedication = [[Marijino rojstvo|Rojstvo Device Marije (Mali Šmaren)]] | side altars = nima | relics = | status = | functional status = [[romarska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.spc.rs/sr/crkve_ruzhica_sveta_petka_u_beogradu Uradna stran SPC] | former name = | bull date = | founded date = 1403 | founder = neki plemič | groundbreaking = [[15. stoletje|začetek 15. stoletja]]<br>[[1867]] iz smodnišnice predelana v cerkev | completed date = [[1925]] | consecrated date = [[11. oktober]] [[1925]]<br>([[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]) | closed date = | demolished date = spremenjena v mošejo (ali morda podrta) 1521<br>1867 so jo [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] predali [[Kneževina Srbija|Srbom]], ki so jo predelali v cerkev<br>1915 poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]]<br>obnovljena in ponovno posvečena 1925 | earlydedication = 1869 | otherdedication = 1925 | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = napravil [[mozaik]]e [[Đuro Radlović]]<ref>{{cite web|url=https://www.korisnaknjiga.com/svet-mozaika-djure-p-radlovica-naslov-240770 |title= Svet mozaika Djure P. Radlovića - Jovica Trkulja: knjiga |publisher=Dosje|author=Jovica Trkulja|place=Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=26. november 2025}}</ref> | architectural type = dvoranski slog | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = kamen | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish = | deanery = | archdiocese = [[Beograd-Karlovci]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Cerkev Rožica – Beograd | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = 31. maj 1965<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica * Православни храмови у Београду * Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref> | refšt = | lokacija = Kalemegdan | občina = Stari grad }} }} '''Cerkev Rožica'''({{lang-la|Templum Rosacea in Singidunō}}; {{langx|sr|Црква Ружица|Crkva Ružica}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] najstarejšem območju [[Kalemegdan]] v občini Stari grad (=Staro mesto); pripada [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi]] in spada pod [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovško nadškofijo]]. Kot [[župnijska cerkev]] ima za podružnico za lučaj kamna malo niže stoječo poljudno imenovano ''[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]]'', ki pa uradno nosi naziv „Kapela svete Petke“ ter je znana zlasti po ''čudodelnem izviru''. == Zgodovina == [[File:Kal-1272 Jezusovo-rojstvo reljef.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] je posvečena [[Marijino rojstvo|Marijinemu rojstvu]], vendar je najbolj oblegana na praznik svete [[Petka Balkanska|Petke]]]]</center> === Beograjske sakralne stavbe === [[Beograjska trdnjava]] kot pomemben vojaško-kulturno-zgodovinski sklop je bila večkrat uničena zaradi osvajalnih pohodov in obleganj. [[Osmansko cesarstvo|Osmanska]] osvajanja so imela za posledico uničenje [[srednji vek|srednjeveškega]] mestnega jedra; vrh tega pa so preprečevala poznejše [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske]] poskuse preoblikovanja Beograda v utrjeno [[barok|baročno]] mesto. Od vladanja despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] v 15. stoletju, pa vse do turške zasedbe 1521, so obstajale najpomembnejše ustanove v Spodnjem mestu tj. v današnjem delu Kalemegdana, ki je bliže reki Donavi. Stefanov življenjepisec opisuje takratne cerkvene stavbe ter omenja cerkev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]] kot beograjsko [[stolnica|stolnico]], ki je bila v sestavi istoimenega samostana. Iz pisma beograjskega metropolita Teofana<ref>Teofan I. je bil metropolit (nekateri ga nazivajo patriarh) od 1435-1446</ref>{{sfn|Вуковић|1996|p=490}} <ref>Leta 1509 so pravoslavni Srbi spadali neposredno pod Carigrad kjer je bil takrat patriarh Pahomij I (1504-1513) in ima ta vir pomoto v imenu in nazivu</ref> [[Moskovska velika kneževina|moskovskemu velikemu knezu]] [[Vasilij III. Ivanovič|Vasiliju]] iz leta 1509 izvemo, da je bila v tej cerkvi med drugimi svetinjami tudi čudežna [[ikona]] [[Sveta Marija|Device Marije]], ki jo je po legendi naslikal [[Sveti Luka]] in relikvija svete Petke. Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da je bila stolnica in tudi druge pomembnejše mestne cerkve takoj po osmanski zasedbi preurejena v [[mošeja|mošejo]]. Na ta način ni bila porušena in se je ohranila skupaj s cerkvijo [[frančiškani|frančiškanskega]] samostana vse do konca 17. in začetka 18. stoletja; po mnenju drugih pa so krščanske stavbe po zavzetju bile takoj porušene.<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Духовна ризница/Duhovna riznica * Православни храмови у Београду/Pravoslavni hramovi u Beogradu * Цркве Ружица и Света Петка/Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje * novine Srpske Patrijaršije broj 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref> === Cerkev Rožica === Cerkev Rožica je bila zgrajena v začetku 15. stoletja. 1867 so jo Turki predali Srbom kot smodnišnico in kmalu je bila predelana v vojaško cerkev, 1925 pa prenovljena in ponovno slovesno posvečena. Njen patrocinij ([[proščenje]]) je ''Rojstvu Device Marije'' in je tesno povezana s sosednjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkvijo svete Petke]]; tako sta na njen praznik zelo obiskani obe cerkvi. Zaradi čudodelnega studenca je veliko bolj priljubljena #Petkina cerkev, ki je na splošno znana kot ''Sveta Petka''. Na današnjem beograjskem področju obstajata še da čudodelna vrelca, ki sta posvečena Sveti Petki: #en tak vrelec je v [[Rakovica|Rakovici]], kjer je v bližini cerkev in samostan z drugim patronom; tam je pokopan tudi [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]].<ref name=Politika1>{{cite news| author = M.R.B. | title = Crkva Ružica među najunikatnijima na svetu | trans-title = Ružica Church among the most unique in the world | newspaper = [[Politika]] | language = sr | date = 5 January 2010 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/118507/Crkva-Ruzica-medu-najunikatnijima-na-svetu}}</ref><ref>{{cite web|url=https://beogradskiizlet.com/tour/manastir-rakovica/|title=Manastir Rakovica Beograd – grob patrijarha Pavla, izvor i istorija. Manastir Rakovica – duhovni mir, istorija i izvor Svete Petke u Beogradu|publisher=Beogradski izlet|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=31. marec 2026}}</ref> #Drugi vrelec je v gozdu pri [[Železnik|Železniku]]; oba sta zelo oblegana.<ref>{{cite web|url=https://lepaisrecna.mondo.rs/Lifestyle/Price-iz-Srbije/a33214/CUDOTVORNI-IZVOR-SVETE-PETKE-U-ZELEZNIKU-PRIVLACI-VERNIKE-IZ-CELE-SRBIJE-Voda-za-zdravlje-i-isceljenje.html|title= ČUDOTVORNI IZVOR SVETE PETKE U ŽELEZNIKU PRIVLAČI VERNIKE IZ CELE SRBIJE: Voda za zdravlje i isceljenje|publisher=lepa&srećna.mondo.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=26. oktober 2020|accessdate=4. april 2026}}</ref> Natančen čas gradnje in kdo je zidal Cerkev svete Petke na Kalemegdanu — kot dobrotnika (''ktitorja'') sicer navajajo nekega plemiča — ni čisto ugotovljeno; znano pa je z gotovostjo, da je to najstarejša cerkev v Beogradu. Nekateri navajajo leto 1403, drugi na splošno začetek 15. stoletja; glede datuma gradnje prve cerkve pa vse do danes ni bilo mogoče doseči soglasja.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> V obdobju od 1397 do 1521 so v nekdanji cerkvi, ki je bila pozneje porušena, hranili relikvije svete [[Petka Balkanska|Petke]]. Konec 17. stoletja je bila cerkev Rožica porušena, a že pet dni po osvoboditvi od Turkov je bil organiziran odbor za obnovo cerkve.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00048_19130101|page:56|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Београд под владом деспота Стевана Лазаревића. - У: Дело, 1. јануар 1913, стр:47]</ref> Dela so bila hitro končana, tako da je bila cerkev posvečena že po desetih mesecih in v njej so začeli opravljati bogoslužja. V 18. stoletju je bila na tem mestu smodnišnica, ki so jo v 19. stoletju preuredili v vojaško cerkev.<ref>{{cite book |last=Вујовић |first=Бранко |title=Београд у прошлости и садашњости | year=2003 |publisher=Издавачка кућа Драганић |location=Београд |page=110}}</ref> V beograjskem občinskem časopisu iz leta 1892 je potekala vroča razprava o tem ali je bila cerkev Rožica vojaška cerkev ali civilna cerkev. Takrat je bila cerkev večinoma namenjena bogoslužju za vojaštvo z vojaškimi kurati, vendar je vanjo prihajalo vedno tudi veliko 'civilnih' meščanov, ki so obilno prispevali za vzdrževanje cerkve in službujočega duhovnika. Zato so menili, da bi morala ključarje, tj. cerkveni odbor, imenovati občina, ne pa vojaška uprava.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00004_18920301|article:div220|page:8|block:Page1_Block2|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Образовање црквеног одбора цркве Ружице. - У: Београдске општинске новине, 1. март 1892, број 10.]</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bila cerkev hudo poškodovana, zlasti [[apsida]] in [[zvonik]].<ref>Tako točno navaja Nemška Wikipedija; večina srbskih virov — ki pa v opisovanju domačega trpljenja in ogroženosti Srbov večkrat pretiravajo — pa pišejo, da je bila Rožica takrat popolnoma porušena.</ref> Popravljena, obnovljena in na novo posvečena je bila 11. oktobra 1925, ko jo je posvetil [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovški nadškof]] in [[Dimitrij Pavlović|patriarh Dimitrij]]. Od ponovne posvetitve 1925 do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] 1944 je bila cerkev na razpolago vojakom in so v njej maševali vojaški kurati. Po vojni pa so v njej začeli maševati profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|''Bogoslovije'']] in člani visoke cerkvene uprave.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> === Ljudsko izročilo in ''rozalije'' === [[File:010 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel X.jpg|thumb|right|200px|<center>Obredno žrtvovanje je spremljalo krašenje s cvetličnimi venci.<ref>Reliefna plošča iz [[Trajanov steber|Trajanovega stebra]] v Rimu; med obredom plapolajo vojaški prapori, pod drevesom pa igrajo vojaški trobentači</ref>]]</center> Ljudsko izročilo pravi, da je cerkev Rožica stala na istem mestu kot danes, saj so ljudje imeli v čislih izvir svete Petke; med drugim tudi zato, ker je njena voda tekla pod temelji cerkve, posvečene [[Sveta Marija|Presveti Bogorodici]]. Po tej pripovedi so tri sestre: Rožica (tj. ''Ružica''), Marica in Anica (ali tudi Cveta, Cvetka) na ozemlju [[Beograjska trdnjava|Beograjske trdnjave]] zgradile vsaka svojo cerkev kot svojo ''nadarbino'' ali zaobljubno cerkev, ki so dobile na ta način po njih svoja poimenovanja.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=120s}}</ref> Cerkev s tem imenom v beograjski trdnjavi omenjajo tudi starodavne pesmi.<ref>[http://istorijskenovine.unilib.rs/view/index.html#panel:pp|issue:UB_00005_19390801|page:45|query:%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0%20%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0 Три виђења Свете Петке. - У: Београдске општинске новине, 1. август 1939.]</ref> Znani sta predvsem ljudski pesmi ''Ženitev Todorja Jakšiča'' in ''Delitev Jakšiča''.<ref>То су народне песме ''Женидба Тодора Јакшића'' и ''Диоба Јакшића|Деоба Јакшића''./To su narodne pesme „Ženidba Todora Jakšića“ i „Dioba Jakšića“|Deoba Jakšića</ref><ref>{{Cite web|url=https://kapelasvetepetke.rs/%d0%ba%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%b3%d0%b4%d0%b0%d0%bd%d1%81%d0%ba%d0%b5-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%b8%d1%9a%d0%b5/|title=Калемегданске светиње|url-status=live}}</ref><ref>Vuk II, 226</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so bile ''Rozalije'' (''Rosalia'' ali ''Rosaria'') znane kot praznik vrtnic, ki so ga praznovali predvsem maja, a so ga razširjali vse do sredine julija. Praznovanje se včasih imenuje ''Rosatio'' ('okraševanje z vrtnicami') ali ''dies rosationis'' ('dan okraševanja z vrtnicami'), praznovali pa so ga lahko tudi z vijolicami (''violatio'', tj. 'dan vijoličnega okraševanja').<ref>C.R. Phillips, ''The Oxford Classical Dictionary,'' edited by Simon Hornblower and Anthony Spawforth (Oxford University Press, 1996, 3rd edition), p. 1335; ''Corpus Inscriptionum Latinarum|CIL'' 6.10264, 10239, 10248 and others. Other names include ''dies rosalis,'' ''dies rosae'' and ''dies rosaliorum'': ''CIL'' 3.7576, 6.10234, 6.10239, 6. 10248.</ref> Kot spomin na mrtve se je rosatio razvil iz običaja polaganja rož na grobove pri spominu na rajne. Ohranilo se je kakih deset tozadevnih spominskim obeležij, od preprostih napisov do velikih spomenikov ter več državnih praznikov, ki so bili posvečeni mrtvim.<ref>Peter Toohey, "Death and Burial in the Ancient World," in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome'' (Oxford University Press, 2010), pp. 366–367.</ref> V zvezi s tem poganskim praznikom ''Rozalij'', ki so ga vojaki praznovali od Rima pa vse do vzhodnih delov Rimskega cesarstva, je vzeto tudi samo ime cerkve Rožica. Ker je krščanski [[Sveta Trojica (praznik)|praznik Svete Trojice]] nekako sovpadal s starodavno ''Rozalijo'', so pod imenom Rožica med ljudstvom slovele številne cerkve, ki so bile zgrajene na [[Balkan]]u v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref>{{Cite web|url=https://www.beogradskatvrdjava.co.rs/%D1%86%D1%80%D0%BA%D0%B2%D0%B0-%D1%80%D1%83%D0%B6%D0%B8%D1%86%D0%B0/|title=Београдска тврђава|url-status=live}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Opis cerkve == [[File:Ružica Church - detail.jpg|thumb|right|200px|<center>Podoba Bogorodice z detetom Jezusom sporoča, komu je cerkev posvečena]]</center> Cerkev je prislonjena z zvonikom tik ob obzidje ''Zindan kapije'' in je podobne oblike kot navadne katoliške cerkve iz tistega časa s preprostim zvonikom. Nad ladjo ni [[kupola|kupole]], kot je v navadi pri sakralnih stavbah srednjeveškega moravsko-srbsko-bizantinskega sloga; notranjost cerkve krasi lestenec in [[ikonostas]], v zvoniku pa so trije [[zvon]]ovi. === Notranjščina === Njena sicer preprosta notranja oprava, ki je podobna drugim pravoslavnim cerkvam, pa ima nekaj posebnosti, ki to cerkvico delajo za eno najbolj zanimivih hramov v svetovnem merilu. #Pred vhodom stojita '''dva kipa''' ulita iz topovskih granat, ki označujeta srbske vojake: eden predstavlja vojaka s kopjem Dušana Silnega iz srednjeveške Srbije, drugi pa bojevnika iz Balkanskih vojn oziroma iz prve svetovne vojne; predstavljata vse vojake, ki so umrli za obrambo domovine. #'''Ikonostas''' je iz pozlačenega lesa (''duborez'') izrezljal [[mizar]] [[Kosta Todorović]] okoli leta 1926, ikone pa narisal ''[[iguman]]'' sv. [[Rafailo Momčilović]] (1875-1941); podobe je naslikal z oljem na vezane plošče po osnutkih škofa [[Irenej Đurić|Ireneja Đurića]]. #'''Stene''' je poslikal 1938 ukrajinski akademski slikar [[Andrej Bicenko]] (1886-1973), ki je študiral v [[Kijev]]u, živel ter delal pa nekaj časa kot begunec tudi v Beogradu. Kmalu pa je vlaga poslikavo precej poškodovala in je bila 1998 opravljena temeljita obnova. Zanimiva je povezava tradicionalnega cerkvenega slikarstva s prvinami sodobnega realizma; v tem slogu so naslikane tudi nekatere sodobne osebnosti. Med poslušalce je pri [[Jezus Kristus|Jezusovem]] ''[[Govor na gori|Govoru na gori]]'' na zahodno stran cerkvene ladje uvrstil vojaškega kurata [[Petar Trbojević|Petra Trbojevića]] in [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega kralja]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], na severno stran pa njegovega očeta [[Kraljevina Srbija|srbskegaa kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] in zadnjega [[Ruski imperij|ruskega]] cesarja sv. [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja Romanova]].<ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Pravoslavni hramovi u Beogradu Crkve Ružica i Sveta Petka|publisher=Pravoslavlje br. 960|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> #'''Lestenec''' je nekaj posebnega, saj je sestavljen iz puškinih in pištolskih nabojev, častniških sabelj, topovskega streliva in vojaških oklepov, ter je ravno po tem prava redkost in primer tako imenovane [[vojaška umetnost|vojaške umetnosti]] (''military art'') in je na poseben način povezan z dogodki tako imenovane velike oziroma prve svetovne vojne. ''Polijelej'' (''πολυέλαιος'' - lestenec) lahko pomeni tudi »luči z veliko olja«, torej »oljenice, ki jih prižigajo za molitev in duhovno poglobitev«. Svetloba in solze, ki nenehno kapljajo na orožje, sijejo sporočilo, da vojna povzroča žalost in jok z gorečo željo, da se takšna norost ne bi nikoli več ponovila.<ref>{{cite web|url=https://serbia.com/srpski/crkva-ruzica-i-luster-koji-je-fascinirao-svet/|title=Crkva Ružica i luster koji je fascinirao svet|publisher=Serbia.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2015|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Zvonovi === Najstarejši zvon cerkve Rožice je bil ulit leta 1870, in so ga med prvo svetovno vojno dale odpeljati v vojne namene [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] zasedbene oblasti. 1920 so ga izsledili blizu [[Pécs|Pečuha]] na Madžarskem in ga pripeljali v Beograd, kjer je pa za njim izginila sleherna sled.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref>Res zelo nenavadno je bilo potovanje tega zvona. Ko ga je namreč na železniški postaji Pečuh našel žandarmerijski vodnik Panta Bjelogrlić iz Podujeva — uslužbenec Ravnateljstva vojnega plena —, ga je kljub nasprotovanju postajenačelnika uspel natovariti na vinski vagon ter pripeljati do Šabca, od koder so ga s splavom prepeljali do Beograda. V imenu cerkve Rožice je tam zvon sprejel neki sivolasi civil z bradico, češ da je rektor cerkve Rožice — in za njim in za zvonom ni bilo več ne duha ne sluha.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne.|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=101.102}}</ref> Cerkev ima sedaj tri zvonove. Na srednjem in malem sta poleg [[Kraljevina Srbija|srbskega]] [[grb]]a in oznake: »Vojnotehnični inštitut Kragujevac« spodaj še napisa: :»Ta zvon cerkve Rožica je bil ulit leta 1892 v času vladavine kralja [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra I. Srbskega]] iz starih turških topov, najdenih v mestu Beograd.« Največji zvon pa ima poleg grba [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] in oznake »Vojnotehnični inštitut Kragujevac 1924« napis: :»Ministrstvo vojske in mornarice in upravni odbor gospe princese Ljubice cerkvi Rožici v Beogradu«. Zvonovi merijo 64, 80 in 86 cm.<ref>{{navedi knjigo|author=D. Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Crkva Marica i Anica (Cveta).|place=Beograd|year=1970|publisher=Pravoslavlje|page=115}}</ref> === Kostnica === V sklopu cerkve je na levi strani prizidana [[kostnica]] padlih vojakov med tkzv. "Veliko vojno". Med vojnimi spopadi je širom Beograda padlo in bilo pokopanih veliko število srbskih vojakov v manjše grobove na različnih mestih. Glede na to, da je bila Rožica vojaška cerkev in da je vojaštvo v njej prejemala obhajilo pred odhodom v vojno, je bil podan predlog, da se na planoti nad cerkvijo zgradi zanje [[mavzolej]]. Kot cenejšo različico pa so zaradi pomanjkanja denarja njihove posmrtne ostanke začeli pokopavati v kostnici v bližini današnje restavracije ''Kalemegdanska terasa'', od koder so jo selili pod Jakšićev stolp. Nova kostnica je bila dokončana leta 1937, ko je bila dokončana in posvečena tudi Kapela svete Petke. V njo so prenesli posmrtne ostanke vojakov, najdenih na območju beograjske trdnjave, in kosti iz vojaške bolnišnice. Z izgradnjo kostnice je bilo pravzaprav urejeno osrednje beograjsko vojaško pokopališče.<ref>{{cite web|url=https://kompasinfo.rs/kalemegdanske-svetinje-crkva-ruzica-i-kapela-svete-petke/?script=lat|title= Kalemegdanske svetinje: Crkva Ružica i kapela Svete Petke |publisher=kompasinfo.rs|author=Kompas info|place=Beograd|language=sr|date=21. oktober 2025|accessdate=30. marec 2026}}</ref> == Slikovna zbirka == === Cerkev svete Petke === <center> <gallery> File:Crkva Sv. Petke u Beogradu8.jpg|Studenec Svete Petke znotraj cerkve File:Crkva svete Petke3.jpg|Cerkev s pročeljem File:Kal-Ro-0338 sveta-vodica.jpg|Vodica je na razpolago za točenje File:Kapela-Svete-Petke.jpg|Romarji med bogoslužjem File:Petka-1287 mozaik-Jezus ozdravlja.jpg|Đ. Radlović: Jezus ozdravi hromega File:Petka-1294 kupola-Pantokrator.jpg|V kupoli je upodobljen [[Kristus Pantokrator|Kristus Pantokrator (Vsevladar)]] </gallery> </center> === Cerkev Rožica === <center> <gallery> File:Kal-1271 vojak-pred-vrati Rožica.jpg|Vojak [[Štefan Dušan|Dušana Silnega]] s kopjem straži na desni strani vhoda File:Kal-Ro-0301 spredaj vojak-Pista-Tápai.jpg|Pogled na vhodno stran cerkve, ki je bila 2007 v delu File:Kal-1274 vojak-iz-brona.jpg|Vojak iz časa [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] in iz [[Prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] straži na levi<ref>{{cite web|url=https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1|title=Crkva Ružica|publisher=Turistički vodič Srbije|author=Vladimir Lukić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=30. marec 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|title=Duhovna riznica Православни храмови у Београду Цркве Ружица и Света Петка|publisher=Pravoslavlje|author=Jovana Lazić|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2009|accessdate=20. marec 2026|archive-date=2009-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090519041105/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/960/tekst/crkve-ruzica-i-sveta-petka/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>Večina virov navaja, da vojak predstavlja srbskega pešca iz Prve svetovne vojne; nekateri menijo, da je ta pešec iz Balkanskih vojn; po nekaterih pa predstavlja oboje.</ref> File:Kal-Ro-0309 Rožica-znotraj.jpg|Notranjščina cerkve Rožica na Kalemegdanu File:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|Ikonostas z uobičajenim razporedom podob File:Црква Ружица, Београд.jpg|Lestenec iz krogl je nekaj posebnega File:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|Baldahin in ikonostas (slikostoj) v sredi cerkve File:Kal-1276 kostnica-Rožica.jpg|Na kostnici poleg cerkve Rožice je tudi križ iz topovskih cevi </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Душан Иванчевић: ''Београдска тврђава и њене светиње''; 168 стр., Библиотека Православље, Београд 1970 *Jovica Trkulja: '' Svet mozaika Djure P. Radlovića''; str. 316, Dosje, Beograd 2024 (ISBN:9788660474362) == Glej tudi == *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] *[[Beograjska trdnjava]] *[[Cerkev Rožica, Rožaje]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.turistickiklub.com/sadrzaj/crkva-ruzica-1 Vladimir Lukić: Crkva Ružica | Turistički vodič Srbije] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/ruzica-crkva-sa-pogledom-na-rat Ružica: Crkva sa pogledom na rat] *[https://www.artiscenter.com/artis-magazin/crkva-ru%C5%BEica-i-kapela-svete-petke-izmedju-legende-i-%C4%8Duda Crkva Ružica i Kapela Svete Petke: Izmedju legende i čuda - ArtisCenter] ;{{ikona cnr}} *[https://www.pobjeda.me/clanak/zastrasujuce-scene-ce-ukloniti-iz-crkve Zastrašujuće scene će ukloniti iz crkve — Pobjeda] ;{{ikona en}} *[https://serbia.com/ruzica-church-and-the-chandelier-that-has-amazed-the-world/ Ružica Church and the chandelier that has amazed the world - Serbia.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Petka]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji|Petka, Beograd]] [[Kategorija:Cerkve Rožica|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve svete Petke|Beograd]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1925]] 5ikjkdgyqppzna7hcbukpsyr4e5jjnc 1 600094 6655783 6652097 2026-04-04T16:36:36Z Upwinxp 126544 Zahodna Armenija je svoja kategorija 6655783 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država=Zahodna Armenija |država2=Armenija |država3=Turčija }} sf9fko5s8lkkn37guva47rzr5bxkolx 1 600100 6655784 6652117 2026-04-04T16:40:04Z Upwinxp 126544 pp kategorij, Sociologija žal ni svoja tema 6655784 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema=kultura |tema2= |tema3= |država=Čečenija in Dagestan |država2= |država3= }} prsazl1oeq16hfnjqqfi0k6r5gejbn0 0 600113 6655964 6652648 2026-04-05T08:14:54Z XJaM 3 dp+/m+ 6655964 wikitext text/x-wiki {{Short description|Češki astronom (*1957).}} {{infopolje Znanstvenik | |name = Marek Wolf |birth_date = {{datum rojstva|1957|06|30}} |nationality = {{ikona zastave|CZE}} [[Češka|češka]] |fields = [[astronomija]] }} {| class="wikitable floatright" style="font-size: 0.9em; width: 270px;" |+ Okdriti [[mali planet]]i: 19{{r|spl01}} |- | ''glej {{povezava razdelka||Seznam odkritih malih planetov}}'' |} '''Marek Wolf''', [[Čehi|češki]] [[astronom]], * [[30. junij]] [[1957]]. Wolf je nekdanji predstojnik Astronomskega inštituta [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze v Pragi]].{{r|spl00}} Je odkritelj več [[asteroid]]ov med letoma 1995 in 2001, večinoma v sodelovanju s češkima astronomoma [[Lenka Kotková|Lenko Kotkovo]] in [[Petr Pravec|Petrom Pravcem]]. [[Središče za male planete]] (MPC) pripisuje njegova odkritja kot '''M. Wolf''' {{snd}} včasih ga zamenjujejo z [[Maximilian Franz Joseph Cornelius Wolf|Maxom Wolfom]] (1863&ndash;1932), nemškim astronomom in zelo znanim lovcem na asteroide, ki je naveden kot ''M. F. Wolf''.{{r|spl01}} Ne sme se ga zamenjevati s poljskim fizikom [[Marek Wolf (fizik)|Marekom Wolfom]] (* 1956) ali s slovaškim kitaristom, skladateljem in aranžerjem [[Marek Wolf (glasbenik)|Marekom Wolfom]] (* 1985). == Seznam odkritih malih planetov == {{glej tudi|Kategorija:Astronomska odkritja Mareka Wolfa}} {| class="wikitable" style="font-size: 89%; float: left; width: 24em; margin-right: 1em; line-height: 1.65em !important; height: 324px; | [[8229 Kozelský]] || 28. december 1996 || {{small|[[seznam asteroidov (8001–8250)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|A|}} |- | [[10390 Lenka]] || 27. avgust 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (10001–10250)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[10395 Jirkahorn]] || 23. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (10251–10500)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[13390 Bouška]] || 18. marec 1999 || {{small|[[seznam asteroidov (10251–10500)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[24858 Diethelm]] || 21. januar 1996 || {{small|[[seznam asteroidov (24751–25000)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[26973 Lála]] || 29. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (26751–27000)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(27962) 1997 SY|1}} || 23. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (27751–28000)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(27963) 1997 ST|2}} || 25. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (27751–28000)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(29455) 1997 SX|1}} || 23. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (29251–29500)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[33040 Pavelmayer]] || 28. september 1997 || {{small|[[seznam asteroidov (33001–33250)|seznam]]}} |- | {{mp|(36174) 1999 SW|2}} || 23. september 1999 || {{small|[[seznam asteroidov (36001–36250)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|A|}} |} {| class="wikitable" style="font-size: 89%; float: left; width: 24em; margin-right: 1em; line-height: 1.65em !important; height: 324px; |- | {{mp|(38271) 1999 RW|35}} || 12. september 1999 || {{small|[[seznam asteroidov (38251–38500)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | [[40444 Palacký]] || 12. september 1999 || {{small|[[seznam asteroidov (40251–40500)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(55933) 1998 FD|73}} || 30. marec 1998 || {{small|[[seznam asteroidov (55751-56000)|seznam]]}}{{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(155432) 1997 SS|2}} || 25. september 1997 || {{oznaka vira|codisc|B|}} |- | {{mp|(157825) 1997 RE|8}} || 12. september 1997 || {{oznaka vira|codisc|A|}} |- | {{mp|(193870) 2001 QF|154}} || 29. avgust 2001 || {{oznaka vira|codisc|A|}} |- | {{mp|(310383) 1995 SM}} || 17. september 1995 || |- | {{mp|(455217) 2001 QD|154}} || 28. avgust 2001 || {{oznaka vira|codisc|A|}} |- ! colspan=3 style="font-weight: normal; text-align: left; padding: 6px 12px 20px 12px;" |'''Soodkritje''' z:<br />{{oznaka opombe|codisc|A|}} [[Lenka Kotková|L. Kotková]]<br />{{oznaka opombe|codisc|B|}} [[Petr Pravec|P. Pravec]] |} {{clear}} == Glej tudi == * {{medjezikovna povezava|seznam odkriteljev malih planetov|en|list of minor planet discoverers}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Pražskému staroměstskému orloji je 600 let | publisher= [[Karlova univerza v Pragi]] | lang= cs | url= https://www.cuni.cz/IFORUM-8901.html | accessdate= 2011-06-18}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title = Minor Planet Discoverers (by number) | work= [[Središče za male planete]] (MPC) | date= 2016-09-04 | url= https://www.minorplanetcenter.net/iau/lists/MPDiscsNum.html | accessdate= 2016-10-27}}</ref> }} {{refend}} == Zunanje povezave == * [https://astro.troja.mff.cuni.cz/wolf/wolf_c.htm Osebna spletna stran] {{v jeziku|cs}} * [https://astro.troja.mff.cuni.cz/wolf/wolf.htm Osebna spletna stran] {{v jeziku|en}} * [https://astro.mff.cuni.cz/wolf/diplomky.htm Diplomske naloge] {{v jeziku|cs}} {{portal|Astronomija}} {{škrbina-astronom}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Wolf, Marek}} [[Kategorija:Češki astronomi]] [[Kategorija:Odkritelji asteroida]] [[Kategorija:Astronomska odkritja Mareka Wolfa]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 8egxpsnwrnjkhc4l8t7qayxc4x7rcww 0 600129 6655981 6652381 2026-04-05T08:36:55Z XJaM 3 +1 6655981 wikitext text/x-wiki '''Marek Wolf''' je ime več osebnosti: * [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]], češki astronom (*1957) * [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]], poljski fizik (*1956) * [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]], slovaški kitarist, skladatelj, aranžer (*1985) {{razločitev}} foq4651x3w5qqht0j1t3whw2ddzzcx0 0 600218 6655901 6655496 2026-04-04T22:27:41Z FJJ 4310 dod več o reprez. karieri 6655901 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Lev Jašin | image = LevYashin.JPG | full_name = Lev Ivanovič Jašin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref name="Лев Иванович Яшин">{{cite web|url=http://academydinamo.ru/yashin/|title=Лев Иванович Яшин.|publisher=academydinamo.ru|language=ru|access-date=27 March 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | youthyears1 = 1948–1950 | youthclubs1 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] | years1 = 1950–1970 | clubs1 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] | caps1 = 326 | goals1 = 0 | nationalyears1 = 1956 | nationalteam1 = Sovjetska zveza OI | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1954–1970 | nationalteam2 = [[Sovjetska nogometna reprezentanca|Sovjetska zveza]] | nationalcaps2 = 74 | nationalgoals2 = 0 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|URS}}}} {{MedalCompetition|[[File:Olympics_rings_(1913-1986).svg|20px|link=Nogomet na poletnih olimpijskih igrah]] [[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1956|ekipno]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Winner|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Francija 1960]]|}} {{Medal|Runner-up|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Španija 1964]]|}} }} '''Lev Ivanovič Jašin''' ({{jezik-ru|Лев Иванович Яшин}}), [[Rusi|ruski]] [[Vratar (nogomet)|nogometni vratar]], * [[22. oktober]] [[1929]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]], † [[20. marec]] [[1990]], Moskva. Jašin velja za najboljšega nogometnega vratarja vseh časov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-9077855/Lev-Ivanovich-Yashin|title=Yashin, Lev Ivanovich|accessdate=2026-03-30|website=Encyclopædia Britannica Online}}</ref> Revolucioniral je igro vratarja; branilcem je vzklikal navodila in zapuščal gol, da bi prestregel podajo ali šel naproti napadalcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|title=Yashin, the impregnable Spider|website=FIFA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203005620/http://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|archivedate=2013-12-03}}</ref> Zaradi izvrstnih obramb in ker je vedno igral v črnem dresu (pravzaprav zelo temno modrem), sta se ga prijela vzdevka ''črni pajek'' in ''črni panter.''<ref name=":0" /> Nastopil je na treh [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstvih]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]; leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] kot drugi rezervni vratar ni zaigral. Celotno klubsko kariero je igral pri [[NK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]]. Je edini vratar, ki so mu podelili [[FIFA Zlata žoga|Zlato žogo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/44411465|title=Lev Yashin: Bullet-maker to Ballon d'Or - the man who reinvented goalkeeping|date=2018-06-08|accessdate=2026-03-30|website=BBC Sport}}</ref> == Življenje == === Mladost === Rodil se je v delavski družini v Moskvi. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je [[Operacija Barbarossa|nemška vojska bila pred Moskvo]], se je družina preselila v [[Uljanovsk]], kamor so preselili tovarno streliva, v kateri je delal oče. V tovarni je začel delati tudi sam. Leta 1944 se je družina vrnila v Moskvo. Začel je igrati za nogometno ekipo tovarne, v kateri je delal. Pri 18. letih je doživel [[živčni zlom]] in posledično voljo do športa. Na prijateljev predlog se je pridružil vojski, kjer se je ponovno zagrel za nogomet in začel veliko bolj resno trenirati.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/yashin|title=Yashin|date=2018-06-07|accessdate=2026-03-30|website=bbc.co.uk}}</ref> Opazil ga je takratni trener mladinske ekipe Dinama Moskva in ga povabil v ekipo. === Klubska kariera === Leta 1950 je prvič zaigral za člansko ekipo. Po poraznem debiju, v katerem je dobil gol od nasprotnikovega vratarja, je tistega leta nastopil le še enkrat, potem pa ne vse do leta 1953. V tem času je še naprej treniral nogomet in igral za Dinamovo rezervno ekipo, a je bil tudi [[Vratar (hokej na ledu)|hokejski vratar]] pri [[HK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]], s katerim je leta 1953 osvojil [[Sovjetski hokejski pokal|državni pokal]]. Po tem je opustil hokej in se popolnoma posvetil nogometu. Vsi klubsko kariero je igral pri Dinamu Moskva, s katerim je osvojil državno prvenstvo petkrat in državni pokal trikrat.<ref name=":1" /> === Reprezentančna kariera === Leta 1954 so ga povabili v [[Sovjetska nogometna reprezentanca|reprezentanco]], za katero je zbral 74 nastopov. Z njim so osvojili [[Zlata medalja|zlato medaljo]] na [[Poletne olimpijske igre 1956|olimpijskih igrah 1956]] in prvo [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|evropsko nogometno prvenstvo leta 1960]]. Z odličnimi nastopi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|svetovnem prvenstvu 1958]] je postal prepoznaven po svetu. Sovjetsko zvezo je sicer izločila Brazilija v četrtfinalu z 2:0, a Jašinove obrambe so preprečile še hujši poraz. Na evropskem prvenstvu leta 1960 je Sovjetska zveza v finalu igrala proti [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|Jugoslaviji]]. Jugoslovanska ekipa je sicer dominirala, a Jašinove obrambe so tekmo privedle do [[Podaljšek (nogomet)|podaljška]] in do končne zmage z 2:1.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/17680769|title=Euro 1960: Lev Yashin leads Soviets to glory in France|date=2012-05-21|accessdate=2026-04-04|website=BBC}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|svetovnem prvenstvu 1962]] je Sovjetska zveza prav tako izpadla v četrtfinalu proti [[Čilenska nogometna reprezentanca|Čilu]]. Jašin je med prvenstvom dvakrat utrpel pretres možganov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/articles/lev-yashin-soviet-union-goalkeeper|title=The impregnable Spider {{!}} Lev Yashin tribute|date=2026-01-01|accessdate=2026-04-03|website=FIFA}}</ref>, verjetno je zato naredil več zanj netipičnih napak.<ref>{{Navedi splet|url=http://en.euro2008.uefa.com/history/season=1960/historymaker/index.html|title=Victor Ponedelnik|website=UEFA EURO 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080420210955/http://en.euro2008.uefa.com/history/season%3D1960/historymaker/index.html|archivedate=2008-04-20}}</ref> V skupinskem delu v tekmi proti [[Kolumbijska nogomentna reprezentanca|Kolumbiji]] je Sovjetska zveza že vodila s 4:1, na koncu je Kolumbija izenačila na 4:4. Jašin je prejel dva poceni gola<ref name=":2" />, med drugim neposredno iz [[Udarec iz kota|kota]], kar je edini tak gol v zgodovini moških svetovnih prvenstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifamuseum.com/en/explore/fifamuseumplus/blog/Historic-moments-at-|title=Historic moments at the FIFA Women’s World Cup 2023|accessdate=2026-04-03|website=FIFA Museum}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sportshistoryweekly.com/stories/lev-yashin-soccer-goalie-soviet-union-world-cup,992|title=Blocking Shots and Protecting the 'Russian Border'|date=2021-04-04|accessdate=2026-04-03|website=Sports History Weekly}}</ref> Edini ruski članek o tekmi je Jašina predstavil kot krivca za izpad iz prvenstva. Domači navijači so ga jezni pričakali na letališču in ga s transparenti pozivali, da konča kariero. Dobival je celo grozilna pisma. To obdobje je opisal kot "moje najbolj grenke dneve v nogometu."<ref name=":2" /> Ugled pri domačih navijačih si je povrnil na posebni tekmi 23. oktobra 1963 ob stoti obletnici [[Angleška nogometna zveza|angleške nogometne zveze]] na [[Stadion Wembley (1923)|Wembleyu]], ko je angleška ekipa igrala proti ekipi svetovnih zvezd. Jašin je branil prvi polčas, ki se je končal 0:0. Na koncu je sicer zmagala Anglija z 2:1, ampak Jašin se je proslavil s spektakularnimi obrambami. Istega leta so mu podelili zlato žogo za najboljšega nogometnega igralca.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Ballon d'Or recipients}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-bio-nogomet}} [[Kategorija:Ruski nogometaši]] [[Kategorija:Sovjetski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Moskve]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1958]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1960]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1962]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1964]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]] tew6pc6md8pf58111cnspzczbmtfiuu 1 600233 6655791 6653385 2026-04-04T16:45:38Z Upwinxp 126544 pp kategorije 6655791 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina|tema2= |tema3= |država= Čečenija in Dagestan|država2= |država3= }} kdg775l3ebkm5uuermhks1trw5ug9j7 1 600302 6655790 6654144 2026-04-04T16:45:12Z Upwinxp 126544 nimamo kategorije Sociologija 6655790 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema=kultura |tema2= |tema3= |država= Čuvašija|država2= Rusija|država3= }} kir6cwj5gf8jdduodqht7uavh3o67lh 1 600304 6655787 6654161 2026-04-04T16:41:29Z Upwinxp 126544 tema Umetnost, posebne kategorije za književnost nimamo 6655787 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= umetnost|tema2= |tema3= |država= Baškortostan|država2= |država3= }} 20gz4lb5p9enerjthlooufumb8anzye 2 600426 6655939 6655349 2026-04-05T07:40:56Z NelidaJ 257553 Zamenjava strani s/z 'Nelida is eager to contribute.' 6655939 wikitext text/x-wiki Nelida is eager to contribute. 2i9l2leu7expk0vbs5hdokquzbqg6sf 1 600433 6655788 6655395 2026-04-04T16:42:09Z Upwinxp 126544 prispevki o Romuniji grejo v kategorijo Romunija in Moldavija 6655788 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= sociologija|tema2= |tema3= |država=Romunija in Moldavija |država2=Madžarska |država3= }} dc7k93edlv95esw8m3l5enfr38bbkjf 6655789 6655788 2026-04-04T16:44:46Z Upwinxp 126544 nimamo kategorije Sociologija 6655789 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema=kultura |tema2= |tema3= |država=Romunija in Moldavija |država2=Madžarska |država3= }} clj5oustc1z42umv3tm5h1x59lixb7k 0 600464 6655780 6655634 2026-04-04T16:11:32Z Anzet 118843 6655780 wikitext text/x-wiki '''Lestvica IPF 2025''' predstavlja uradne podatke o največkrat predvajanih glasbenih delih v slovenskih radijskih in televizijskih programih v letu 2025, ki jih beleži in objavlja zavod IPF. ==Nagrajenci oz. prejemniki priznanj== * največkrat predvajana slovenska skladba: [[Žan Serčič]] – Plamen in kri * proizvajalec fonograma največkrat predvajane slovenske skladbe: Nika d.o.o. (Plamen in kri) * novost leta 2025: Žan Serčič – Plamen in kri * največkrat predvajana slovenska izvajalka: [[Nina Pušlar]] (7. leto zapored) * največkrat predvajan videospot: [[MRFY]] – Tonemo * producent največkrat predvajanega videospota (nova kategorija): Prjatučki d.o.o. (Tonemo) * radijski programi z največjo raznolikostjo slovenske glasbe: # Radio Sraka # [[Radio Prvi|Prvi program Radia Slovenija]] # Radio Prlek<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/kolektivnaorganizacijaIPF/posts/pfbid0QTjm1rpEa4tZu7Z1KTWipfBsZ9DqS767CwxoMNy2jmDwMYoQpajbLs166UwkzNJfl |title=Objava IPF, k.o. |accessdate=4. 4. 2026 |date=3. 4. 2026 |format= |work=Facebook }}</ref> ==Podatki po kategorijah== {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajane skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy">https://www.facebook.com/photo/?fbid=1543651201099228</ref><ref name="mmc">https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=7</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Messy || Lola Young |- | 2. || APT. || ROSÉ & [[Bruno Mars]] |- | 3. || Ordinary || Alex Warren |- | 4. || Nice to Meet You || Myles Smith |- | 5. || Forever Young || [[David Guetta]], Alphaville & [[Ava Max]] |- | 6. || Azizam || Ed Sheeran |- | 7. || End of the World || [[Miley Cyrus]] |- | 8. || Bad Dreams || Teddy Swims |- | 9. || That's So True || Gracie Abrams |- | 10. || Abracadabra || [[Lady Gaga]] |- | 11. || Die with a Smile || Lady Gaga & Bruno Mars |- | 12. || We Pray || [[Coldplay]] |- | 13. || Why Why Why || [[Shawn Mendes]] |- | 14. || Chasing Paradise || Kygo |- | 15. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 16. || Belong Together || Mark Ambor |- | 17. || Austin || Dasha |- | 18. || Mystical Magical || Benson Boone |- | 19. || By Your Side || Leony |- | 20. || A Bar Song (Tipsy) || Shaboozey |- | 21. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 22. || Beautiful People || David Guetta & [[Sia (pevka)|Sia]] |- | 23. || Birds of a Feather || [[Billie Eilish]] |- | 24. || A me mi piace || Alfa |- | 25. || Too Sweet || Hozier |} {{col-break}} ;Top SLO 20 2025 − največkrat predvajane slovenske skladbe v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || Iz čiste trme || [[Nina Pušlar]] |- | 3. || Skrito v raju || [[Luka Basi]] |- | 4. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 5. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 6. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || [[Joker Out]] |- | 7. || Tu || Luka Basi & [[Maraaya]] |- | 8. || Tvoja || [[Alya]] |- | 9. || Ironija || Nina Pušlar |- | 10. || V postelji || [[Nika Zorjan]] |- | 11. || Pijan od ljubezni || Žan Serčič |- | 12. || Silvia || [[Magnifico]] |- | 13. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 14. || Nina, Nina, Nina || Nina Pušlar |- | 15. || Ranjeno srce || [[Ines Erbus]] |- | 16. || Bicikl || [[Leteči potepuhi]] |- | 17. || Nika || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 18. || To mi je všeč || Nina Pušlar |- | 19. || Nemirna kri || Nina Pušlar |- | 20. || Malo malo || Nina Pušlar |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-2}} ;Največkrat predvajani slovenski izvajalec v radijskih programih v letu 2025<ref name="mmc"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Izvajalec |- | 1. || [[Nina Pušlar]] |- | 2. || [[Žan Serčič]] |- | 3. || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || [[Kingston (glasbena skupina)|Kingston]] |- | 5. || [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] |- | 6. || [[Alya]] |- | 7. || [[Čuki]] |- | 8. || [[Rok 'n' Band|Rock'n'band]] |- | 9. || [[Magnifico]] |- | 10. || [[Vlado Kreslin]] |- | 11. || [[Siddharta]] |- | 12. || [[Maraaya]] |- | 13. || [[Ansambel Lojzeta Slaka]] |- | 14. || [[Nika Zorjan]] |- | 15. || [[Neisha]] |- | 16. || [[Pop Design]] |- | 17. || [[Flirrt]] |- | 18. || [[Victory]] |- | 19. || [[Ansambel bratov Avsenik]] |- | 20. || [[Tanja Žagar]] |} {{col-break}} ;Največkrat predvajana slovenska skladba, izdana v letu 2025 (novost leta 2025)<ref name="mrfy"/><ref>https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263#&gid=1&pid=10</ref> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Plamen in kri || [[Žan Serčič]] |- | 2. || 200 let || [[Tokac]] x [[Maja Keuc]] |- | 3. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 4. || Tvoja || [[Alya]] |- | 5. || Zate zvezda gori || [[Vili Resnik]] |- | 6. || Nemirna kri || [[Nina Pušlar]] |- | 7. || Valentinova pesem || Jan Plestenjak |- | 8. || Kliše || [[Nika Zorjan]] feat. Masayah |- | 9. || Lažnive oči || Nika Zorjan |- | 10. || Obljubim ti || [[Kvatropirci]] in [[Marko Škugor]] |- | 11. || Sekunde || [[Ines Erbus]] |- | 12. || Vse je v redu || [[Flirrt]] |- | 13. || Mora se || [[Saša Lendero]] & Tilen Lotrič |- | 14. || Če || Alya |- | 15. || Kristalno jasno || Dare Kaurič |- | 16. || Vse bo, vse bo || Jan Plestenjak & [[Monika Avsenik]] |- | 17. || Ostani || [[Eva Boto]] |- | 18. || [[How Much Time Do We Have Left]] || [[Klemen Slakonja]] |- | 19. || Tišlarski pozdrav || [[Čuki]] in Eva Potrebuješ |- | 20. || Vse zaradi nje 2025 || [[Miran Rudan]] |} {{col-end}} ;Največkrat predvajani slovenski videospot v televizijskih programih v letu 2025<ref name="mrfy"/> {| class="wikitable" style="font-size: 90%" |- ! # !! Naslov !! Izvajalec |- | 1. || Tonemo || [[Mrfy]] |- | 2. || Adijo metulji || [[Big Foot Mama]] |- | 3. || Mir || [[Siddharta]] |- | 4. || Gola || [[Joker Out]] |- | 5. || Ej GPT dej mi povej || [[Hamo & Tribute 2 Love]] |- | 6. || Za naju || [[Flirrt]] |- | 7. || 4 od 10 || [[Jet Black Diamonds]] |- | 8. || Duhovi || Delta Riff |- | 9. || Predzadnja laž || [[Tinkara Kovač]] |- | 10. || Umazane posode (V živo pri Andreju) || [[Tina Marinšek]] |- | 11. || V krogu || Eva Pavli |- | 12. || Razpad srca (Kam zdaj) || Delta Riff |- | 13. || Si || [[Maraaya]] |- | 14. || Kako naj ti povem || Blaž Mencinger |- | 15. || Melodrama || Eva Hočevar |- | 16. || Poletje je prekratko || [[Jan Plestenjak]] |- | 17. || Bela roža || Polkaholiki |- | 18. || Preproste stvari || Maraaya |- | 19. || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || Joker Out |- | 20. || Hedonista || [[Raiven]] |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2026/zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy-na-vrhu-lestvice-ipf-najveckrat-predvajanih-skladb-in-videospotov-v-letu-2025/ |title=Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY na vrhu lestvice IPF največkrat predvajanih skladb in videospotov v letu 2025 |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zmagovalci-lestvice-ipf-za-leto-2025-zan-sercic-nina-puslar-in-mrfy/778263 |title=Zmagovalci lestvice IPF za leto 2025: Žan Serčič, Nina Pušlar in MRFY |accessdate=4. 4. 2026 |date=2. 4. 2026 |format= |work= }} {{SloTop50}} [[Kategorija:IPF-ova lestvica največkrat predvajanih izvedb]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v glasbi]] 9dpyx3i44ny8se9vqf07gd33fz2hv7n 0 600465 6655689 6655685 2026-04-04T12:09:17Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655689 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Afrika|Afrike]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvira Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. vojvodinje Sessa in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. Grof Cabre. V verzu svojega dela (''Aethiopum terris venit'') je Juan Latino trdil, da je bil rojen v Etiopiji, čeprav se je ta toponim takrat na splošno nanašal na podsaharsko Afriko. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II. Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom in z vnukom Gonzala Fernándeza de Córdoba, še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Odraščal je v razkošnem baenskem gradu. [[File:Castillo de Baena 2 (cropped).jpg|thumb|[[Grad v Baeni|Grad v Baeni]], kjer je odraščal Juan Latino]] Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: »redka ptica, črna kot vrana«).<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta 1526. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta 1545 je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor|Fernandom de Valorjem]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] stolnice, ki je bila dokončno zgrajena pred dvajsetimi leti. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev sv. Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev sv. Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem ''Austrias Carmen'' je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta 1571, proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi ''Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida'') in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{sklici}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Zunanje povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] 1527874ynhi9uxjsljcshjn79zw5tcy 6655690 6655689 2026-04-04T12:13:16Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655690 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Afrika|Afrike]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvira Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. vojvodinje Sessa in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. Grof Cabre. V verzu svojega dela (''Aethiopum terris venit'') je Juan Latino trdil, da je bil rojen v Etiopiji, čeprav se je ta toponim takrat na splošno nanašal na podsaharsko Afriko. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II. Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom in z vnukom Gonzala Fernándeza de Córdoba, še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Odraščal je v razkošnem baenskem gradu. [[File:Castillo de Baena 2 (cropped).jpg|thumb|[[Grad v Baeni|Grad v Baeni]], kjer je odraščal Juan Latino]] Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: »redka ptica, črna kot vrana«).<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta 1526. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta 1545 je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor y Córdoba|Fernandom de Valorjem y Córdoba]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] stolnice, ki je bila dokončno zgrajena pred dvajsetimi leti. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev sv. Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev sv. Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem ''Austrias Carmen'' je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta 1571, proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi ''Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida'') in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{sklici}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Zunanje povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] gu674udpjxghkdedj353kvnak9n4trr 6655697 6655690 2026-04-04T12:19:22Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Življenje */ 6655697 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Juan Latino | birth_date = c. 1518 | birth_place = Morda v [[Baena|Baeni]] ali v [[Cabra|Cabri]], pri [[Kordova|Kordovi]]. Morda pa v [[Etiopija|Etiopiji]], država njegovih staršev. | death_date = c. 1594–1597 | death_place = Granada, Španija | other_names = Juan de Sessa | occupation = Univerzitetni profesor, latinist, pesnik, humanist | image =[[File:Monastery school.jpg|thumb|upright=1.2|Učilnica samostanske šole iz 16. stoletja. Čeprav ne obstaja noben preverjen portret Juana Latina, ta slika odraža akademsko okolje, v katerem je poučeval.]] }} '''Juan Latino''' (rojen kot ''Juan de Sessa'' leta [[1518]] v [[Baena|Baeni]] ([[Kordova|Córdoba]]); umrl leta [[1596]] v [[Granada|Granadi]]) je bil španski latinist na [[Univerza v Granadi|Univerzi v Granadi]]. Bil je prvi temnopolti človek moderne dobe, ki je dosegel literarni uspeh v latinščini. Na splošno velja za prvega Afričana, ki je prejel evropsko univerzitetno izobrazbo in imel akademski položaj (celo kot redni profesor) v Evropi.<ref>Elizabeth R. Wright, *The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain*, University of Toronto Press, 2016.</ref> ==Življenje== Juan Latino se je rodil leta 1518 temnopoltemu sužnju iz [[Afrika|Afrike]], od leta 1520 je bil suženj [[Elvira Fernández de Córdoba|Elvire Fernández de Córdoba]] (okoli 1500-1524), 2. vojvodinje Sessa in njenega moža [[Luis Fernández de Córdoba y Zúñiga]] (okoli 1480–1526), ​​4. Grof Cabre. V verzu svojega dela (''Aethiopum terris venit'') je Juan Latino trdil, da je bil rojen v Etiopiji, čeprav se je ta toponim takrat na splošno nanašal na podsaharsko Afriko. Odšel je v [[Granada|Granado]], kjer se je izobraževal skupaj s sinom svojih lastnikov [[Gonzalo II. Fernández de Córdoba]] (1520-1578), tretjim z istim nazivom in z vnukom Gonzala Fernándeza de Córdoba, še enega slavnega Gonzala, ki so ga imenovali ''Gran Capitán''. [[León Roque de Santiago]] je omenil, da se je Latino rodil v [[Baena|Baeni]] pri Córdobi kot sin temnopolte sužnje in njegovega gospodarja, vojvode Sessa, Luisa Fernándeza de Córdoba, ki je bil tudi oče njegovega prijatelja iz otroštva in zaščitnika Gonzala II. Fernándeza de Córdoba.<ref>{{Cite web |title=Juan Latino |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100023475 |website=Oxford Reference |access-date=2026-04-04}}</ref> Odraščal je v razkošnem baenskem gradu. [[File:Castillo de Baena 2 (cropped).jpg|thumb|[[Grad v Baeni|Grad v Baeni]] pri Kordovi, [[Andaluzija]], kjer je odraščal Juan Latino]] Juan Latino je blestel v klasičnih jezikih in glasbi ter se učil pri znanem slovničarju Pedru de Moti. Vojvoda sam je pohvalil njegovo spretnost in ga imenoval: ''rara avis in terra corbo simillima nigro'' (v slov.: »redka ptica, črna kot vrana«).<ref>{{Cite book |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |title=Africana: The Encyclopedia of the African and African American Experience |publisher=Basic Civitas Books |year=1999 |page=1089}}</ref> Univerza v Granadi je bila odprta leta 1526. v mesto. Po [[papeška bula|papeški buli]] je leta 1533 začela podeljevati diplome in je bila leta 1538 prosta. [[File:Andalusia hl 20060811 006.jpg|thumb|[[Stolnica_Kristusovega_učlovečenja,_Granada|Stolnica v Granadi]]]] Leta 1545 je Latino, star 28 let, v prisotnosti nadškofa, poslušalca prave pisarne, grofa de Tendille, in mnogih drugih gospodov prejel diplomo. Ena od hiš, ki jih je pogosto obiskoval, da bi poučeval svoje raznolike slovnične nauke, je bila last vojvodovega upravitelja Licenciada Carlevala, kjer je njegova mlada hči Ana de Carleval prejemala pouk pri Latinoameričanu. Ana de Carleval je bila v mestu znana po svoji izjemni lepoti in jo je (njen oče) zaročil z Donom [[Fernando de Valor y Córdoba|Fernandom de Valorjem y Córdoba]] (bodočim [[Abén Humeya|Abénom Humeyo]]). Juan Latino in mlada dama sta začela razmerje in poroka je potekala med letoma 1547 in 1548. Imela sta 4 otroke. Dramatik [[Diego Jiménez de Enciso]] (1585–1633) je napisal komedijo o njem in njegovi ljubezenski zvezi z njegovo študentko in bodočo ženo z imenom »Juan Latino«. 31. decembra 1556 je Latino v Granadi prejel katedro za slovnico in [[latinščina|latinščino]] stolnice, ki je bila dokončno zgrajena pred dvajsetimi leti. Latino se je upokojil leta 1586 in umrl med letoma 1594 in 1597. Pokopan je bil v [[Cerkev sv. Ane v Granadi|cerkvi Santa Ana de Granada]]. [[File:San Gil y Sta Ana Granada.jpg|thumb|[[Cerkev Svete Ane v Granadi|Cerkev sv. Ane v Granadi]], kjer je Juan Latino pokopan]] Njegovo življenje je bilo ovekovečeno v igri iz 17. stoletja, ''La comedia famosa de Juan Latino'', avtorja [[Diego Jiménez de Enciso|Diega Jiméneza de Encisa]].<ref>{{cite journal |last1=Ivory |first1=Annette |title=Juan Latino: The Struggle of Blacks, Jews, and Moors in Golden Age Spain |journal=Hispania |date=1979 |volume=62 |issue=4 |pages=613–618 |doi=10.2307/340143 |jstor=340143 |url=https://www.jstor.org/stable/340143 |access-date=17 August 2024 |issn=0018-2133|url-access=subscription }}</ref> Njegova pesem ''Austrias Carmen'' je bila posvečena [[Juan Avstrijski|Juanu Avstrijskem]] po njegovi zmagi nad vstajo [[Moriski|moriskov]] v Granadi, znani kot [[Upor na Alpujarras|Upor na (hribovju) Alpujarras]] (1568–1572) in pri [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]] leta 1571, proti Turkom. Bil je tako znan, da ga [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] omenja v prologu [[Don Kihot|Don Kihota]] (v pesmi ''Al Libro de don Quijote de la Mancha, Urganda la desconocida'') in dramaturg [[Lope de Vega]] v igri ''[[La Dama Boba]]''. ==Sklici== {{sklici}} ==Bibliografija== *''Black Africans in Renaissance Europe'' ed. Thomas F. Earle and Kate J. P. Lowe [https://archive.today/20120630111522/http://www.history.ac.uk/reviews/paper/bethencourt.html] *''Measuring the moment: strategies of protest in eighteenth-century Afro-English Writing'' by [[Keith A. Sandiford]] [https://books.google.com/books?id=aZoKHu6zkBoC] * O. R. Dathorne. ''The Black mind: a history of African literature''. Minneapolis: University of Minnesota Press 1974. * Aurelia Martín Casares. ''Juan Latino: talento y destino''. Granada: Universidad de Granada, 2016. * Elizabeth R. Wright. ''The Epic of Juan Latino: Dilemmas of Race and Religion in Renaissance Spain.'' Toronto: University of Toronto Press, 2016. * Olivette Otele, ''African Europeans: An untold history''. London: Hurst, 2020, esp. p.&nbsp;39-66. == Zunanje povezave == * [https://openiberiaamerica.hcommons.org/ Juan Latino, "On the Birth of Untroubled Times" (De natali serenissimi) (1572), selections in English and Spanish (pedagogical edition) with introduction, notes, and bibliography in ''Open Iberia/América'' (open access teaching anthology)] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Zgodovina univerze]] [[Kategorija:Etiopska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Etiopijci]] [[Kategorija:Suženjstvo]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Granada]] [[Kategorija:Katoličani]] f83lf66b6h9lqygw3sjmpblifl40ldy 0 600467 6655691 2026-04-04T12:13:24Z Upwinxp 126544 n 6655691 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map of geographical regions of Kosovo.png|sličica|Groba razdelitev današnjega Kosova na pokrajini Metohijo (rumeno) in Kosovo]] '''Metohija''' (v [[srbščina|srbski]] [[cirilica|cirilici]] ''Метохија'', {{jezik-sq|Dukagjin}} ali {{jezik|sq|Dukagjini}}, {{jezik|sq|Rrafshi i Dukagjinit}}) je zemljepisna pokrajina na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki danes predstavlja zahodno polovico delno priznane [[Kosovo|republike Kosovo]]. == Ime == Beseda metohija oziroma [[metoh]] pomeni [[samostan]]sko posest in se nanaša na številne takšne posesti [[Srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavnih samostanov]] v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref name="enciklopedijaYU">{{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |publisher=Jugoslovanski leksikografski zavod |location=Zagreb |year=1965 |volume=6. Maklj–Put |page=92–94 |cobiss=23145473}}</ref> Albansko ime izhaja od [[rodbina Dukagjini|rodbine Dukagjini]],<ref name="Ulqini">{{navedi splet |last=Ulqini |first=Kahreman |url=http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja%20dhe%20zhvillimi%20i%20topnimit%20DUKAGJIN |title=Prejardhja dhe zhvillimi i toponimit DUKAGJIN |publisher=Second Conference of Albanological Studies |date=12–18 January 1968 |access-date=10 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121082617/http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja |archive-date=21 November 2015 |url-status=dead}}</ref> ki je v 14. in 15. stoletju vladala dobršnemu delu pokrajine.<ref>{{navedi revijo |last=Zamputi |first=Injac |date=1984 |title=Rindërtimi i mbishkrimit të Arbërit dhe mundësitë e reja për leximin e tij / La reconstruction de l'inscription de l'Arbër et les nouvelles possibilités qui s'offrent pour sa lecture |url=http://dx.doi.org/10.3406/iliri.1984.1332 |journal=Iliria |volume=14 |issue=2 |pages=207–218 |doi=10.3406/iliri.1984.1332 |issn=1727-2548|url-access=subscription}}</ref> Metohijo je po drugi svetovni vojni v imenu vsebovala Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast, poznejša Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija, znotraj [[SR Srbija|SR Srbije]]. Albanci so to ime zavračali, ker je obujalo spomine na obsežne srbske cerkvene posesti v Metohiji, območje pa se prej ni nikoli tako imenovalo. Po političnih spremembah v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] v 60. letih, ki so med drugim odnesle zagovornika centralizacije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], se je leta 1968 »Metohija« črtala iz imena avtonomne pokrajine. Srbi, ki se niso strinjali z novo politiko glede Kosova, so od takrat namerno uporabljali prejšnje ime.[7] Ustavne spremembe v Srbiji leta 1989 in 1990, ki so pokrajini v veliki meri odpravile avtonomijo, so ji vrnile ime [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosovo in Metohija]]. V ustavi Republike Kosovo, razglašene leta 2008, se ime Metohija ne omenja. == Zemljepis == [[Slika:Panoramic View of Dukagjini.jpg|sličica|Metohija]] {{več slik |total_width = 260 |image1 = Rugova Canyon – Peja, Kosovo.jpg |image2 = Unseen Mirusha.jpg |footer = Levo: [[Rugovska soteska]] pri [[Peć]]i, desno: jezero v [[park Miruša|krajinskem parku Miruša]] }} Metohija je tektonska ugreznina, ki jo s severa, zahoda in juga obkrožajo Mokra gora, Žljeb, Koprivnik, Đeravica, Paštrik, Koritnik in deli [[Šar planina|Šar planine]]. Na vzhodu jo od [[Drenica|Drenice]] in [[Kosovo polje|Kosova]] ločujejo nizke gore Kosmač, Dreniške planine, Gradina in Crnoljeva. Območje pripada [[porečje|porečju]] [[Beli Drim|Belega Drima]].<ref name="enciklopedijaYU"/> Metohija v ožjem smislu, t. i. »prava Metohija«, se proti jugu konča pri [[Švanjski most|Švanjskem mostu]] blizu [[Đakovica|Đakovice]]. Predeli, ki jih obsega, so Podgor (pod Mokro in Žljebom), Prekoruplje (okoli reke [[Klina|Kline]] na levi strani Drima), Prekovode (med [[Pećka Bistrica|Pećko Bistrico]] in Drimom) in Reka od Sečanske Bistrice do Đakovice. V južnem delu širše Metohije so predeli Has, Podrima, Suva Reka, Prizrenski Podgor in Prizrensko polje.<ref name="enciklopedijaYU"/> Podnebje je sorazmerno blago, zaradi gorske pregrade na zahodu je povprečna letna količina padavin le 500–800 mm. Po zaslugi ugodnega reliefa, podnebja in rečne mreže je razvito [[poljedelstvo]] in ponekod tudi [[vinogradništvo]], medtem ko sušnejše planote in griče prerašča [[hrast]]ov gozd.<ref name="enciklopedijaYU"/> Središče in največje mesto je [[Prizren]]. == Prebivalstvo == Območje je bilo že v srednjem veku gosto poseljeno, predvsem s [[Srbi|srbskim]] prebivalstvom. Po [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] osvojitvi, posebej pa po dogodkih leta 1690, se je velik del Srbov izselil in priseljevali so se [[Albanci]]. Po porazu Osmanskega imperija v [[Prva balkanska vojna|balkanski vojni]] začetek 20. stoletja se je demografska podoba znova spremenila, primešali so se doseljenci iz [[Črna gora|Črne gore]] in drugih regij.<ref name="enciklopedijaYU"/> Ob popisu leta 2024 so imela upravna okrožja Peć, Đakovica in Prizren, ki se približno pokrivajo s pokrajino Metohijo, okoli 564 tisoč prebivalcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Agencija za statistiko Kosova |year=2024 |title=Population and housing census in Kosovo 2024: First final results |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/bffbac3c-f325-4b18-b0e3-755dcb4cccf0.pdf}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Kosova]] ndvd52sx0k2kiycony9psbfme76sjvx 6655699 6655691 2026-04-04T12:26:14Z Upwinxp 126544 +sklici 6655699 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map of geographical regions of Kosovo.png|sličica|Groba razdelitev današnjega Kosova na pokrajini Metohijo (rumeno) in Kosovo]] '''Metohija''' (v [[srbščina|srbski]] [[cirilica|cirilici]] ''Метохија'', {{jezik-sq|Dukagjin}} ali {{jezik|sq|Dukagjini}}, {{jezik|sq|Rrafshi i Dukagjinit}}) je zemljepisna pokrajina na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki danes predstavlja zahodno polovico delno priznane [[Kosovo|republike Kosovo]]. == Ime == Beseda metohija oziroma [[metoh]] pomeni [[samostan]]sko posest in se nanaša na številne takšne posesti [[Srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavnih samostanov]] v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref name="enciklopedijaYU">{{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |publisher=Jugoslovanski leksikografski zavod |location=Zagreb |year=1965 |volume=6. Maklj–Put |page=92–94 |cobiss=23145473}}</ref> Albansko ime izhaja od [[rodbina Dukagjini|rodbine Dukagjini]],<ref name="Ulqini">{{navedi splet |last=Ulqini |first=Kahreman |url=http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja%20dhe%20zhvillimi%20i%20topnimit%20DUKAGJIN |title=Prejardhja dhe zhvillimi i toponimit DUKAGJIN |publisher=Second Conference of Albanological Studies |date=12–18 January 1968 |access-date=10 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121082617/http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja |archive-date=21 November 2015 |url-status=dead}}</ref> ki je v 14. in 15. stoletju vladala dobršnemu delu pokrajine.<ref>{{navedi revijo |last=Zamputi |first=Injac |date=1984 |title=Rindërtimi i mbishkrimit të Arbërit dhe mundësitë e reja për leximin e tij / La reconstruction de l'inscription de l'Arbër et les nouvelles possibilités qui s'offrent pour sa lecture |url=http://dx.doi.org/10.3406/iliri.1984.1332 |journal=Iliria |volume=14 |issue=2 |pages=207–218 |doi=10.3406/iliri.1984.1332 |issn=1727-2548|url-access=subscription}}</ref> Metohijo je po drugi svetovni vojni v imenu vsebovala Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast, poznejša Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (okrajšano ''Kosmet''), znotraj [[SR Srbija|SR Srbije]]. Albanci so to ime zavračali, ker je obujalo spomine na obsežne srbske cerkvene posesti v Metohiji, območje pa se prej ni nikoli tako imenovalo. Po političnih spremembah v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] v 60. letih, ki so med drugim odnesle zagovornika centralizacije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], se je leta 1968 Metohija črtala iz imena avtonomne pokrajine. Srbi, ki se niso strinjali z novo politiko glede Kosova, so od takrat namerno uporabljali prejšnje ime.<ref>{{navedi knjigo |author=Jens Reuter |author2=Konrad Clewing |year=2000 |title=Yugoslavia's Bloody Collapse: Causes, Course and Consequences |isbn=9781850652281 |publisher=C. Hurst & Co. Publishers |page=53}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Christopher Bennett |year=2000 |title=Der Kosovo-Konflikt |isbn=3-85129-329-0 |location=Celovec |page=148}}</ref> Ustavne spremembe v Srbiji leta 1989 in 1990, ki so pokrajini v veliki meri odpravile avtonomijo, so ji vrnile ime [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosovo in Metohija]].<ref>{{navedi knjigo |author=Heike Krieger |year=2001 |title=The Kosovo Conflict and International Law: An Analytical Documentation 1974-1999 |isbn=9780521800716 |publisher=Cambridge University Press |page=XXI}}</ref> V ustavi Republike Kosovo, razglašene leta 2008, se ime Metohija ne omenja. == Zemljepis == [[Slika:Panoramic View of Dukagjini.jpg|sličica|Metohija]] {{več slik |total_width = 260 |image1 = Rugova Canyon – Peja, Kosovo.jpg |image2 = Unseen Mirusha.jpg |footer = Levo: [[Rugovska soteska]] pri [[Peć]]i, desno: jezero v [[park Miruša|krajinskem parku Miruša]] }} Metohija je tektonska ugreznina, ki jo s severa, zahoda in juga obkrožajo Mokra gora, Žljeb, Koprivnik, Đeravica, Paštrik, Koritnik in deli [[Šar planina|Šar planine]]. Na vzhodu jo od [[Drenica|Drenice]] in [[Kosovo polje|Kosova]] ločujejo nizke gore Kosmač, Dreniške planine, Gradina in Crnoljeva. Območje pripada [[porečje|porečju]] [[Beli Drim|Belega Drima]].<ref name="enciklopedijaYU"/> Metohija v ožjem smislu, t. i. »prava Metohija«, se proti jugu konča pri [[Švanjski most|Švanjskem mostu]] blizu [[Đakovica|Đakovice]]. Predeli, ki jih obsega, so Podgor (pod Mokro in Žljebom), Prekoruplje (okoli reke [[Klina|Kline]] na levi strani Drima), Prekovode (med [[Pećka Bistrica|Pećko Bistrico]] in Drimom) in Reka od Sečanske Bistrice do Đakovice. V južnem delu širše Metohije so predeli Has, Podrima, Suva Reka, Prizrenski Podgor in Prizrensko polje.<ref name="enciklopedijaYU"/> Podnebje je sorazmerno blago, zaradi gorske pregrade na zahodu je povprečna letna količina padavin le 500–800 mm. Po zaslugi ugodnega reliefa, podnebja in rečne mreže je razvito [[poljedelstvo]] in ponekod tudi [[vinogradništvo]], medtem ko sušnejše planote in griče prerašča [[hrast]]ov gozd.<ref name="enciklopedijaYU"/> Središče in največje mesto je [[Prizren]]. == Prebivalstvo == Območje je bilo že v srednjem veku gosto poseljeno, predvsem s [[Srbi|srbskim]] prebivalstvom. Po [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] osvojitvi, posebej pa po dogodkih leta 1690, se je velik del Srbov izselil in priseljevali so se [[Albanci]]. Po porazu Osmanskega imperija v [[Prva balkanska vojna|balkanski vojni]] začetek 20. stoletja se je demografska podoba znova spremenila, primešali so se doseljenci iz [[Črna gora|Črne gore]] in drugih regij.<ref name="enciklopedijaYU"/> Ob popisu leta 2024 so imela upravna okrožja Peć, Đakovica in Prizren, ki se približno pokrivajo s pokrajino Metohijo, okoli 564 tisoč prebivalcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Agencija za statistiko Kosova |year=2024 |title=Population and housing census in Kosovo 2024: First final results |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/bffbac3c-f325-4b18-b0e3-755dcb4cccf0.pdf}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Kosova]] jvulolenfnfuodv6iltxbi78pnwsf04 6655710 6655699 2026-04-04T12:44:39Z Upwinxp 126544 dp 6655710 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map of geographical regions of Kosovo.png|sličica|Groba razdelitev današnjega Kosova na pokrajini Metohijo (rumeno) in Kosovo]] '''Metohija''' (v [[srbščina|srbski]] [[cirilica|cirilici]] ''Метохија'', {{jezik-sq|Dukagjin}} ali {{jezik|sq|Dukagjini}}, {{jezik|sq|Rrafshi i Dukagjinit}}) je zemljepisna pokrajina na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki danes predstavlja zahodno polovico delno priznane [[Kosovo|republike Kosovo]]. == Ime == Beseda metohija oziroma [[metoh]] pomeni [[samostan]]sko posest in se nanaša na številne takšne posesti [[Srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavnih samostanov]] v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref name="enciklopedijaYU">{{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |publisher=Jugoslovanski leksikografski zavod |location=Zagreb |year=1965 |volume=6. Maklj–Put |page=92–94 |cobiss=23145473}}</ref> Albansko ime izhaja od [[rodbina Dukagjini|rodbine Dukagjini]],<ref name="Ulqini">{{navedi splet |last=Ulqini |first=Kahreman |url=http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja%20dhe%20zhvillimi%20i%20topnimit%20DUKAGJIN |title=Prejardhja dhe zhvillimi i toponimit DUKAGJIN |publisher=Second Conference of Albanological Studies |date=12–18 January 1968 |access-date=10 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121082617/http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja |archive-date=21 November 2015 |url-status=dead}}</ref> ki je v 14. in 15. stoletju vladala dobršnemu delu pokrajine.<ref>{{navedi revijo |last=Zamputi |first=Injac |date=1984 |title=Rindërtimi i mbishkrimit të Arbërit dhe mundësitë e reja për leximin e tij / La reconstruction de l'inscription de l'Arbër et les nouvelles possibilités qui s'offrent pour sa lecture |url=http://dx.doi.org/10.3406/iliri.1984.1332 |journal=Iliria |volume=14 |issue=2 |pages=207–218 |doi=10.3406/iliri.1984.1332 |issn=1727-2548|url-access=subscription}}</ref> Metohijo je po drugi svetovni vojni v imenu vsebovala Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast, poznejša Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (okrajšano ''Kosmet''), znotraj [[SR Srbija|SR Srbije]]. Albanci so to ime zavračali, ker je obujalo spomine na obsežne srbske cerkvene posesti v Metohiji, območje pa se prej ni nikoli tako imenovalo. Po političnih spremembah v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] v 60. letih, ki so med drugim odnesle zagovornika centralizacije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], se je leta 1968 Metohija črtala iz imena avtonomne pokrajine. Srbi, ki se niso strinjali z novo politiko glede Kosova, so od takrat namerno uporabljali prejšnje ime.<ref>{{navedi knjigo |author=Jens Reuter |author2=Konrad Clewing |year=2000 |title=Yugoslavia's Bloody Collapse: Causes, Course and Consequences |isbn=9781850652281 |publisher=C. Hurst & Co. Publishers |page=53}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Christopher Bennett |year=2000 |title=Der Kosovo-Konflikt |isbn=3-85129-329-0 |location=Celovec |page=148}}</ref> Ustavne spremembe v Srbiji leta 1989 in 1990, ki so pokrajini v veliki meri odpravile avtonomijo, so ji vrnile ime [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosovo in Metohija]].<ref>{{navedi knjigo |author=Heike Krieger |year=2001 |title=The Kosovo Conflict and International Law: An Analytical Documentation 1974-1999 |isbn=9780521800716 |publisher=Cambridge University Press |page=XXI}}</ref> V ustavi Republike Kosovo, razglašene leta 2008, se ime Metohija ne omenja. == Zemljepis == [[Slika:Panoramic View of Dukagjini.jpg|sličica|Metohija]] {{več slik |total_width = 260 |image1 = Rugova Canyon – Peja, Kosovo.jpg |image2 = Unseen Mirusha.jpg |footer = Levo: [[Rugovska soteska]] pri [[Peć]]i, desno: jezero v [[park Miruša|krajinskem parku Miruša]] }} Metohija je tektonska ugreznina, ki jo s severa, zahoda in juga obkrožajo Mokra gora, Žljeb, Koprivnik, Đeravica, Paštrik, Koritnik in deli [[Šar planina|Šar planine]]. Na vzhodu jo od [[Drenica|Drenice]] in [[Kosovo polje|Kosova]] ločujejo nizke gore Kosmač, Dreniške planine, Gradina in Crnoljeva. Območje pripada [[porečje|porečju]] [[Beli Drim|Belega Drima]].<ref name="enciklopedijaYU"/> Metohija v ožjem smislu, t. i. »prava Metohija«, se proti jugu konča pri [[Švanjski most|Švanjskem mostu]] blizu [[Đakovica|Đakovice]]. Predeli, ki jih obsega, so Podgor (pod Mokro in Žljebom), Prekoruplje (okoli reke [[Klina|Kline]] na levi strani Drima), Prekovode (med [[Pećka Bistrica|Pećko Bistrico]] in Drimom) in Reka od Sečanske Bistrice do Đakovice. V južnem delu širše Metohije so predeli Has, Podrima, Suva Reka, Prizrenski Podgor in Prizrensko polje.<ref name="enciklopedijaYU"/> Podnebje je sorazmerno blago, zaradi gorske pregrade na zahodu je povprečna letna količina padavin le 500–800 mm. Po zaslugi ugodnega reliefa, podnebja in rečne mreže je razvito [[poljedelstvo]] in ponekod tudi [[vinogradništvo]], medtem ko sušnejše planote in griče prerašča [[hrast]]ov gozd.<ref name="enciklopedijaYU"/> Središče in največje mesto je [[Prizren]]. == Prebivalstvo == Območje je bilo že v srednjem veku gosto poseljeno, predvsem s [[Srbi|srbskim]] prebivalstvom. Po [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] osvojitvi, posebej pa po dogodkih leta 1690, se je velik del Srbov izselil in priseljevali so se [[Albanci]] iz [[Velika Malesija|Malesije]]. Po porazu Osmanskega imperija v [[Prva balkanska vojna|balkanski vojni]] začetek 20. stoletja se je demografska podoba znova spremenila, primešali so se doseljenci iz [[Črna gora|Črne gore]] in drugih regij.<ref name="enciklopedijaYU"/> Ob popisu leta 2024 so imela upravna okrožja Peć, Đakovica in Prizren, ki se približno pokrivajo s pokrajino Metohijo, okoli 564 tisoč prebivalcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Agencija za statistiko Kosova |year=2024 |title=Population and housing census in Kosovo 2024: First final results |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/bffbac3c-f325-4b18-b0e3-755dcb4cccf0.pdf}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Kosova]] d9cgsb2ilfwppe2541gddys0oim42n9 6655739 6655710 2026-04-04T14:25:27Z Upwinxp 126544 6655739 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map of geographical regions of Kosovo.png|sličica|Groba razdelitev današnjega Kosova na pokrajini Metohijo (rumeno) in Kosovo]] '''Metohija''' (v [[srbščina|srbski]] [[cirilica|cirilici]] ''Метохија'', {{jezik-sq|Dukagjin}} ali {{jezik|sq|Dukagjini}}, {{jezik|sq|Rrafshi i Dukagjinit}}) je zemljepisna pokrajina na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], ki danes predstavlja zahodno polovico delno priznane [[Kosovo|republike Kosovo]]. == Ime == Beseda metohija oziroma [[metoh]] pomeni [[samostan]]sko posest in se nanaša na številne takšne posesti [[Srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavnih samostanov]] v [[srednji vek|srednjem veku]].<ref name="enciklopedijaYU">{{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |publisher=Jugoslovanski leksikografski zavod |location=Zagreb |year=1965 |volume=6. Maklj–Put |page=92–94 |cobiss=23145473}}</ref> Albansko ime izhaja od [[rodbina Dukagjini|rodbine Dukagjini]],<ref name="Ulqini">{{navedi splet |last=Ulqini |first=Kahreman |url=http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja%20dhe%20zhvillimi%20i%20topnimit%20DUKAGJIN |title=Prejardhja dhe zhvillimi i toponimit DUKAGJIN |publisher=Second Conference of Albanological Studies |date=12–18 January 1968 |access-date=10 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121082617/http://puka.shqiperia.com/index/artikull/artID/319/titulli/Prejardhja |archive-date=21 November 2015 |url-status=dead}}</ref> ki je v 14. in 15. stoletju vladala dobršnemu delu pokrajine.<ref>{{navedi revijo |last=Zamputi |first=Injac |date=1984 |title=Rindërtimi i mbishkrimit të Arbërit dhe mundësitë e reja për leximin e tij / La reconstruction de l'inscription de l'Arbër et les nouvelles possibilités qui s'offrent pour sa lecture |url=http://dx.doi.org/10.3406/iliri.1984.1332 |journal=Iliria |volume=14 |issue=2 |pages=207–218 |doi=10.3406/iliri.1984.1332 |issn=1727-2548|url-access=subscription}}</ref> Metohijo je po drugi svetovni vojni v imenu vsebovala Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast, poznejša Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija (okrajšano ''Kosmet''), znotraj [[SR Srbija|SR Srbije]]. Albanci so to ime zavračali, ker je obujalo spomine na obsežne srbske cerkvene posesti v Metohiji, območje pa se prej ni nikoli tako imenovalo. Po političnih spremembah v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] v 60. letih, ki so med drugim odnesle zagovornika centralizacije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], se je leta 1968 Metohija črtala iz imena avtonomne pokrajine. Srbi, ki se niso strinjali z novo politiko glede Kosova, so od takrat namerno uporabljali prejšnje ime.<ref>{{navedi knjigo |author=Jens Reuter |author2=Konrad Clewing |year=2000 |title=Yugoslavia's Bloody Collapse: Causes, Course and Consequences |isbn=9781850652281 |publisher=C. Hurst & Co. Publishers |page=53}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Christopher Bennett |year=2000 |title=Der Kosovo-Konflikt |isbn=3-85129-329-0 |location=Celovec |page=148}}</ref> Ustavne spremembe v Srbiji leta 1989 in 1990, ki so pokrajini v veliki meri odpravile avtonomijo, so ji vrnile ime [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija|Kosovo in Metohija]].<ref>{{navedi knjigo |author=Heike Krieger |year=2001 |title=The Kosovo Conflict and International Law: An Analytical Documentation 1974-1999 |isbn=9780521800716 |publisher=Cambridge University Press |page=XXI}}</ref> V ustavi Republike Kosovo, razglašene leta 2008, se ime Metohija ne omenja. == Zemljepis == [[Slika:Panoramic View of Dukagjini.jpg|sličica|Metohija]] {{več slik |total_width = 260 |image1 = Rugova Canyon – Peja, Kosovo.jpg |image2 = Unseen Mirusha.jpg |footer = Levo: [[Rugovska soteska]] pri [[Peć]]i, desno: jezero v [[park Miruša|krajinskem parku Miruša]] }} Metohija je tektonska ugreznina, ki jo s severa, zahoda in juga obkrožajo Mokra gora, Žljeb, Koprivnik, Đeravica, Paštrik, Koritnik in deli [[Šar planina|Šar planine]]. Na vzhodu jo od [[Drenica|Drenice]] in [[Kosovo polje|Kosova]] ločujejo nizke gore Kosmač, Dreniške planine, Gradina in Crnoljeva. Območje pripada [[porečje|porečju]] [[Beli Drim|Belega Drima]].<ref name="enciklopedijaYU"/> Metohija v ožjem smislu, t. i. »prava Metohija«, se proti jugu konča pri [[Švanjski most|Švanjskem mostu]] blizu [[Đakovica|Đakovice]]. Predeli, ki jih obsega, so Podgor (pod Mokro in Žljebom), Prekoruplje (okoli reke [[Klina|Kline]] na levi strani Drima), Prekovode (med [[Pećka Bistrica|Pećko Bistrico]] in Drimom) in Reka (od Sečanske Bistrice do Đakovice). V južnem delu širše Metohije so predeli Has, Podrima, Suva Reka, Prizrenski Podgor in Prizrensko polje.<ref name="enciklopedijaYU"/> Podnebje je sorazmerno blago, zaradi gorske pregrade na zahodu je povprečna letna količina padavin le 500–800 mm. Po zaslugi ugodnega reliefa, podnebja in rečne mreže je razvito [[poljedelstvo]] in ponekod tudi [[vinogradništvo]], medtem ko sušnejše planote in griče prerašča [[hrast]]ov gozd.<ref name="enciklopedijaYU"/> Središče in največje mesto je [[Prizren]]. == Prebivalstvo == Območje je bilo že v srednjem veku gosto poseljeno, predvsem s [[Srbi|srbskim]] prebivalstvom. Po [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] osvojitvi, posebej pa po dogodkih leta 1690, se je velik del Srbov izselil in priseljevali so se [[Albanci]] iz [[Velika Malesija|Malesije]]. Po porazu Osmanskega imperija v [[Prva balkanska vojna|balkanski vojni]] začetek 20. stoletja se je demografska podoba znova spremenila, primešali so se doseljenci iz [[Črna gora|Črne gore]] in drugih regij.<ref name="enciklopedijaYU"/> Ob popisu leta 2024 so imela upravna okrožja Peć, Đakovica in Prizren, ki se približno pokrivajo s pokrajino Metohijo, okoli 564 tisoč prebivalcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Agencija za statistiko Kosova |year=2024 |title=Population and housing census in Kosovo 2024: First final results |url=https://askapi.rks-gov.net/Custom/bffbac3c-f325-4b18-b0e3-755dcb4cccf0.pdf}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Geografija Kosova]] 14i1vxudths4xbljr6lhavh6ggfug3v 0 600468 6655692 2026-04-04T12:13:35Z Upwinxp 126544 ->[[Metohija]] 6655692 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Metohija]] pe1oajneodu7ewnjcbw7o9drywafqsq 1 600469 6655700 2026-04-04T12:28:17Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026 6655700 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=Geografija |država=Kosovo}} pbucarwnbb0uyjd1o623tyy9jtkah1r 10 600470 6655702 2026-04-04T12:30:41Z Janezdrilc 3152 prenos iz [[Seznam slovenskih svetnikov|Seznama slovenskih svetnikov]] 6655702 wikitext text/x-wiki {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable sticky-header" style="text-align:center;" width=100% ! width=1% | # ! width=5% | Slika ! width=15% | Ime ! width=15% | Rojen, umrl ! width=16% | Služba ! width=16% | Pokopan ! width=25% | <small>[[Božji služabnik]], [[Častitljivi Božji služabnik|Častitljivi]],<br>[[Beatifikacija|Blaženi]], [[Svetnik]]</small> ! width=7% | [[God]]<noinclude> [[Kategorija:Predloge za tabele in stolpce]] </noinclude> 87ho8hj34zg0vjlqhd5ylhc7k1osofq 0 600472 6655716 2026-04-04T13:16:31Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6655716 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane | fullname = Црква „Св. Великомаченик Георгиј“ | image = Манастир Св Ђорђа.JPG | imagesize = 220px | landscape = | caption = | location = [[Kumanovo]], [[Staro Nagoričane]] | country = [[Severna Makedonija]] | coordinates = {{coord|42|11|54|N|21|49|43|E|source:srwiki_region:MK|display=inline,title}} | denomination = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1071 | founder = [[Roman IV. Diogen]], [[Štefan Milutin]] | dedication = [[sv. Jurij]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = [[Štefan Milutin]], [[Mihael III. Šišman Asen]] | status = [[cerkev (zgradba)|cerkec]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = srbsko-bizantinski | groundbreaking = | completed date = 1071; Rekonstrukcija 1313-1318 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 5 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[opeka]] | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | diocese = Škofija Polog in Kumanovo | province = Kumanovo | archbishop = | bishop = | logo = | logosize = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ({{langx|mk|Црква "Св. Великомаченик Георгиј"}}, {{Transliteration|mk|Crkva "Sv. Velikomačenik Georgij"}} ali preprosto ''Црква Свети Ѓорѓи / Crkva Sv. Gjorgji''; {{langx|sr|Црква Светог Ђорђа}} / {{lang|sr-Latn|Crkva Svetog Đorđa}}) je makedonska pravoslavna cerkev<ref>{{cite book|last=Dimevski|first=Slavko |title=Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva|year=1989|publisher=Makedonska knига}}</ref> v vasi Staro Nagoričane, blizu [[Kumanovo|Kumanova]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], ki jo je zgradil srednjeveški srbski kralj [[Štefan Milutin]]. Omembe vredna je tako po svoji arhitekturi kot po [[freska]]h. Velja za mojstrovino iz 14. stoletja iz obdobja [[Paleologi|Paleologov]] in ključni primer krščanske dediščine na tem območju.<ref>{{cite book|author1=Antonie Nikolovski |author2=Dimitar Ḱornakov |author3=Kosta Balabanov |title=Spomenici na kulturata vo SR Makedonija|year=1971|publisher=Misla}}</ref> == Donator == Napis nad zahodnim vhodom v cerkev omenja [[Štefan Milutin|Stefana Uroša II. Milutina]] (1253–1321) kot njenega donatorja.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 195.</ref> Njegove prenove in donacije potrjuje tudi nadškof in biograf Danilo II.<ref>Svetozar Radojcić: ''Die Reden des Johannes Damaskenos und die Koimesis-Fresken in den Kirchen des Königs Milutin''. In: ''Jahrbuch der Österreichischen Byzantinistik''. Nr. 22, 1973, S. 301.</ref> Donatorjev portret na severni steni prikazuje Milutina poleg zavetnika Jurija in ga zaznamuje simbolična izmenjava daril: cesar podari model cerkve, Jurij pa izroči meč za Milutinove vojaške zasluge. Slednjega omenja tudi napis, ki se nanaša na zmago nad Turki in tako namiguje na gradnjo cerkve v letu 1312/13.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 83-84. 92.</ref> == Arhitektura == Cerkev s tlorisom [[grški križ|grškega križa]] dopolnjuje [[narteks]], [[bema]] in [[naos]] pa sta razdeljena s kamnitim [[ikonostas]]om. Svetišče obdajata [[Proteza (cerkev)|proteza]] (sever) in [[diakonikon]] (jug). Glavno kupolo podpira osmerokotni [[tambur]], [[pendantiv]]i pa tvorijo prehod med tema dvema elementoma. Še štiri manjše kupole, ena na vsakem vogalu cerkve, dopolnjujejo dekoracijo. Zunanji narteks je v zelo slabem stanju, kar pomeni, da so ostali le spodnji deli sten. Ta element je bil dodan kasneje, saj je bila cerkev verjetno del rastočega samostana, ki se je soočal s problemom pomanjkanja prostora. Vendar je že obstajal notranji narteks, ločen z dvema stebroma z nižjimi loki kot ostali v spomeniku in z drugačnim ikonografskim programom.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 203. 206.</ref> Izmenično zasnovo stavbe je mogoče opaziti na fasadi z višine 5 m. Spodnji del je sestavljen iz velikih [[peščenjak]]ovih blokov, zgornji del pa iz izmenjujočih se vrst kamna in opeke, ki jih drži skupaj malta. Opečni elementi se uporabljajo tudi za poudarjanje niš in oken. Druga razlika je vidna v obliki pregrad. Tiste v spodnjem delu so zaključene z [[lok (arhitektura)|lokom]], tiste v zgornjem delu pa imajo [[preklada|preklado]]. To poudarja, da cerkev pripada dvema različnima gradbenima fazama.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 195-196. 203.</ref> Starejše strukture lahko datirajo v 11. stoletje in jih je po legendi postavil Roman IV. Diogen (vladal 1068–1071),<ref>Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, S. 111.</ref> medtem ko je Milutin to konstrukcijo uporabil za svojo donacijo, dodal pa je le zgornji del cerkve. Še vedno ni jasno, kako je izgledala prva stavba. Morda je imela tri ladje,<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 202.</ref> vendar so bile med 10. in 12. stoletjem priljubljene tudi cerkve z le enim prostorom in eno osrednjo kupolo.<ref>Vojislav Korać, Marica Šuput: ''Byzanz. Architektur und Ornamentik''. Düsseldorf 2000, S. 131</ref> Bolgarski cesar [[Mihael III. Šišman Asen]] je bil pokopan v zidu te stavbe, potem ko je leta 1330 umrl v bitki pri Velbaždu proti srbskemu kralju [[Štefan Dečanski|Stefanu Urošu III. Dečanskemu]]. V jugozahodnem kotu so fragmenti stopnišča, ki bi lahko vodilo do prižnice. Med vladavino Milutina je bil vhod zazidan z opeko in dodan omet s freskami. Na severni in južni fasadi so ostanki [[pilaster|pilastrov]], ki se končajo na višini 4,10 m. Odlomek stebra so našli 3,90 m od južnega zidu, če predpostavimo, da gre za [[portik]]e za ti dve steni, ki so danes izgubljeni. Zdi se, da jih je vzdrževal Milutin, kot je razvidno iz makete cerkve, ki jo je kralj podaril svetemu Juriju.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 196-198.</ref> == Freske == Drug donatorjev napis na južnem delu zahodne stene notranjega narteksa navaja leto 1317/18 kot datum dokončanja fresk pod vladavino škofa Benjamina iz Nagoričana.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 84.</ref> Lahko pa bi se začele že leto prej, saj je stavba precej velika.{{sfn|Todić|1999|p=320}} Slikarja sta bila Mihael Astrapas in Evtihij, ki sta tri desetletja vodila najproduktivnejši umetniški atelje Paleologov. Freske iz Staro Nagoričanov veljajo za njuno mojstrovino. Najdemo dve posvetili Mihaela Astrapasa - eno na ščitu svetnika bojevnika na severni steni naosa, drugo na oblačilih svetnika na jugozahodnem stebru.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 82. 86-87.</ref> Prizori so razporejeni v do sedem pasov (registrov), ki ležijo drug na drugem, pri čemer ta zasnova zajema le naos. Najnižje območje predstavljajo geometrijski vzorci. V drugem pasu so razporejene svetniške figure (bojevniki, mučenci, menihi, apostoli, asketi), kot so Pahomij, Kozma Jeruzalemski in Janez Damaščanski. Ta register najdemo tudi v notranjem narteksu. Naslednje območje sestavljajo prizori iz življenja [[sveti Jurij|sv. Jurija]], zlasti njegovo mučenje. ''Kristusovo trpljenje'' je upodobljeno eno raven višje, nad njim njegov nastop po [[Kristusovo vstajenje|vstajenju]], ki mu sledijo njegovi čudeži. Zadnji register, ki se večinoma razteza čez oboke, se zaključuje s ciklom velikih praznikov, kot so [[Marijino oznanjenje|oznanjenje]], [[Jezusovo rojstvo]], [[Jezusov krst]], vstop v Jeruzalem in tako naprej. [[Apsida]] je razdeljena na šest pasov: geometrijski vzorci, [[cerkveni očetje]], škofovski doprsni kipi, obhajilo apostolov, škofovski doprsni kipi in Marija na prestolu z otrokom Kristusom v naročju, obkrožena z angeloma Mihaelom in Gabrijelom. Apokrifni prizori iz Marijinega življenja so vidni na stenah proteze, medtem ko so prizori svetega Nikolaja prikazani v diakonikonu. Ikonografski program v notranjem narteksu sestavlja menologij, imenik spominskih dni in verskih praznikov. Nad zahodnim vhodom je upodobitev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]]. Slog fresk je slog paleologove renesanse, ki se je pojavila v 13. stoletju in jo zaznamuje oživitev starodavnih oblik z ikonografskimi inovacijami. Ena od značilnosti je razširitev barvnega spektra s toplejšimi odtenki, kot je rdeča in uporaba bele kot poudarka za povečanje dimenzionalnosti oblačil. Poleg tega se poveča število ciklov, kar hkrati povzroči miniaturizacijo figur. To in slabo osvetljeni prostori so razlog za bolj živahne prizore in intenzivnejše geste. Slog, kot je bil pravkar opisan, se je uporabljal zlasti v cerkvah kralja Milutina.<ref>Dušan Tasić: ''Byzantine Painting in Serbia and Macedonia''. Beograd 1967, S. XXI-XXII.</ref> Cerkev vsebuje vrsto podob svetnikov in praznikov, predstavljenih v vrstnem redu, kot se praznujejo med letom, kar je eden od zgodnjih srbskih koledarjev, naslikanih v času vladavine kralja Stefana Milutina.<ref>{{Cite journal|last=Starodubcev|first=Tatjana A.|title=A STUDY ON SERBIAN MEDIEVAL PAINTED CALENDARS AND THEIR WRITTEN SOURCES. THE EXAMPLE OF THE MONTH OF SEPTEMBER|journal=Zbornik Matice srpske za likovne umetnosti|volume=45|pages=72}}</ref> == Stanje ohranjenosti == Freske so v slabem stanju, zlasti tiste v zgornjih delih in v kupolah. Še posebej severozahodna kupola kaže pomanjkanje pigmentov. Jeseni 2011 so v glavni kupoli zaznali vlago, ki vse bolj uničuje freske. Poleti 2013 je bil sprejet sklep o konservatorskem projektu, ki ga financira Evropska unija, vendar žal še ni izveden.<ref>Pance Velkov: ''The Concept of Authenticity in Byzantine Churches - The Case of Republic of Macedonia''. In: ''Niš and Byzantium. Eleventh Symposium.'' Nr. 11, 2013, S. 491-492.</ref> Dva študenta Univerze Georg-August v Göttingenu sta aprila 2016 začela projekt ''Makedonske freske 360 ​​(Masco)''. Njegov cilj je s 360-stopinjskimi panoramskimi fotografijami notranjosti pokazati ogroženo kulturno dobrino in si tako zagotoviti virtualni ogled cerkve.<ref>[https://www.uni-goettingen.de/de/macedonian-frescos-360/535455.html ''Macedonian Frescos 360 (Masco)''] Homepage of the Institute for Christian Archaeology and Byzantine History of Art at the Georg-August-University of Göttingen, 26 July 2016, retrieved 14 August 2016.</ref><ref>S. C. Kutsal – T. Ziegler, "Macedonian Frescos 360". An approach to investigate the connection between image and space and their meaning in churches, AXIOS Student journal for Archaeology and History of Art 1, 2016, 209–225.</ref> == Galerija == <gallery style="text-align:center"> File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, west side.jpg|Vzhodna stran cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, south side.jpg|Južna stran cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, remains of the outer narthex.jpg|Ostanki zunanjega narteksa File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, north side, remains of pilasters.jpg|Severna stran, ostanki pilastrov File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, inscription and fresco of Saint George above the western entrance.jpg|Napis in freska sv. Jurija nad zahodnim vhodom File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, iconostase with Mary and Saint George.jpg|Ikonostas z Marijo in sv. Jurijem File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, southeast.jpg|Jugovzhodni vogal cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, frescos on the northern wall.jpg|Freske na severni steni File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, capital in the inner narthex.jpg|Kapitel v notranjem narteksu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Christ Pantocrator in the dome.jpg|Kristus Pantokrator v glavni kupoli File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, George slaying the dragon.jpg|Sveti Jurij ubija zmaja File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, northern wall, Mocking, Road to Golgotha, George destroying idols, George slaying the dragon.jpg|Severni zid, Posmehovanje, Pot na Golgoto, Jurij uničuje idole, Jurij ubija zmaja File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, donor's composition, King Milutin, Saint George.jpg|Darovniška kompozicija, kralj Milutin, sveti Jurij File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, saints on the western wall.jpg|Svetniki na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Dormition on the western wall.jpg|Vnebovzetje na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, pillar, torture of Saint George.jpg|Vnebovzetje na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Communion of the Apostles in the apse.jpg|Obhajilo apostolov v apsidi File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, pillar with saints.jpg|Steber s svetniki File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, beheading and entombment of Saint George.jpg|Obglavljenje in pokop svetega Jurija File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, inscription of Michael Astrapas.jpg|Napis Mihaela Astrapasa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Cite book|last=Todić|first=Branislav|title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade|publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} == Zunanje povezave == {{Commons category|St. George's Church (Staro Nagoričane)}} *[http://www.kumanovo.gov.mk/?jazik=2&id=02 Municipality of Kumanovo] (includes picture) [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Samostani v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Šišmani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1071]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1313]] bfmjzeqhjs9s72pngvvbxe02wii8e98 6655755 6655716 2026-04-04T14:44:04Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Cerkve v Severni Makedoniji]]; dodal [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Severni Makedoniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655755 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane | fullname = Црква „Св. Великомаченик Георгиј“ | image = Манастир Св Ђорђа.JPG | imagesize = 220px | landscape = | caption = | location = [[Kumanovo]], [[Staro Nagoričane]] | country = [[Severna Makedonija]] | coordinates = {{coord|42|11|54|N|21|49|43|E|source:srwiki_region:MK|display=inline,title}} | denomination = [[Makedonska pravoslavna cerkev]] | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1071 | founder = [[Roman IV. Diogen]], [[Štefan Milutin]] | dedication = [[sv. Jurij]] | dedicated date = | consecrated date = | cult = | relics = | events = | past bishop = | people = [[Štefan Milutin]], [[Mihael III. Šišman Asen]] | status = [[cerkev (zgradba)|cerkec]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | architect = | architectural type = | style = srbsko-bizantinski | groundbreaking = | completed date = 1071; Rekonstrukcija 1313-1318 | construction cost = | closed date = | demolished date = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = 5 | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = [[opeka]] | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | diocese = Škofija Polog in Kumanovo | province = Kumanovo | archbishop = | bishop = | logo = | logosize = }} '''Cerkev sv. Jurija''' ({{langx|mk|Црква "Св. Великомаченик Георгиј"}}, {{Transliteration|mk|Crkva "Sv. Velikomačenik Georgij"}} ali preprosto ''Црква Свети Ѓорѓи / Crkva Sv. Gjorgji''; {{langx|sr|Црква Светог Ђорђа}} / {{lang|sr-Latn|Crkva Svetog Đorđa}}) je makedonska pravoslavna cerkev<ref>{{cite book|last=Dimevski|first=Slavko |title=Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva|year=1989|publisher=Makedonska knига}}</ref> v vasi Staro Nagoričane, blizu [[Kumanovo|Kumanova]] v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], ki jo je zgradil srednjeveški srbski kralj [[Štefan Milutin]]. Omembe vredna je tako po svoji arhitekturi kot po [[freska]]h. Velja za mojstrovino iz 14. stoletja iz obdobja [[Paleologi|Paleologov]] in ključni primer krščanske dediščine na tem območju.<ref>{{cite book|author1=Antonie Nikolovski |author2=Dimitar Ḱornakov |author3=Kosta Balabanov |title=Spomenici na kulturata vo SR Makedonija|year=1971|publisher=Misla}}</ref> == Donator == Napis nad zahodnim vhodom v cerkev omenja [[Štefan Milutin|Stefana Uroša II. Milutina]] (1253–1321) kot njenega donatorja.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 195.</ref> Njegove prenove in donacije potrjuje tudi nadškof in biograf Danilo II.<ref>Svetozar Radojcić: ''Die Reden des Johannes Damaskenos und die Koimesis-Fresken in den Kirchen des Königs Milutin''. In: ''Jahrbuch der Österreichischen Byzantinistik''. Nr. 22, 1973, S. 301.</ref> Donatorjev portret na severni steni prikazuje Milutina poleg zavetnika Jurija in ga zaznamuje simbolična izmenjava daril: cesar podari model cerkve, Jurij pa izroči meč za Milutinove vojaške zasluge. Slednjega omenja tudi napis, ki se nanaša na zmago nad Turki in tako namiguje na gradnjo cerkve v letu 1312/13.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 83-84. 92.</ref> == Arhitektura == Cerkev s tlorisom [[grški križ|grškega križa]] dopolnjuje [[narteks]], [[bema]] in [[naos]] pa sta razdeljena s kamnitim [[ikonostas]]om. Svetišče obdajata [[Proteza (cerkev)|proteza]] (sever) in [[diakonikon]] (jug). Glavno kupolo podpira osmerokotni [[tambur]], [[pendantiv]]i pa tvorijo prehod med tema dvema elementoma. Še štiri manjše kupole, ena na vsakem vogalu cerkve, dopolnjujejo dekoracijo. Zunanji narteks je v zelo slabem stanju, kar pomeni, da so ostali le spodnji deli sten. Ta element je bil dodan kasneje, saj je bila cerkev verjetno del rastočega samostana, ki se je soočal s problemom pomanjkanja prostora. Vendar je že obstajal notranji narteks, ločen z dvema stebroma z nižjimi loki kot ostali v spomeniku in z drugačnim ikonografskim programom.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 203. 206.</ref> Izmenično zasnovo stavbe je mogoče opaziti na fasadi z višine 5 m. Spodnji del je sestavljen iz velikih [[peščenjak]]ovih blokov, zgornji del pa iz izmenjujočih se vrst kamna in opeke, ki jih drži skupaj malta. Opečni elementi se uporabljajo tudi za poudarjanje niš in oken. Druga razlika je vidna v obliki pregrad. Tiste v spodnjem delu so zaključene z [[lok (arhitektura)|lokom]], tiste v zgornjem delu pa imajo [[preklada|preklado]]. To poudarja, da cerkev pripada dvema različnima gradbenima fazama.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 195-196. 203.</ref> Starejše strukture lahko datirajo v 11. stoletje in jih je po legendi postavil Roman IV. Diogen (vladal 1068–1071),<ref>Sašo Korunovski, Elizabeta Dimitrova: ''Macédoine Byzantine. Histoire de l'art macédonien du IXe au XIVe siècle''. Paris 2006, S. 111.</ref> medtem ko je Milutin to konstrukcijo uporabil za svojo donacijo, dodal pa je le zgornji del cerkve. Še vedno ni jasno, kako je izgledala prva stavba. Morda je imela tri ladje,<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 202.</ref> vendar so bile med 10. in 12. stoletjem priljubljene tudi cerkve z le enim prostorom in eno osrednjo kupolo.<ref>Vojislav Korać, Marica Šuput: ''Byzanz. Architektur und Ornamentik''. Düsseldorf 2000, S. 131</ref> Bolgarski cesar [[Mihael III. Šišman Asen]] je bil pokopan v zidu te stavbe, potem ko je leta 1330 umrl v bitki pri Velbaždu proti srbskemu kralju [[Štefan Dečanski|Stefanu Urošu III. Dečanskemu]]. V jugozahodnem kotu so fragmenti stopnišča, ki bi lahko vodilo do prižnice. Med vladavino Milutina je bil vhod zazidan z opeko in dodan omet s freskami. Na severni in južni fasadi so ostanki [[pilaster|pilastrov]], ki se končajo na višini 4,10 m. Odlomek stebra so našli 3,90 m od južnega zidu, če predpostavimo, da gre za [[portik]]e za ti dve steni, ki so danes izgubljeni. Zdi se, da jih je vzdrževal Milutin, kot je razvidno iz makete cerkve, ki jo je kralj podaril svetemu Juriju.<ref>M. Georges Bošković: ''Deux Églises de Milutin. Staro Nagoričino et Gračanica''. In: ''L'Art Byzantin chez les Slaves. Les Balkans''. Paris 1930, S. 196-198.</ref> == Freske == Drug donatorjev napis na južnem delu zahodne stene notranjega narteksa navaja leto 1317/18 kot datum dokončanja fresk pod vladavino škofa Benjamina iz Nagoričana.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 84.</ref> Lahko pa bi se začele že leto prej, saj je stavba precej velika.{{sfn|Todić|1999|p=320}} Slikarja sta bila Mihael Astrapas in Evtihij, ki sta tri desetletja vodila najproduktivnejši umetniški atelje Paleologov. Freske iz Staro Nagoričanov veljajo za njuno mojstrovino. Najdemo dve posvetili Mihaela Astrapasa - eno na ščitu svetnika bojevnika na severni steni naosa, drugo na oblačilih svetnika na jugozahodnem stebru.<ref>Elizabeta Dimitrova: '' The Church of St. George at Staro Nagorichino''. In:'' Seven mediaeval churches in the republic of Macedonia''. Skopje 2014, S. 82. 86-87.</ref> Prizori so razporejeni v do sedem pasov (registrov), ki ležijo drug na drugem, pri čemer ta zasnova zajema le naos. Najnižje območje predstavljajo geometrijski vzorci. V drugem pasu so razporejene svetniške figure (bojevniki, mučenci, menihi, apostoli, asketi), kot so Pahomij, Kozma Jeruzalemski in Janez Damaščanski. Ta register najdemo tudi v notranjem narteksu. Naslednje območje sestavljajo prizori iz življenja [[sveti Jurij|sv. Jurija]], zlasti njegovo mučenje. ''Kristusovo trpljenje'' je upodobljeno eno raven višje, nad njim njegov nastop po [[Kristusovo vstajenje|vstajenju]], ki mu sledijo njegovi čudeži. Zadnji register, ki se večinoma razteza čez oboke, se zaključuje s ciklom velikih praznikov, kot so [[Marijino oznanjenje|oznanjenje]], [[Jezusovo rojstvo]], [[Jezusov krst]], vstop v Jeruzalem in tako naprej. [[Apsida]] je razdeljena na šest pasov: geometrijski vzorci, [[cerkveni očetje]], škofovski doprsni kipi, obhajilo apostolov, škofovski doprsni kipi in Marija na prestolu z otrokom Kristusom v naročju, obkrožena z angeloma Mihaelom in Gabrijelom. Apokrifni prizori iz Marijinega življenja so vidni na stenah proteze, medtem ko so prizori svetega Nikolaja prikazani v diakonikonu. Ikonografski program v notranjem narteksu sestavlja menologij, imenik spominskih dni in verskih praznikov. Nad zahodnim vhodom je upodobitev [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]]. Slog fresk je slog paleologove renesanse, ki se je pojavila v 13. stoletju in jo zaznamuje oživitev starodavnih oblik z ikonografskimi inovacijami. Ena od značilnosti je razširitev barvnega spektra s toplejšimi odtenki, kot je rdeča in uporaba bele kot poudarka za povečanje dimenzionalnosti oblačil. Poleg tega se poveča število ciklov, kar hkrati povzroči miniaturizacijo figur. To in slabo osvetljeni prostori so razlog za bolj živahne prizore in intenzivnejše geste. Slog, kot je bil pravkar opisan, se je uporabljal zlasti v cerkvah kralja Milutina.<ref>Dušan Tasić: ''Byzantine Painting in Serbia and Macedonia''. Beograd 1967, S. XXI-XXII.</ref> Cerkev vsebuje vrsto podob svetnikov in praznikov, predstavljenih v vrstnem redu, kot se praznujejo med letom, kar je eden od zgodnjih srbskih koledarjev, naslikanih v času vladavine kralja Stefana Milutina.<ref>{{Cite journal|last=Starodubcev|first=Tatjana A.|title=A STUDY ON SERBIAN MEDIEVAL PAINTED CALENDARS AND THEIR WRITTEN SOURCES. THE EXAMPLE OF THE MONTH OF SEPTEMBER|journal=Zbornik Matice srpske za likovne umetnosti|volume=45|pages=72}}</ref> == Stanje ohranjenosti == Freske so v slabem stanju, zlasti tiste v zgornjih delih in v kupolah. Še posebej severozahodna kupola kaže pomanjkanje pigmentov. Jeseni 2011 so v glavni kupoli zaznali vlago, ki vse bolj uničuje freske. Poleti 2013 je bil sprejet sklep o konservatorskem projektu, ki ga financira Evropska unija, vendar žal še ni izveden.<ref>Pance Velkov: ''The Concept of Authenticity in Byzantine Churches - The Case of Republic of Macedonia''. In: ''Niš and Byzantium. Eleventh Symposium.'' Nr. 11, 2013, S. 491-492.</ref> Dva študenta Univerze Georg-August v Göttingenu sta aprila 2016 začela projekt ''Makedonske freske 360 ​​(Masco)''. Njegov cilj je s 360-stopinjskimi panoramskimi fotografijami notranjosti pokazati ogroženo kulturno dobrino in si tako zagotoviti virtualni ogled cerkve.<ref>[https://www.uni-goettingen.de/de/macedonian-frescos-360/535455.html ''Macedonian Frescos 360 (Masco)''] Homepage of the Institute for Christian Archaeology and Byzantine History of Art at the Georg-August-University of Göttingen, 26 July 2016, retrieved 14 August 2016.</ref><ref>S. C. Kutsal – T. Ziegler, "Macedonian Frescos 360". An approach to investigate the connection between image and space and their meaning in churches, AXIOS Student journal for Archaeology and History of Art 1, 2016, 209–225.</ref> == Galerija == <gallery style="text-align:center"> File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, west side.jpg|Vzhodna stran cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, south side.jpg|Južna stran cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, remains of the outer narthex.jpg|Ostanki zunanjega narteksa File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, north side, remains of pilasters.jpg|Severna stran, ostanki pilastrov File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, inscription and fresco of Saint George above the western entrance.jpg|Napis in freska sv. Jurija nad zahodnim vhodom File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, iconostase with Mary and Saint George.jpg|Ikonostas z Marijo in sv. Jurijem File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, southeast.jpg|Jugovzhodni vogal cerkve File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, frescos on the northern wall.jpg|Freske na severni steni File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, capital in the inner narthex.jpg|Kapitel v notranjem narteksu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Christ Pantocrator in the dome.jpg|Kristus Pantokrator v glavni kupoli File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, George slaying the dragon.jpg|Sveti Jurij ubija zmaja File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, northern wall, Mocking, Road to Golgotha, George destroying idols, George slaying the dragon.jpg|Severni zid, Posmehovanje, Pot na Golgoto, Jurij uničuje idole, Jurij ubija zmaja File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, donor's composition, King Milutin, Saint George.jpg|Darovniška kompozicija, kralj Milutin, sveti Jurij File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, saints on the western wall.jpg|Svetniki na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Dormition on the western wall.jpg|Vnebovzetje na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, pillar, torture of Saint George.jpg|Vnebovzetje na zahodnem zidu File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, Communion of the Apostles in the apse.jpg|Obhajilo apostolov v apsidi File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, pillar with saints.jpg|Steber s svetniki File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, beheading and entombment of Saint George.jpg|Obglavljenje in pokop svetega Jurija File:Church of Saint George in Staro Nagorichino, inscription of Michael Astrapas.jpg|Napis Mihaela Astrapasa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Cite book|last=Todić|first=Branislav|title=Serbian Medieval Painting: The Age of King Milutin|year=1999|location=Belgrade|publisher=Draganić|url=https://books.google.com/books?id=NqALAQAAMAAJ}} == Zunanje povezave == {{Commons category|St. George's Church (Staro Nagoričane)}} *[http://www.kumanovo.gov.mk/?jazik=2&id=02 Municipality of Kumanovo] (includes picture) [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Severni Makedoniji|Jurij, Staro Nagoričane]] [[Kategorija:Samostani v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Šišmani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1071]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1313]] 8s7d06lf3lafvphfovi3flyb0uca98x 1 600473 6655717 2026-04-04T13:17:45Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Severna Makedonija}}« 6655717 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Severna Makedonija}} 0lm1mjhozsshwcm13prjlbercq2zwfm 10 600474 6655724 2026-04-04T13:56:37Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Infopolje Zastava]] 6655724 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Infopolje Zastava]] swadsfa9znufqa2z8q82w32v7l7bf6w 0 600475 6655727 2026-04-04T14:09:32Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6655727 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Štip |official_name = |other_name = |native_name = {{native name|mk|Штип|italics=off}} |nickname = |settlement_type = [[mesto]] in občina |total_type = |motto = |image_skyline = {{Photomontage|position=center |photo1a = Štip 23.JPG |photo2a = Štip 5.JPG |photo2b = Sv. Arhangel Mihail vo Štip 17.JPG |photo3a = Sv. Nikola - Štip 2.JPG |photo3b = Куќата на Арсови.jpg |photo4a = Isarot-Štip 11.JPG |photo4b = Безистен во Штип.jpg |size = 270 |spacing = 1 |color = #FFFFFF |border = 1 |foot_montage = }} |imagesize = |image_caption = Pogled na Štip |image_flag = Flag of Štip Municipality.svg |flag_size = |image_seal = Coat of arms of Štip Municipality.svg |seal_size = 50px |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |pushpin_map = Severna Makedonija |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{NMK}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = [[File:Logo of Eastern Region, North Macedonia.svg|15px]] Vzhodna |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = [[File:Coat of arms of Štip Municipality.svg|15px]] Štip |seat_type = |seat = |parts_type = |parts_style = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Ivan Jordanov (VMRO-DPMNE) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = Ustanovljen |established_date = 1. stoletje n. št. |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_max_m = |elevation_min_m = |population_as_of = 2021 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 44.866 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coor_type = <!-- can be used to specify what the coordinates refer to --> |coordinates = {{coord|41|44|15.01|N|22|11|36.81|E|region:MK|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 2000 |area_code = +389 32 |website = [http://www.Stip.gov.mk/ www.Stip.gov.mk/] |footnotes = }} '''Štip''' ({{langx|mk|Штип}} {{IPA|mk|ʃtip||Mk-Shtip.ogg}}) je največje urbano naselje v vzhodnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], ki služi kot gospodarsko, industrijsko, zabavno in izobraževalno središče za okoliške občine. Po popisu prebivalstva leta 2021 je imel Štip približno 44.866 prebivalcev, kar ga uvršča na šesto mesto po številu prebivalcev v Severni Makedoniji.<ref name = Statisticaloffice>Macedonian Census (2021), [http://www.stat.gov.mk/publikacii/knigaX.pdf ''Book 5 - Total population according to the Ethnic Affiliation, Mother Tongue and Religion''], The State Statistical Office, Skopje, 2002, p. 196.</ref> Štip je največje središče tekstilne proizvodnje v državi. Je središče modne industrije v Severni Makedoniji in tudi lokacija edine javne univerze v vzhodni Severni Makedoniji, Univerze Goce Delčev v Štipu. Mesto je istoimenski sedež občine Štip. == Ime == Ime ''Astibos'' prvič omenja antični zgodovinar [[Polien]] v 2. stoletju pred našim štetjem, ki ugotavlja, da so se [[Peonija|peonski]] kralji obredno kopali v reki ''Astibo/Brigantium'' (danes Bregalnica) kot obred kronanja. ''Astibo'' je označen tudi v ''[[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]]'' kot ena od postaj od [[Stobi]]ja (blizu sodobnega Gradskega) do [[Serdica|Serdice]] (danes [[Sofija]]). Ime se je razvilo iz antičnega ''Astibosa'', bizantinskega ''Stipeona'' do sodobnega Štipa.<ref>{{Cite thesis|title=ОСНОВНИ ПОДАТОЦИ ЗА ОПШТИНА ШТИП| url=https://www.mchamber.mk/upload/Documents/Regionalni/Osnovni%20podatoci%20za%20opstina%20Stip.pdf|publisher=MChamber|date=2017|language=mk}}</ref> Splošno sprejeto je, da slovansko ime ''Štip'' sledi protoalbanskim fonetičnim pravilom in je bilo pridobljeno prek albanskega imena ''Shtip''.<ref>{{Cite book|last=Matzinger|first=Joachim|title=Der altalbanische Text Mbsuame e krështerë (Dottrina cristiana) des Lekë Matrënga von 1592 : eine Einführung in die albanische Sprachwissenschaft|date=2006|publisher=Dettelbach : J.H. Röll, ©2006|isbn=978-3-89754-117-7|location=Dettelbach|language=German|oclc=65166691}}</ref>{{sfn|Prendergast|2017|p=80}}<ref>{{Cite book|last=Katičić|first=Radoslav|url=https://books.google.com/books?id=T8ZhAAAAMAAJ|title=Ancient Languages of the Balkans|date=1976|publisher=Mouton|isbn=978-90-279-3315-7|language=en}}</ref> Štip lahko kaže, da se je v regiji v predslovanski antiki govorila protoalbanščina.{{sfn|Prendergast|2017|p=80}}<ref>{{Cite web|last=Ismajli|first=Rexhep|date=2015|title=STUDIME PËR HISTORINË E SHQIPES NË KONTEKST BALLKANIK|url=http://www.ashak.org/repository/docs/RISMAJLI_397704.pdf|website=Ashak.org}}</ref><ref>[https://www.google.com/books/edition/Kosovo/_FMZQQAACAAJ?hl=en Origins: Serbs, Albanians and Vlachs Chapter 2 in Noel Malcolm's Kosovo, a short history (Macmillan, London, 1998, pp. 22-40)] - 'The evidence is in fact very mixed; some of the Albanian forms (of both urban and rural names) suggest transmission via Slav, but others -including the towns of Shkodra, Drisht, Lezha, Shkup (Skopje) and perhaps Shtip (Stip, southeast of Skopje) - follow the pattern of continuous Albanian development from the Latin.' </ref> Lokalna [[Aromuni|aromunska]] skupnost mesto imenuje tudi {{lang|rup|Shtip}}. == Geografija in podnebje == [[File:Снежна река во Штип.jpg|thumb|210px|left|Zasnežena reka Otinja]] Mesto leži na stičišču dolin Lakavica, Ovče Pole in Kočani. Skozi Štip tečeta dve reki: *reka Bregalnica, ki je druga najdaljša v Severni Makedoniji in *reka Otinja, ki deli mestno središče. Nad mestom dominira hrib Isar z zgodnjesrednjeveško trdnjavo, ki ga pogosto imenujejo ''mesto pod Isarjem''. Območje okoli mesta trpi zaradi [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], kar prispeva k ekstremnim temperaturam, saj so poletja vroča in suha s povprečnimi temperaturami okoli 32 °C in dnevi nad 40 °C. Zime so kratke (običajno manj kot 2 meseca) in mile (čeprav veljajo za to območje za hladne) z običajnimi temperaturami okoli -2 °C, občasno pa se temperature spustijo tudi do -10 °C. Pomlad običajno pride februarja, ko se večina listja obnavlja, čeprav se lahko občasne snežne nevihte pojavijo šele maja. Tla so večinoma peščena in imajo velike zaplate rdeče zemlje ({{langx|mk|Црвеница| crvenica}}), kar kaže na velik odstotek železa v tleh. Geografsko območje mesta Štip meji: *na vzhodu na goro Plačkovica, *na jugovzhodu na dolino Krivolak, *na jugozahodu na ustje reke Bregalnica in *na severu na aluvialno ravnino.<ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=020105|title=Geography of Shtip|date=13 September 2007|access-date=13 September 2007}}</ref> == Zgodovina == [[File:Sveti Nikola Shtip.jpg|thumb|220px|Cerkev sv. Nikole]] === Antika === Verjetno je bilo glavno mesto [[Peonija|paeonske]] kraljeve hiše na območju Astiba (Astivos, Άστιβος v stari grščini).<ref>A History of Macedonia: Historical geography and prehistory p. 202 {{ISBN|0-19-814294-3}}</ref> Peonci so bili v regiji zahodno od rodovitnega porečja reke [[Vardar|Axius]] okoli 5. in 4. stoletja pred našim štetjem. Dve plemeni, ki sta živeli ob reki Astibo, ustju reke Axius, sta bili Deroni, poimenovani po svojem bogu zdravljenja Daronu, in Lejci, ki so kovali svoje težke kovance kot znak svoje suverenosti po zgledu grških mestnih držav na [[Halkidika|Halkidiki]]. Čeprav so bila ta plemena močno oslabljena zaradi perzijske invazije leta 480 pr. n. št., ki jo je vodil kralj [[Kserks I.]], so ostala mogočna sila in dobro organizirano ljudstvo, znano po izdelavi izjemno težkih kovancev z emblemi, vključno z udomačenimi primerki divjih turov, po katerih je bila znana tudi Peonija. Pred letom 360 pr. n. št. jih je [[Aleksander Veliki]] vključil v [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonsko kraljestvo]].<ref>{{cite book |title= The Miracle that was Macedonia|last= Hammond|first= N. G. L.|year= 1991|publisher= Sidgwick & Jackson Ltd|location= London|page= 22}}</ref> Območje je prvič omenjeno v spisih zgodovinarja [[Polien]]a iz 3. stoletja pr. n. št., ki govori o reki z imenom ''Astibo'', za katero se domneva, da je današnja reka Bregalnica. Polien tudi navaja, da so bili peonski cesarji kronani v Astibu. Prva omemba naselja sega v obdobje vladavine rimskega cesarja [[Tiberij]]a (14–37 n. št.), ko je ''Estipeon'' omenjen kot pomembno naselje v rimski provinci Peonija in druga postaja na rimski cesti od Stobija do Pavtalije. V 6. stoletju so [[Slovani]] napadli Balkan in uničili bizantinsko naselje, slovansko pleme Sagudatov pa se je trajno naselilo na tem območju. === Srednji vek === V zgodnjem srednjem veku je območje Štipa nadzorovalo veliko vladarjev. Štip je bil del [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]], a je po bizantinski zmagi v [[Bitka na Belasici|bitki pri Kleidionu]] leta 1014 ponovno padel pod bizantinsko oblast, vse do ponovne vzpostavitve [[drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] leta 1185. Od sredine 13. stoletja je mesto večkrat menjalo lastnike. Do leta 1284 je regijo osvojil srbski kralj [[Štefan Milutin]]; Štip je izrecno omenil leta 1308 in ga ni želel predati Bizantincem.<ref name="Srećković1888">{{cite book|author=Pantelija Slavkov Srećković|title=Istorija srpskoga naroda: Vreme kraljevstva i carstva (1159-1367)|url=https://books.google.com/books?id=UG88AAAAMAAJ|year=1888|publisher=Kraljevsko-srpska drž. štamparija|page=223}}</ref> V dokumentu srbskega carja Stefana Milutina iz obdobja med letoma 1293 in 1302, v katerem so imenovani prebivalci Štipa, je naštetih več osebnosti z albanskimi imeni in antroponimijo. Poleg tega je v pismu srbskega carja [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] iz leta 1330 zabeleženih več osebnosti z albanskimi imeni in antroponimijo (vključno s priimkom Arbanasin, ki dobesedno pomeni Albanec).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=71 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Leta 1334 je bila cerkev svetega nadangela v Štipu, ki jo je zgradil protosebast Hrelja, ki je imel regijo pod srbsko krono, po njegovi želji podeljena (''metohion'') Hilandarju z listino kralja Štefana Dušana.<ref name="Zirojević1984">{{cite book|author=Olga Zirojević|title=Crkve i manastiri na području Pećke patrijaršije do 1683. godine|url=https://books.google.com/books?id=isAYAAAAMAAJ|year=1984|publisher=Istorijski institut u Beogradu}}</ref> Regija je bila po napadu leta 1385 priključena [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref>John V. A. Fine, The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest, University of Michigan Press, 1994, p. 407</ref> Znana je bila kot ''Iştip'' in je bila sedež [[sandžak]]a. [[File:Stip-kraiXIXv.jpg|thumb|200px|left|Štip konec 19. stoletja]] O razvoju Štipa med osmansko oblastjo, ki se je nadaljevala naslednjih pet stoletij, prekinjena le med letoma 1689 in 1690, ko so mesto za dve leti zasedli Avstrijci, je malo podatkov. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je bil Štip del kosovskega [[vilajet]]a Osmanskega cesarstva. === 20. stoletje === Leta 1912, na začetku [[balkanski vojni|balkanskih vojn]], je Štip in okolico okupirala [[Bolgarija]]. Toda Bolgarija je po porazu, potem ko je nezadovoljna z izidom [[prva balkanska vojna|prve balkanske vojne]] leta 1913 napadla svoje nekdanje zaveznike, kar je povzročilo priključitev celotne Vardarske Makedonije [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Štip sta med prvo svetovno vojno okupirali Bolgarija in Nemčija. Dogodki v zvezi s Kraljevino Srbijo so pomenili, da je Štip skupaj s preostalo Vardarsko Makedonijo postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. [[File:BASA-2072K-1-502-9-Shtip.JPG|right|thumb|Štip leta 1926]] Od leta 1929 do 1941 je bil Štip del Vardarske banovine [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. 6. aprila 1941, ko je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Jugoslavijo, so mesto bombardirala nemška letala, ki so vzletela iz Bolgarije.<ref>[http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=5D2102FC26ED5442A562E17B88A1B876&arc=1 Dnevnik newspaper] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928045509/http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=5D2102FC26ED5442A562E17B88A1B876&arc=1 |date=28 September 2011 }}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bolgarske sile, zaveznice osi, mesto okupirale do začetka septembra 1944, nato pa so ga zavzele nemške čete. Štip sta 8. novembra 1944 ponovno zavzeli Makedonska narodnoosvobodilna vojska in novozavezniška Bolgarska vojska, ki je bila zdaj del protiosne koalicije.<ref>{{cite book | last = Williamson | first = Gordon|author-link=| year = 2004 | title = The Waffen-SS (2) 6. to 10. Divisions | publisher = Osprey | isbn = 1-84176-590-2}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=02|date=7 September 2007|title=City of Shtip|access-date=7 September 2007}}</ref> Zato se 8. november v mestu Štip in širši občini praznuje kot ''dan osvoboditve'' in je dela prost dan. == Demografija == Leta 2021 je imelo mesto Štip okoli 42.000 prebivalcev, etnična sestava pa je bila naslednja:<ref name="Statistical Office">{{cite web |title=Archived |url=http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/en/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/table/tableViewLayout2/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |website=makstat.stat.gov.mk |access-date=26 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221225143154/http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/en/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/table/tableViewLayout2/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |archive-date=December 25, 2022}}</ref> *Makedonci – 32.658 *Romi – 2293 *Aromani – 1389 *Turki – 1022 *Srbi – 163 *Albanci – 29 *Bošnjaki – 12 *Drugi – 288 *Osebe brez podatkov – 4146 == Gospodarstvo == Danes je Štip središče severnomakedonske tekstilne in modne industrije. Nekoč je bil Štip dom industrijskih velikanov v nekdanji Jugoslaviji, kot je bilo podjetje za bombažno industrijo ''Makedonka'' - Štip z ogromnim primestnim kampusom in modna znamka ''Astibo'', iz njihovega pepela pa so nastale številne zasebne mini tovarne, večinoma delo nekdanjih menedžerjev v socialističnih velikanih, ki danes zaposlujejo večino žensk v mestu, pri čemer sta moda in tekstil še vedno osrednji veščini mestnega prebivalstva, kar ohranja izobraževalni sistem. == Arhitektura in znamenitosti == [[File:National Museum (Shtip) 15.JPG|thumbnail|right|Narodni muzej v Štipu]] [[File:Shtip-Alexander.jpg|thumb|220px|Kip Aleksandra Velikega na mestnem trgu]] Štip ima ruševine starega gradu, ki iz Isarskega hriba budno opazuje mesto. V mestu in okolici so tri cerkve iz 14. stoletja, zgrajene v času, ko je bilo mesto del srednjeveške Srbije. *Najstarejša je samostanska cerkev sv. Mihaela pod Isarskim hribom, ki jo je leta 1332 zgradil protosevast Hrelja in jo podaril Hilandarju, srbskemu samostanu na gori Atos. *Na južnem pobočju Isarja stoji majhna cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku, ki jo je leta 1350 zgradil plemič Jovan Probištitović. *Enoladijsko cerkev, posvečeno Jezusovemu vnebohodu (Sveti Spas), je leta 1369 zgradil vojvoda Dimitrije. V njej si lahko še vedno ogledate originalne freske iz 14. stoletja, pa tudi tiste iz njene rekonstrukcije leta 1601, ki jo je naredil mojster Jovan.<ref>''Blago na putevima Jugoslavije'', Belgrade 1983, p. 573</ref> Bezisten, masivna kamnita stavba, ki je bila nekoč notranji bazar (danes umetniška galerija), je ostanek osmanskega vpliva v mestu. V starih delih mesta (in še posebej v Novem Selu) je še vedno mogoče najti nekaj hiš, zgrajenih v osmanskem slogu arhitekture. Mesto se ponaša tudi z zdravilnimi močmi mineralnega kopališča Kežovica in z ruševinami starodavnega mesta Bargala. Antično mesto Bargala je ob vznožju gore Plačkovica. V bližini je reka Kozjačka in majhna vas Kozjak. Domneva se, da tam najdene ruševine pripadajo starodavnemu mestu. Mesto je bilo zgrajeno v začetku 4. stoletja, saj so našli nekaj rimskih dokumentov, ki vsebujejo podatke, da je mestna vrata Bargale zgradil Anton Alipius, upravitelj province. Kip Aleksandra Velikega je bil na mestnem trgu postavljen leta 2006.<ref>{{cite web |title=Исчкртана и откорната таблата пред споменикот на Александар Велики во Штип |url=https://meta.mk/ischkrtana-i-otkornata-tablata-pred-spomenikot-na-aleksandar-veliki-vo-shtip/ |website=Meta mk |language=mk |date=7 October 2020}}</ref> == Umetnost in kultura == Štip se ponaša z največjim festivalom pop glasbe v Severni Makedoniji, imenovanim ''MakFest''. Že več kot dve desetletji se vsako leto novembra odvija v kulturnem centru ''Aco Šopov''. Drug velik kulturni dogodek v Štipu je ''Štipsko poletje kulture'' ({{langx|mk|Штипско Културно Лето}}), ki je enomesečni festival, ki poteka od 1. julija do 1. avgusta, od leta 1987.<ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=020401|title=Cultural Manifestations|date=13 September 2007|access-date=13 September 2007}}</ref> Prva znana operna predstava v Severni Makedoniji je bila uprizorjena v Štipu leta 1925.<ref name="opera">{{cite web|url=http://www.eurm.edu.mk/international-students/about-macedonia/101-facts-on-macedonia.html|title=101 Facts About Macedonia|date=4 November 2010|access-date=4 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140306232647/http://www.eurm.edu.mk/international-students/about-macedonia/101-facts-on-macedonia.html|archive-date=6 March 2014}}</ref> Leta 2013 je bil ''praznik Svetih štiridesetih mučencev'' (''Feast of the Holy Forty Martyrs in Štip'') vpisan na seznam nematerialne kulturne dediščine Severne Makedonije pri Unescu.<ref>{{cite web| title= Feast of the Holy Forty Martyrs in Štip|url= https://ich.unesco.org/en/RL/feast-of-the-holy-forty-martyrs-in-stip-00734 |publisher= unesco.org|access-date=2015-12-23}}</ref> Praznik svetih štiridesetih mučencev poteka vsako leto 22. marca v čast sebastijskim mučencem iz 4. stoletja in obeležuje prvi pomladni dan. Udeleženci se zberejo na ulicah in trgih Štipa, nato pa se povzpnejo na hrib Isar in se na poti ustavijo pri cerkvi, da bi se poklonili svetim štiridesetim mučencem. Med vzponom morajo – po tradiciji – udeleženci pozdraviti štirideset znancev in nabrati štirideset kamenčkov ter štirideset cvetov ali vejic z bližnjih mandljevcev. Ko dosežejo vrh, si udeleženci zaželijo nekaj želja in vržejo devetintrideset kamenčkov v reko Bregalnico spodaj. Preostali kamenček se shrani in položi pod blazino, preden zaspijo. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Štip}} {{wikivoyage|Štip}} * [http://www.stip.gov.mk/ Official web site of the city of Štip] * [http://www.kanal77.com.mk/ Official web page for National Broadcast Radio Network Kanal77] * [https://web.archive.org/web/20090422012838/http://www.tvstar.com.mk/ TV Star] * [http://www.iris.com.mk/ Iris TV] [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Štip| ]] 0vt4xazlt6spxilffu5zgslejlkofvy 1 600476 6655729 2026-04-04T14:11:11Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Severna Makedonija}}« 6655729 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Severna Makedonija}} nw6c73nns384txdb33btc8gdhmucurp 1 600477 6655747 2026-04-04T14:35:28Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6655747 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 600478 6655750 2026-04-04T14:36:31Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6655750 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 600479 6655751 2026-04-04T14:39:13Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infobox Flag | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = Navpična [[dvobarvnica]] bele in rdeče barve z upodobitvijo [[Jurijevega križ|Jurijevega križa]] , obrobljenega z rdečo barvo, v zgornjem kotu ob drogu na belem pasu. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {...« 6655751 wikitext text/x-wiki {{Infobox Flag | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = Navpična [[dvobarvnica]] bele in rdeče barve z upodobitvijo [[Jurijevega križ|Jurijevega križa]] , obrobljenega z rdečo barvo, v zgornjem kotu ob drogu na belem pasu. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {{FIAV|100100}} | Design3 = ARdeče polje z belim robom ter belim [[Malteški križ|malteškim križem]] v sredini. }} [[File:Flag of Malta in Marsaxlokk.jpg|thumb|Državna zastava Malte v [[Marsaxlokk|Marsaxlokku]]]] '''Zastava Malte''' ({{lang|mt|il-bandiera ta' Malta}}) je [[dvobarvnica]], z belo barvo ob drogu in rdečo na zunanjem delu. Na zgornjem levem delu belega pasu je upodobljen [[Jurijev križ]], obrobljen z rdečo barvo, ki ga je Malti leta 1942 podelil [[Jurij VI. Britanski|George VI]].<ref>{{Cite web |title=LEĠIŻLAZZJONI MALTA |url=https://legislation.mt/eli/const/eng/pdf |access-date=2022-11-28 |website=legislation.mt}}</ref> Zastava je bila prvič uradno priznana maja 1952.<ref>{{Cite book |last=Murphy |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=OkYXAgAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA57 |title=Monarchy and the End of Empire: The House of Windsor, the British Government, and the Postwar Commonwealth |date=2013 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-921423-5 |language=en}}</ref> Je edina državna zastava, ki vsebuje besedilo v angleškem jeziku (»For Gallantry« na Jurijevem križu).<ref>{{cite web | url=https://www.countryflags.com/tags/text/ | title=Country flags with text }}</ref> Je ena od dveh državnih zastav, poleg [[zastava Belizeja|zastave Belizeja]], ki prikazujeta [[Človek|človeško podobo]]. == Oblikovanje == === Konstrukcijska zasnova zastave === [[File:Flag_of_Malta_(construction_sheet).svg|400px|Maltese flag construction sheet]] === Barve === Rdeči odtenek na malteški zastavi je uradno določen kot [[Pantone|Pantone 186 C]], [[Barvni model RGB|RGB]] (207,20,43), [[Spletna barva|Hex]] #CF142B ali [[Spot color|Spot Colour]] - 50 % rubinasto rdeče • 50 % toplo rdeče.<ref>{{Cite book |last=Gonzi |first=Lawrence |title=Graphical Specifications for the National Flag of Malta |publisher=[[Prime Minister of Malta|Office of the Prime Minister of Malta]] |year=2008 |pages=2 |language=mt}}</ref> Ustava Malte prav tako določa, da mora biti bela stran ob drogu, rdeča stran pa »na zunanjem delu«.<ref>{{Cite book |last=Mifsud |first=Ivan |url=https://books.google.com/books?id=4oFqEAAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PT47 |title=Constitutional Law in Malta |date=2022-03-21 |publisher=Kluwer Law International B.V. |isbn=978-94-035-4430-4 |language=en}}</ref> Po izročilu naj bi barvi zastave [[Malta|Malti]] podelil [[Rogerij I. Sicilski|Rogerij I. Sicilski.]] leta 1091. Njegova flota je prispela na Malto po koncu normanskega osvojianja Sicilije.<ref>{{Cite book |last1=Rudolf |first1=Uwe Jens |url=https://books.google.com/books?id=nwuUOVkaMB0C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA94 |title=Historical Dictionary of Malta |last2=Berg |first2=Warren G. |date=2010-04-27 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7390-2 |pages=94 |language=en}}</ref> Legenda pravi, da so lokalni kristjani ponudili , da se bodo borili na Rogerijevi strani proti arabskim branilcem. Da bi Rogerij razlikoval domačine od branilcev, naj bi Rogerij odtrgal del svoje rdeče-bele kariraste zastave in ga podaril domačinom.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Nevins |first1=Debbie |url=https://books.google.com/books?id=P7fXDwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |last2=Sheehan |first2=Sean |last3=Yong |first3=Jui Lin |date=2019-07-15 |publisher=Cavendish Square Publishing, LLC |isbn=978-1-5026-4749-8 |language=en}}</ref> Vendar pa je bila ta zgodba ovržena kot mit iz 19. stoletja.<ref name=":2">{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Flags, Symbols, & Currencies of Malta |url=https://www.worldatlas.com/flags/malta |access-date=2022-11-29 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Možno je, da izvira še iz starejšega obdobja, saj je mesto [[Mdina]], stara prestolnica Malte, že v poznem srednjem veku svoje barve povezovala z Rogerijevimi.<ref>Gaul, Simon (2007). [https://books.google.com/books?id=Fevix8jSqg0C&dq=Andrea+belli+palazzo+parisio&pg=PA104 ''Malta, Gozo and Comino'']{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. New Holland Publishers. p. 25. {{ISBN|1860113656}}.</ref> Belo-rdeča zastava naj bi bila uporabljena med malteškimi uporniki v času [[obleganje Malte|upora proti francoski okupaciji]] septembra 1798.<ref>{{cite book |last1=Hardman |first1=William |title=A history of Malta during the period of the French and British occupations, 1798–1815 |date=1909 |publisher=Longmans, Green & Co |location=[[London]] |url=https://archive.org/stream/historyofmaltadu00hard#page/114/mode/2up |page=114}}</ref> [[zastava Suverenega malteškega viteškega reda|Zastava Malteškega reda]], beli križ na rdečem polju,<ref>{{Cite book |last=Guillet (sieur.) |url=https://books.google.com/books?id=MHNUAAAAYAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PP265 |title=The Gentleman's Dictionary: In Three Parts. Viz. I. The Art of Riding the Great Horse ... II. The Military Art ... III. The Art of Navigation ... |date=1705 |publisher=H. Benwicke ... T. Goodwin, M. Wotton, B. Tooke ... and S. Manship |language=en}}</ref> je verjetno pravi izvor malteških barv. Ta je navdihnila tudi rdeče-beli ščit, ki so ga uporabljali v času britanskem kolonialnem obdobju.<ref name=":2" /> Zastava vitezov velja tudi za eno najstarejših še danes uporabljenih državnih zastav.<ref>{{Cite journal |last=Strickland |first=Adrian |date=1997 |title=The vexillological heritage of the Knights of Saint John in Malta |url=https://fiav.org/wp-content/uploads/2021/05/17-33-Strickland-VexillologicalHeritageOfTheKnightsOfStJohnInMalta.pdf |journal=Proceedings of the XVII International Congress of Vexillology}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bamford |first=Paul Walden |date=1964 |title=The Knights of Malta and the King of France, 1665-1700 |url=https://www.jstor.org/stable/286150 |journal=French Historical Studies |volume=3 |issue=4 |pages=429–453 |doi=10.2307/286150 |jstor=286150 |issn=0016-1071|url-access=subscription }}</ref> Modro polje, ki je bil del zastave med letoma 1943 in 1964, so po neodvisnosti Malte odstranili. Jurijev križ pa je dobil rdeč rob.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Whitney |date=August 11, 2011 |title=flag of Malta {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/flag-of-Malta |access-date=December 2, 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> == Jurijev križ == [[File:George Cross Malta P1440218.jpg|thumb|upright|Jurijev križ (Narodni vojni muzej, Malta)]] Jurijev križ se je prvotno pojavil na zastavi na modrem polju. Zastavo so spremenili 21. septembra 1964, ob osamosvojitvi Malte, ko so modro polje nadomestil z rdečim robom. Namen spremembe je bil, da križ ne bi bil preveč izpostavljen. Kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] je Malti podelil Jurijev križ 15. aprila 1942<ref>{{Cite book |last=Office |first=Great Britain Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wVU1AAAAIAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA16 |title=Malta Independence Conference, 1963 |date=1963 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> kot priznanje za pogum med med drugo svetovno vojno.<ref name=":1">{{Cite book |last=Sheehan |first=Sean |url=https://books.google.com/books?id=LRGrRy7S750C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |date=2000 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-0993-9 |pages=34 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Simbol je bil kasneje uradno dodan malteški zastavi 28. decembra 1943<ref>{{Cite news |last=Mallia |first=Amy |date=April 15, 2022 |title=The Story Of Malta And The George Cross |work=Lovin Malta |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/history/george-cross-80-years-later/ |access-date=November 29, 2022}}</ref> čeprav se je uporabljal že prej, med aprilom 1942 in decembrom 1943.<ref>{{Cite journal |last=Bonnici |first=Alfred |date=August 2004 |title=Lord Gort's air mail letter to the U. K. (1942) & the George Cross on Malta stamps & flag |url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/74484 |journal= |language=en}}</ref> === Kampanija === Vsakih nekaj let se znova pojavi razprava o odstranitvi Jurijevega križa z državne zastave. Leta 1975 je parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev križa z navadno večino glasov.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=February 23, 2019 |title=75 years of the George Cross on the flag - do we still need a Colonial war medal? |work=[[Times of Malta]] |url=https://timesofmalta.com/articles/view/75-years-of-the-george-cross-on-the-flag.702684 |access-date=November 29, 2022}}</ref> Razlog za to je bil, da križ Malto povezuje z njeno burno kolonialno preteklostjo.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=September 1, 2022 |title=Republican Malta is still not colonially free |work=Malta Today |url=https://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/118513/republican_malta_is_still_not_colonially_free__charles_xuereb#.Y4ZzmRTMKUk |access-date=November 29, 2022}}</ref><ref name=":2" /> Leta 2013 se je kampanija okrepila tudi na družbenih omrežjih, kjer so nekateri predlagali, da bi Jurijev križ nadomestili z [[Malteški križ|malteškim križem]].<ref>{{Cite web |title=Campaign wants George Cross replaced by the Maltese Cross on the flag |url=https://timesofmalta.com/articles/view/campaign-wants-george-cross-replaced-by-the-maltese-cross-on-the-flag.487479 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=24 September 2013 |language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web |title=George Cross controversy |url=https://timesofmalta.com/articles/view/George-Cross-controversy.489820 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=11 October 2013 |language=en-gb}}</ref> Vprašanje križa se je ponovno pojavilo v politiki leta 2019, ko je malteški zgodovinar in znani Napoleonov [[Apologetika|apologetik]] ter [[frankofil]] [[Charles Xuereb]] v intervjuju za ''[[The Times of Malta]]'' pozval k njegovi odstranitvi z zastave ter tudi k odstranitvi britanskih spomenikov po vsej državi, pri čemer je trdil, da je dodatek križa »kolonialni trik«.<ref>{{cite web |last1=Grech |first1=Herman |title=Watch: 'Remove the George Cross and relocate colonial monuments' |url=https://timesofmalta.com/article/watch-remove-the-george-cross-and-relocate-colonial-monuments.704310 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> Nasprotno pa je zgodovinar [[Joe Pirotta]] v članku, ki ga je prav tako objavil ''The Times of Malta,'' nasprotoval Xuerebovi ideji in dejal, da je bila podelitev križa velika čast. [[Mario Farrugia]], predsednik [[Fondazzjoni Wirt Artna]], pa je trdil, da bi bila odstranitev križa »žalitev« za tiste, ki so se borili proti [[Nacionalsocializem|nacizmu]], ter da je "Jurijev križ postal enako prepoznaven simbol Malte kot malteški križ".<ref>{{cite web |last1=Micallef |first1=Keith |title=Removing the George Cross from the flag would be ‘absurd’ |url=https://timesofmalta.com/article/idea-to-remove-george-cross-from-the-flag-branded-absurd.704735 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> == Civilna zastava == [[Civilna zastava]] ima rdeče polje z belim robom in belim [[malteški križ|malteškim križem]] v sredini. Znana je tudi kot trgovska zastava <ref>{{Navedi splet|title=Flags, Symbols and their uses|url=https://www.gov.mt/en/About%20Malta/pages/flags-symbols-and-their-use.aspx#:~:text=The%20Constitution%20provides%20that%20the,a%20half%20times%20its%20height.|accessdate=2022-11-28|website=www.gov.mt}}</ref> in/ali pomorska zastava Malte.<ref>{{Cite book |last=Harwood |first=Stephenson |title=Shipping finance |date=2006 |publisher=Euromoney Books |isbn=978-1-84374-460-3 |edition=3rd |location=London |pages=400 |oclc=826658118}}</ref><ref>{{Cite book |last=Inc |first=IBP |url=https://books.google.com/books?id=VAm3CwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA49 |title=Malta Recent Economic and Political Developments Yearbook Volume 1 Strategic Information and Developments |date=2013 |publisher=Lulu.com |isbn=978-1-4330-6350-3 |language=en}}</ref><ref name=":1" /> == Zgodovinske zastave Malte == {{gallery|mode=nolines|height=100 |19th Century Flag of Malta.svg|19. stoletje, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1875–1898).svg|1875–1898, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1898–1923).svg|1898–1923, Kronska kolonija Malta<ref>{{Cite book |last=Holden |first=Edward Singleton |url=https://books.google.com/books?id=lrsTAAAAYAAJ&q=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia |title=Our Country's Flag, and the Flags of Foreign Countries ... |date=1906 |publisher=D. Appleton and Company |language=en}}</ref> |Flag of Malta (1923-1943).svg|1923–1943, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943-1964).svg|1943–1964, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943).svg|1943–1964, neuradna zastava Malte<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160830/local/paper-trail-retraces-a-400-year-old-murder.623511 Paper trail retraces a 400-year-old murder]</ref> ||}} == Grafična zgodovina malteške zastave == [[File:History of the Maltese Flag.webp|center|frameless|530x530px|]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National flag of Malta}} *[https://www.gov.mt/en/About%20Malta/Pages/Flags-Symbols-and-their-use.aspx Flags, Symbols and their uses] *{{FOTW|id=mt|title=Malta}} {{Simboli držav}} {{DEFAULTSORT:Malta}} eldrwnrmh6z4amvrw9p22vf3v4upbxc 6655753 6655751 2026-04-04T14:42:06Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Zastave po državah]]; +[[Kategorija:Državni simboli Malte]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655753 wikitext text/x-wiki {{Infobox Flag | Name = Republika Malta | Image = Flag of Malta.svg | Use = 111011 | Symbol = {{FIAV|Normal}}{{FIAV|111011}} | Proportion = 2:3 | Adoption = {{Start date and age|1964|09|21|df=y}} | Design = Navpična [[dvobarvnica]] bele in rdeče barve z upodobitvijo [[Jurijevega križ|Jurijevega križa]] , obrobljenega z rdečo barvo, v zgornjem kotu ob drogu na belem pasu. | Designer = | Alt2 = | Image3 = Civil Ensign of Malta.svg | Use3 = 100100 | Symbol3 = {{FIAV|100100}} | Design3 = ARdeče polje z belim robom ter belim [[Malteški križ|malteškim križem]] v sredini. }} [[File:Flag of Malta in Marsaxlokk.jpg|thumb|Državna zastava Malte v [[Marsaxlokk|Marsaxlokku]]]] '''Zastava Malte''' ({{lang|mt|il-bandiera ta' Malta}}) je [[dvobarvnica]], z belo barvo ob drogu in rdečo na zunanjem delu. Na zgornjem levem delu belega pasu je upodobljen [[Jurijev križ]], obrobljen z rdečo barvo, ki ga je Malti leta 1942 podelil [[Jurij VI. Britanski|George VI]].<ref>{{Cite web |title=LEĠIŻLAZZJONI MALTA |url=https://legislation.mt/eli/const/eng/pdf |access-date=2022-11-28 |website=legislation.mt}}</ref> Zastava je bila prvič uradno priznana maja 1952.<ref>{{Cite book |last=Murphy |first=Philip |url=https://books.google.com/books?id=OkYXAgAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA57 |title=Monarchy and the End of Empire: The House of Windsor, the British Government, and the Postwar Commonwealth |date=2013 |publisher=OUP Oxford |isbn=978-0-19-921423-5 |language=en}}</ref> Je edina državna zastava, ki vsebuje besedilo v angleškem jeziku (»For Gallantry« na Jurijevem križu).<ref>{{cite web | url=https://www.countryflags.com/tags/text/ | title=Country flags with text }}</ref> Je ena od dveh državnih zastav, poleg [[zastava Belizeja|zastave Belizeja]], ki prikazujeta [[Človek|človeško podobo]]. == Oblikovanje == === Konstrukcijska zasnova zastave === [[File:Flag_of_Malta_(construction_sheet).svg|400px|Maltese flag construction sheet]] === Barve === Rdeči odtenek na malteški zastavi je uradno določen kot [[Pantone|Pantone 186 C]], [[Barvni model RGB|RGB]] (207,20,43), [[Spletna barva|Hex]] #CF142B ali [[Spot color|Spot Colour]] - 50 % rubinasto rdeče • 50 % toplo rdeče.<ref>{{Cite book |last=Gonzi |first=Lawrence |title=Graphical Specifications for the National Flag of Malta |publisher=[[Prime Minister of Malta|Office of the Prime Minister of Malta]] |year=2008 |pages=2 |language=mt}}</ref> Ustava Malte prav tako določa, da mora biti bela stran ob drogu, rdeča stran pa »na zunanjem delu«.<ref>{{Cite book |last=Mifsud |first=Ivan |url=https://books.google.com/books?id=4oFqEAAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PT47 |title=Constitutional Law in Malta |date=2022-03-21 |publisher=Kluwer Law International B.V. |isbn=978-94-035-4430-4 |language=en}}</ref> Po izročilu naj bi barvi zastave [[Malta|Malti]] podelil [[Rogerij I. Sicilski|Rogerij I. Sicilski.]] leta 1091. Njegova flota je prispela na Malto po koncu normanskega osvojianja Sicilije.<ref>{{Cite book |last1=Rudolf |first1=Uwe Jens |url=https://books.google.com/books?id=nwuUOVkaMB0C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA94 |title=Historical Dictionary of Malta |last2=Berg |first2=Warren G. |date=2010-04-27 |publisher=Scarecrow Press |isbn=978-0-8108-7390-2 |pages=94 |language=en}}</ref> Legenda pravi, da so lokalni kristjani ponudili , da se bodo borili na Rogerijevi strani proti arabskim branilcem. Da bi Rogerij razlikoval domačine od branilcev, naj bi Rogerij odtrgal del svoje rdeče-bele kariraste zastave in ga podaril domačinom.<ref name=":0">{{Cite book |last1=Nevins |first1=Debbie |url=https://books.google.com/books?id=P7fXDwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |last2=Sheehan |first2=Sean |last3=Yong |first3=Jui Lin |date=2019-07-15 |publisher=Cavendish Square Publishing, LLC |isbn=978-1-5026-4749-8 |language=en}}</ref> Vendar pa je bila ta zgodba ovržena kot mit iz 19. stoletja.<ref name=":2">{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Flags, Symbols, & Currencies of Malta |url=https://www.worldatlas.com/flags/malta |access-date=2022-11-29 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> Možno je, da izvira še iz starejšega obdobja, saj je mesto [[Mdina]], stara prestolnica Malte, že v poznem srednjem veku svoje barve povezovala z Rogerijevimi.<ref>Gaul, Simon (2007). [https://books.google.com/books?id=Fevix8jSqg0C&dq=Andrea+belli+palazzo+parisio&pg=PA104 ''Malta, Gozo and Comino'']{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. New Holland Publishers. p. 25. {{ISBN|1860113656}}.</ref> Belo-rdeča zastava naj bi bila uporabljena med malteškimi uporniki v času [[obleganje Malte|upora proti francoski okupaciji]] septembra 1798.<ref>{{cite book |last1=Hardman |first1=William |title=A history of Malta during the period of the French and British occupations, 1798–1815 |date=1909 |publisher=Longmans, Green & Co |location=[[London]] |url=https://archive.org/stream/historyofmaltadu00hard#page/114/mode/2up |page=114}}</ref> [[zastava Suverenega malteškega viteškega reda|Zastava Malteškega reda]], beli križ na rdečem polju,<ref>{{Cite book |last=Guillet (sieur.) |url=https://books.google.com/books?id=MHNUAAAAYAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PP265 |title=The Gentleman's Dictionary: In Three Parts. Viz. I. The Art of Riding the Great Horse ... II. The Military Art ... III. The Art of Navigation ... |date=1705 |publisher=H. Benwicke ... T. Goodwin, M. Wotton, B. Tooke ... and S. Manship |language=en}}</ref> je verjetno pravi izvor malteških barv. Ta je navdihnila tudi rdeče-beli ščit, ki so ga uporabljali v času britanskem kolonialnem obdobju.<ref name=":2" /> Zastava vitezov velja tudi za eno najstarejših še danes uporabljenih državnih zastav.<ref>{{Cite journal |last=Strickland |first=Adrian |date=1997 |title=The vexillological heritage of the Knights of Saint John in Malta |url=https://fiav.org/wp-content/uploads/2021/05/17-33-Strickland-VexillologicalHeritageOfTheKnightsOfStJohnInMalta.pdf |journal=Proceedings of the XVII International Congress of Vexillology}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bamford |first=Paul Walden |date=1964 |title=The Knights of Malta and the King of France, 1665-1700 |url=https://www.jstor.org/stable/286150 |journal=French Historical Studies |volume=3 |issue=4 |pages=429–453 |doi=10.2307/286150 |jstor=286150 |issn=0016-1071|url-access=subscription }}</ref> Modro polje, ki je bil del zastave med letoma 1943 in 1964, so po neodvisnosti Malte odstranili. Jurijev križ pa je dobil rdeč rob.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Whitney |date=August 11, 2011 |title=flag of Malta {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/flag-of-Malta |access-date=December 2, 2022 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> == Jurijev križ == [[File:George Cross Malta P1440218.jpg|thumb|upright|Jurijev križ (Narodni vojni muzej, Malta)]] Jurijev križ se je prvotno pojavil na zastavi na modrem polju. Zastavo so spremenili 21. septembra 1964, ob osamosvojitvi Malte, ko so modro polje nadomestil z rdečim robom. Namen spremembe je bil, da križ ne bi bil preveč izpostavljen. Kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]] je Malti podelil Jurijev križ 15. aprila 1942<ref>{{Cite book |last=Office |first=Great Britain Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wVU1AAAAIAAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA16 |title=Malta Independence Conference, 1963 |date=1963 |publisher=H.M. Stationery Office |language=en}}</ref> kot priznanje za pogum med med drugo svetovno vojno.<ref name=":1">{{Cite book |last=Sheehan |first=Sean |url=https://books.google.com/books?id=LRGrRy7S750C&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA34 |title=Malta |date=2000 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-0993-9 |pages=34 |language=en}}</ref><ref name=":0" /> Simbol je bil kasneje uradno dodan malteški zastavi 28. decembra 1943<ref>{{Cite news |last=Mallia |first=Amy |date=April 15, 2022 |title=The Story Of Malta And The George Cross |work=Lovin Malta |url=https://lovinmalta.com/lifestyle/history/george-cross-80-years-later/ |access-date=November 29, 2022}}</ref> čeprav se je uporabljal že prej, med aprilom 1942 in decembrom 1943.<ref>{{Cite journal |last=Bonnici |first=Alfred |date=August 2004 |title=Lord Gort's air mail letter to the U. K. (1942) & the George Cross on Malta stamps & flag |url=https://www.um.edu.mt/library/oar/handle/123456789/74484 |journal= |language=en}}</ref> === Kampanija === Vsakih nekaj let se znova pojavi razprava o odstranitvi Jurijevega križa z državne zastave. Leta 1975 je parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev križa z navadno večino glasov.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=February 23, 2019 |title=75 years of the George Cross on the flag - do we still need a Colonial war medal? |work=[[Times of Malta]] |url=https://timesofmalta.com/articles/view/75-years-of-the-george-cross-on-the-flag.702684 |access-date=November 29, 2022}}</ref> Razlog za to je bil, da križ Malto povezuje z njeno burno kolonialno preteklostjo.<ref>{{Cite news |last=Xuereb |first=Charles |date=September 1, 2022 |title=Republican Malta is still not colonially free |work=Malta Today |url=https://www.maltatoday.com.mt/comment/blogs/118513/republican_malta_is_still_not_colonially_free__charles_xuereb#.Y4ZzmRTMKUk |access-date=November 29, 2022}}</ref><ref name=":2" /> Leta 2013 se je kampanija okrepila tudi na družbenih omrežjih, kjer so nekateri predlagali, da bi Jurijev križ nadomestili z [[Malteški križ|malteškim križem]].<ref>{{Cite web |title=Campaign wants George Cross replaced by the Maltese Cross on the flag |url=https://timesofmalta.com/articles/view/campaign-wants-george-cross-replaced-by-the-maltese-cross-on-the-flag.487479 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=24 September 2013 |language=en-gb}}</ref><ref>{{Cite web |title=George Cross controversy |url=https://timesofmalta.com/articles/view/George-Cross-controversy.489820 |access-date=2022-11-29 |website=Times of Malta |date=11 October 2013 |language=en-gb}}</ref> Vprašanje križa se je ponovno pojavilo v politiki leta 2019, ko je malteški zgodovinar in znani Napoleonov [[Apologetika|apologetik]] ter [[frankofil]] [[Charles Xuereb]] v intervjuju za ''[[The Times of Malta]]'' pozval k njegovi odstranitvi z zastave ter tudi k odstranitvi britanskih spomenikov po vsej državi, pri čemer je trdil, da je dodatek križa »kolonialni trik«.<ref>{{cite web |last1=Grech |first1=Herman |title=Watch: 'Remove the George Cross and relocate colonial monuments' |url=https://timesofmalta.com/article/watch-remove-the-george-cross-and-relocate-colonial-monuments.704310 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> Nasprotno pa je zgodovinar [[Joe Pirotta]] v članku, ki ga je prav tako objavil ''The Times of Malta,'' nasprotoval Xuerebovi ideji in dejal, da je bila podelitev križa velika čast. [[Mario Farrugia]], predsednik [[Fondazzjoni Wirt Artna]], pa je trdil, da bi bila odstranitev križa »žalitev« za tiste, ki so se borili proti [[Nacionalsocializem|nacizmu]], ter da je "Jurijev križ postal enako prepoznaven simbol Malte kot malteški križ".<ref>{{cite web |last1=Micallef |first1=Keith |title=Removing the George Cross from the flag would be ‘absurd’ |url=https://timesofmalta.com/article/idea-to-remove-george-cross-from-the-flag-branded-absurd.704735 |website=[[Times of Malta]] |access-date=25 August 2025}}</ref> == Civilna zastava == [[Civilna zastava]] ima rdeče polje z belim robom in belim [[malteški križ|malteškim križem]] v sredini. Znana je tudi kot trgovska zastava <ref>{{Navedi splet|title=Flags, Symbols and their uses|url=https://www.gov.mt/en/About%20Malta/pages/flags-symbols-and-their-use.aspx#:~:text=The%20Constitution%20provides%20that%20the,a%20half%20times%20its%20height.|accessdate=2022-11-28|website=www.gov.mt}}</ref> in/ali pomorska zastava Malte.<ref>{{Cite book |last=Harwood |first=Stephenson |title=Shipping finance |date=2006 |publisher=Euromoney Books |isbn=978-1-84374-460-3 |edition=3rd |location=London |pages=400 |oclc=826658118}}</ref><ref>{{Cite book |last=Inc |first=IBP |url=https://books.google.com/books?id=VAm3CwAAQBAJ&dq=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia&pg=PA49 |title=Malta Recent Economic and Political Developments Yearbook Volume 1 Strategic Information and Developments |date=2013 |publisher=Lulu.com |isbn=978-1-4330-6350-3 |language=en}}</ref><ref name=":1" /> == Zgodovinske zastave Malte == {{gallery|mode=nolines|height=100 |19th Century Flag of Malta.svg|19. stoletje, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1875–1898).svg|1875–1898, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1898–1923).svg|1898–1923, Kronska kolonija Malta<ref>{{Cite book |last=Holden |first=Edward Singleton |url=https://books.google.com/books?id=lrsTAAAAYAAJ&q=%22Flag+of+Malta%22+-wikipedia |title=Our Country's Flag, and the Flags of Foreign Countries ... |date=1906 |publisher=D. Appleton and Company |language=en}}</ref> |Flag of Malta (1923-1943).svg|1923–1943, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943-1964).svg|1943–1964, Kronska kolonija Malta |Flag of Malta (1943).svg|1943–1964, neuradna zastava Malte<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20160830/local/paper-trail-retraces-a-400-year-old-murder.623511 Paper trail retraces a 400-year-old murder]</ref> ||}} == Grafična zgodovina malteške zastave == [[File:History of the Maltese Flag.webp|center|frameless|530x530px|]] == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National flag of Malta}} *[https://www.gov.mt/en/About%20Malta/Pages/Flags-Symbols-and-their-use.aspx Flags, Symbols and their uses] *{{FOTW|id=mt|title=Malta}} {{Simboli držav}} {{DEFAULTSORT:Malta}} [[Kategorija:Zastave po državah|Malta]] [[Kategorija:Državni simboli Malte]] 8iw0h1171du90zz0qsk4f6zmplqvgd0 0 600480 6655752 2026-04-04T14:40:48Z Upwinxp 126544 ->[[Krajina in reka Miruša]] 6655752 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Krajina in reka Miruša]] erlsbfa0j16xqklcqugpgcbc7k0tqed 1 600481 6655756 2026-04-04T14:46:04Z Pinky sl 2932 {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura | tema2=Politika |država= Malta}} 6655756 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura | tema2=Politika |država= Malta}} bemjndd7avvpucb4u8k71w3o7f23ogv 0 600482 6655758 2026-04-04T14:51:32Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »[[Slika:Wooden churches in Slovakia.png|thumb|360px|Zemljevid, ki prikazuje lokacije lesenih cerkva na Slovaškem]] Lesena sakralna arhitektura je biser slovaške ljudske krščanske arhitekture. Stoji predvsem na severovzhodu [[Slovaška|Slovaške]] in večina izvira iz 17. in 18. stoletja. Posebnost je, da so objekti zgrajeni izključno iz lesa in pri njihovi gradnji ni bil uporabljen niti en sam žebelj. Odlikuje jih izvirnost ter edinstvena tehnična in umetni...« 6655758 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wooden churches in Slovakia.png|thumb|360px|Zemljevid, ki prikazuje lokacije lesenih cerkva na Slovaškem]] Lesena sakralna arhitektura je biser slovaške ljudske krščanske arhitekture. Stoji predvsem na severovzhodu [[Slovaška|Slovaške]] in večina izvira iz 17. in 18. stoletja. Posebnost je, da so objekti zgrajeni izključno iz lesa in pri njihovi gradnji ni bil uporabljen niti en sam žebelj. Odlikuje jih izvirnost ter edinstvena tehnična in umetniška rešitev. Na Slovaškem se je ohranilo 59 lesenih sakralnih objektov - 42 cerkva (38 grškokatoliških in 4 pravoslavne), 11 rimskokatoliških cerkva in 6 evangeličanskih členkastih templjev. == Arhitektura == Osnovna struktura je brunarica. Poleg pravokotnih struktur najdemo tudi poligonalne strukturne oblike. Številne so tridelne, kar simbolizira Sveto Trojico. Ta simbol poudarja tudi trojica stolpov, ki se dvigajo proti zahodu. Tudi skodlasta streha nosi znake ljudske arhitekture v obliki tesarstva in rezbarjenja geometrijskih ornamentov. Različni vzorci so uporabljeni tudi v načinu polaganja skodel, opažnih desk in letev. V dekorativnih elementih so bili uporabljeni tudi kovinski predmeti. Pozornost si zaslužijo železni križi. Osnovni del lesenih cerkva je [[ikonostas]] (iz grščine ''eikon'' = podoba in ''stasis'' = struktura), ki je pravzaprav lesena stena s podobami, ki ločuje [[oltar]] od preostalega dela templja. [[Ikona|Ikone]] so postavljene v natančnem vrstnem redu, njihovo število in sestava sta vnaprej določena. Z umetniškega vidika ikonostas združuje arhitekturo, slikarstvo in dekorativno rezbarjenje lesa. Notranjost je pogosto okrašena s stenskimi in stropnimi poslikavami. Motivi poslikav izvirajo iz [[Stara zaveza|Stare]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]], slikarji pa so uporabljali preprosta izrazna sredstva, da bi ljudi seznanili z njihovo vsebino. Po zgodovinskih virih je bilo na Slovaškem okoli 300 lesenih sakralnih objektov, od katerih se jih je ohranilo manj kot 70. 27 jih je bilo leta 1968 razglašenih za narodne kulturne spomenike. Najstarejše cerkve so rimskokatoliške cerkve, na katere je vplival [[gotska arhitektura|gotski slog]]. Edinstvene so tudi evangeličanske členkaste prižnične cerkve s tlorisom v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Največjo skupino sestavljajo lesene grškokatoliške cerkve, zlasti z območij, kjer živi rusinska etnična skupina. V večini cerkva potekajo redne maše. == Seznam svetovne dediščine UNESCO == {{glavni|Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov}} Odbor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) se je na svojem zasedanju 8. julija 2008 v Quebecu v Kanadi odločil, da nekatere slovaške lesene cerkve vključi na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Mednje spadata dve rimskokatoliški cerkvi (Hervartov, Tvrdošín), tri protestantske cerkve (Hronsek, Leštiny, [[Kežmarok]]), tri grkokatoliške cerkve (Bodružal, Ruská Bystrá, Ladomirová) in zvonik v Hronzeku. == Seznam == Po Zakonu o varstvu spomenikov iz leta 1987 sta obstajali dve kategoriji spomenikov – kulturni spomeniki in državni kulturni spomeniki. Trenutno veljavni zakon št. 49/2002 Zb. priznava le eno kategorijo spomenikov, in sicer državne kulturne spomenike. Lokacije so okvirno označene – po prejšnjem zakonu državni kulturni spomeniki (NKP), torej najvrednejši. Seznam lesenih cerkva na Slovaškem je razdeljen po regijah. Okrajšave: evang. = protestant, griech.-kath. = grškokatoliški, röm.-kath. = rimskokatoliški, = Unescov seznam svetovne dediščine od leta 2008, DS = zaščitena stavba == [[Banskobistriški okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | Dúžava, OT iz Rimavská Sobota<ref>[http://www.drevenecerkvy.szm.com/artikularne.html Marko Ivan: Holz-Sakralarchitektur] (abgerufen am 7. März 2016)</ref> | Lesena cerkev (1786) <br>{{koord novi|48.35177|19.98910|type:landmark|display=inline}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Rimavská Sobota (časť Dúžava) - kostol.jpg|120px]] {{koord novi|50.66706|-4.75936|type:landmark|display=inline}} |- | Hronsek, Banská Bystrica | lesena členkasta cerkev (1726) <br>{{koord novi|48.64897|19.15482|type:landmark|display=inline}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Drevený kostol Hronsek.JPG|120px]] |- | Hronsek, Banská Bystrica | Leseni zvonik <br>{{koord novi|48.64903|19.15543|type:landmark|display=inline}} | – | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Hronsek - zvonica - 20. 10. 2013.JPG|100px]] |- |} == [[Košiški okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- |[[Inovce]], [[Okres Sobrance]] |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1836) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.82514|EW=22.35720|type=landmark| name=Erzengel-Michael-Kirche Inovce|region=SK-KI}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Inovce, cerkiew widok od południa.jpg|120px]] |- | [[Košice]] (Kaschau) | ehem. Nikolauskirche (Chrám svätého Mikuláša) im [[Ostslowakisches Museum|Ostslowakischen Museum]] Košice, urspr. in [[Kožuchovce]], [[Okres Stropkov]] (1741) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.72719|EW=21.25301|type=landmark| name=Nikolauskirche Kaschau|region=SK-KI}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kozuchovce+.jpg|120px]] |- |[[Ruská Bystrá]], Okres Sobrance |[[St. Nikolaus (Ruská Bystrá)|Nikolauskirche]] (Chrám Prenesenia ostatkov svätého Mikuláša) (1720–1730) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.85675|EW=22.29657|type=landmark| name=Nikolauskirche Ruská Bystrá|region=SK-KI}} |griech.-kath. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ruská Bystrá, cerkiew, widok od frontu.jpg|125px]] |- |} == [[Prešovski okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | [[Bardejovské Kúpele]], [[Okres Bardejov]] | Nikolauskirche (Kostol svätého Mikuláša) (1766) aus [[Zboj]] (Okres Snina), seit 1966 im Skansen Bardejovské Kúpele, ursprünglich dem hl. [[Johannes Chrysostomos]] (Ján Zlatoústy), dem hl. [[Basilius der Große]] (Bazil Veľký) und dem hl. [[Gregor von Nazianz]] (Gregor Naziánsky) geweiht.<ref>Holzkirchen in Bardejov und Umgebung – Tourismusverband OOCR "ŠARIŠ" - BARDEJOV</ref> <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.33045|EW=21.26613| type=landmark| name=Nikolauskirche Bardejovské Kúpele|region=SK-PV}} |griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 07 08.jpg|120px]] |- | Bardejovské Kúpele, Okres Bardejov | Kirche Maria Schutz (Kostol Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1730) aus Mikulášová (Okres Bardejov), seit 1931 im Skansen Bardejovské Kúpele (wird noch heute als Kirche genutzt). <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.32987|EW=21.26683|type=landmark| name=Kirche Maria Schutz Bardejovské Kúpele|region=SK-PV}} |griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 10 01.jpg|120px]] |- |[[Bodružal]], [[Okres Svidník]] |[[St. Nikolaus (Bodružal)|Nikolauskirche]] (Chrám svätého Mikuláša) (1658) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.35250|EW=21.70778|type=landmark| name=Nikolauskirche Bodružal|region=SK-PV}} |griech.-kath. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bodruzal - Saint Nicholas Church.jpg|120px]] |- |[[Brežany]], [[Okres Prešov]] |Lukaskirche (Chrám svätého Lukáša Evanjelistu) (1727) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.97859|EW=21.11332|type=landmark| name=Kirche Brežany|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Slovakia folk art Brezany 12.jpg|120px]] |- |[[Dobroslava]], Okres Svidník |Kirche der [[Paraskevi|Hl. Paraskevi]] (Chrám svätej Paraskievy) (1705) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.36525|EW=21.62072|type=landmark| name=Kirche Dobroslava|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Dobroslava cerkva 1a.jpg|120px]] |- | [[Malá Franková]] (Kleinfrankenau), [[Okres Kežmarok]] | Josefskirche mit Glockenturm <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.31386|EW=20.30450| type=landmark| name=Kirche Kleinfrankenau|region=SK-PV}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Frankówka MS2.jpg|120px]] |- |[[Frička]] (Fritsch), [[Okres Bardejov]] |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1829) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.40155|EW=21.08840|type=landmark| name=Erzengel-Michael-Kirche Fritsch|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Fricka, cerkiew (HB7).jpg|120px]] |- | [[Habura]], [[Okres Medzilaborce]] | Die alte Nikolauskirche (Kostol sv. Mikuláša, 1759) aus Malá Poľana, Okres Stropkov wurde 1935 nach [[Hradec Králové]] versetzt, Kopie dieser Kirche 2011 in Habura neu errichtet.<ref>{{Webarchiv|url=http://www.muzeum.sk/dostol/default.php?obj=gkat&ix=malapolana |wayback=20070224022037 |text=Museum – Holzkirchen in der Slowakei |archiv-bot=2019-04-26 12:15:19 InternetArchiveBot }} (abgerufen am 7. März 2016)</ref> <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.32550|EW=21.86300|type=landmark| name=Nikolauskirche Habura|region=SK-PV}} |griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Habura, cerkiew św. Mikołaja Cudotwórcy (HB2).jpg|120px]] |- | [[Havranec]], Okres Svidník | Himmelfahrtskirche (Chrám Nanebovstúpenia Pána) (1946) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.41160|EW=21.55616|type=landmark| name=Himmelfahrtskirche Havranec|region=SK-PV}} | griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- |[[Hervartov]] (Herbertsdorf), Okres Bardejov |[[Franziskuskirche (Hervartov)|Franz-von-Assisi-Kirche]] (Kostol svätého Františka z Assisi) (1655) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.24667|EW=21.20366|type=landmark| name=Franz-von-Assisi-Kirche Herbertsdorf|region=SK-PV}} |röm.-kath. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:SK-Hervartov-Holzkirche-01.jpg|100px]] |- |[[Hrabová Roztoka]], [[Okres Snina]] |Kirche des Hl. [[Basilius der Große]] (Chrám svätého Bazila Veľkého) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.87781|EW=22.29942|type=landmark| name=Kirche Hrabová Roztoka|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Hrabova roztoka wooden church.jpg|120px]] |- |[[Hraničné]] (Grenzdorf), [[Okres Stará Ľubovňa]] |Kirche der Unbefleckten Empfängnis (Chrám Nepoškvrneného Počatia Presvätej Bohorodičky svätou Annou) (1785) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.37490|EW=20.69953|type=landmark| name=Kirche Grenzdorf|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Hraničné.Holzkirche.JPG|100px]] |- | [[Humenné]] (Homenau) | ehem. Michaelskirche aus [[Nová Sedlica]] im [[Freilichtmuseum|Skansen]] von Humenné (Kostol svätého archanjela Michala) (1764) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.94021|EW=21.90982| type=landmark| name=Kirche Homenau|region=SK-PV}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Humenne-Eglise archange St-Michel-summer.jpg|120px]] |- |[[Hunkovce]], Okres Svidník |Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1799) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.36084|EW=21.65250|type=landmark| name=Kirche Hunkovce|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Huncovce-Greek-Catholic Church.jpg|120px]] |- | Hutka, Okres Bardejov | Maria-Geburt-Kirche oder Cosmas-und-Damian-Kirche (Chrám Narodenia Presvätej Bohorodičky, auch Chrám svätých Kosmu a Damiána) (1923) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.40104|EW=21.42670|type=landmark| name=Maria-Geburt-Kirche Hutka|region=SK-PV}} | griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Hutka, cerkiew Świętych Kosmy i Damiana, widok ogólny.jpg|120px]] |- | [[Jalová]], Okres Snina | Kirche des Hl. Georg (Chrám svätého Juraja) (1792) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.03973|EW=22.23622|type=landmark| name=Kirche Jalová|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Jalová, cerkiew, widok o frontu.jpg|120px]] |- |[[Jedlinka (Bardejov)|Jedlinka]], Okres Bardejov |Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1763) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.39829|EW=21.37282|type=landmark| name=Kirche Jedlinka|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- |[[Kalná Roztoka]], Okres Snina |Kirche St. Johannes der Täufer (Chrám svätého Jána Krstiteľa) (1750) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.96732|EW=22.32618|type=landmark| name=Kirche Kalná Roztoka|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Kalná Roztoka Cerkev2.jpg|120px]] |- | [[Kežmarok]] (Käsmark) | [[Evangelische Holzkirche von Kežmarok|Dreifaltigkeitskirche in Kežmarok]] (Kostol Najsvätejšej Trojice), Artikularkirche (1690) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.13333|EW=20.42833|type=landmark| name=Artikularkirche Käsmark|region=SK-PV}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kežmarok-Artikulárny drevený kostol 4.JPG|120px]] |- |[[Korejovce]], Okres Svidník |Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Bohorodičky) (1764) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.37761|EW=21.64489|type=landmark| name=Kirche Korejovce|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Korejovce cerkov.JPG|120px]] |- |[[Kožany]], Okres Bardejov |Simon-Petrus-Kirche (Chrám Stretnutia Pána so Simeonom) (1760) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.21676|EW=21.48837|type=landmark| name=Kirche Kožany|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Kostolik kozany.jpg|120px]] |- |[[Krajné Čierno]], Okres Svidník |Kirche des Hl. [[Basilius der Große]] (Chrám svätého Bazila Veľkého) (1731) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.35027|EW=21.66410|type=landmark| name=Kirche Krajné Čierno|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Krajne Cierno greckokatolicka cerkov zapadny pohľadZeliPV.jpg|120px]] |- |[[Krivé]], Okres Bardejov |Lukaskirche (Chrám svätého evanjelistu Lukáša) (1826) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.29253|EW=21.15016|type=landmark| name=Kirche Krivé|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Krivé kostolík 05.jpg|120px]] |- | [[Kurimka]], Okres Svidník | Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1923) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.32076|EW=21.43775|type=landmark| name=Kirche Kurimka|region=SK-PV}} | griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kurimka chrám.jpg|100px]] |- |[[Ladomirová]], Okres Svidník |[[Erzengel-Michael-Kirche (Ladomirová)|Erzengel-Michael-Kirche]] (Chrám svätého Michala archanjela) (1742) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.32831|EW=21.62662|type=landmark| name=Erzengel-Michael-Kirche Ladomirová|region=SK-PV}} |griech.-kath. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ladomirova cerkov 2.JPG|100px]] |- |[[Lukov (Slowakei)|Lukov]] (Dornau), Okres Prešov |Cosmas-und-Damian-Kirche im OT Venécia (Chrám svätého Kozmu a Damiána) (1708) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.29172|EW=21.07483|type=landmark| name=Kirche Dornau|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Lukov kostolík 01.jpg|120px]] |- | [[Ľutina]], [[Okres Sabinov]] |Kirche der Hl. Familie (Chrám svätej Rodiny) (2015) – griech.-kath. Wallfahrtszentrum <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.17511|EW=21.04820|type=landmark| name=Kirche Ľutina|region=SK-PV}} |griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Chrám svätej Rodiny Ľutina 16Slovakia3.JPG|120px]] |- | [[Medvedie]], Okres Svidník | Kirche des Hl. [[Demetrios von Thessaloniki]] (Chrám svätého veľkomučeníka Dimitrija Solúnskeho) (1903) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.40024|EW=21.64127| type=landmark| name=Kirche Medvedie|region=SK-PV}} | [[Orthodoxe Kirchen|orthodox]] | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- | [[Mikulášová]], Okres Bardejov | Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1730), jetzt im Skansen Bardejovské Kúpele <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.38157|EW=21.39344|type=landmark| name=Kirche Mikulášová|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 10 01.jpg|120px]] |- |[[Miroľa]], Okres Svidník |Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1770) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.32882|EW=21.73299|type=landmark| name=Kirche Miroľa|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Mirola juzny pohlad na greckokatolicku cerkov ZeliPV.jpg|120px]] |- |[[Nižný Komárnik]], Okres Svidník |Kirche Maria Schutz (Cerkov Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1938) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.37507|EW=21.69835|type=landmark| name=Kirche Nižný Komárnik|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Nizny Komarnik cerkov.jpg|120px]] |- |[[Potoky]], [[Okres Stropkov]] |Kirche der Hl. Paraskevi (Chrám svätej Paraskevy) (1773) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.25846|EW=21.62766|type=landmark| name=Kirche Potoky|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Potoky chrám.jpg|100px]] |- |[[Príkra]], Okres Svidník |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1777) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.36240|EW=21.73865|type=landmark| name=Kirche Príkra|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Prikra severná strana ZeliPV.jpg|125px]] |- |[[Ruský Potok]], Okres Snina |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1730) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.02908|EW=22.41076|type=landmark| name=Kirche Ruský Potok|region=SK-PV}} |orthodox |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ruský Potok, dwie cerkwie.jpg|125px]] |- |[[Šemetkovce]], Okres Svidník |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1752) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.31229|EW=21.66317|type=landmark| name=Kirche Šemetkovce|region=SK-PV}} |griech.-kath. | DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Semetkovce chrám.jpg|125px]] |- | [[Šmigovec]], Okres Snina | Christi-Himmelfahrt-Kirche (Chrám Nanebovstúpenia Pána) (1755) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.89177|EW=22.31886|type=landmark| name=Kirche Šmigovec|region=SK-PV}} |orthodox |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Wooden church Smigovec.jpg|120px]] |- | [[Dolný Smokovec]] (Unterschmecks), OT der Stadt [[Vysoké Tatry]] | Erlöserkirche (Kostol Najsvätejšieho Spasiteľa) (1891) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.13244|EW=20.23973|type=landmark| name=Kirche Unterschmecks|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Dolny Smokovec-Erlöserkirche-3.jpg|120px]] |- | [[Starý Smokovec]] (Altschmecks) | Kirche der Unbefleckten Empfängnis (Kostol Nepoškvrneného Počatia Panny Márie) (Fachwerkkirche, 1888) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.14124|EW=20.22090| type=landmark| name=Kirche Altschmecks|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Stary Smokovec Slovakia 85.JPG|120px]] |- | [[Stará Ľubovňa]] | Erzengel-Michael-Kirche (Drevený chrám sv. archanjela Michala), jetzt im [[Freilichtmuseum Stará Ľubovňa]], urspr. in Matysová <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.31722|EW=20.69470|type=landmark| name=Kirche Stará Ľubovňa|region=SK-PV}} |griech.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Slovakia region Spis 21.jpg|100px]] |- | [[Svidník]] | Kirche der Hl. Paraskevi (Chrám svätej Paraskevy) (1766), jetzt im Skansen von Svidník, urspr. in [[Nová Polianka]] <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.30905|EW=21.56745| type=landmark| name=Kirche Svidník|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Nova Polianka skanzen Svidnik.jpg|100px]] |- | [[Tatranská Javorina]], Okres Poprad | Annenkirche (Kostol svätej Anny) (1903) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.26550|EW=20.13957|type=landmark| name=Kirche Tatranská Javorina|region=SK-PV}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tatranska Javorina-Annenkirche-3.jpg|100px]] |- | [[Tatranská Kotlina]] (Tatra-Höhlenhain), OT der Stadt Vysoké Tatry | Kirche Mariä Himmelfahrt (Kostol nanebovzatia Panny Márie) (Fachwerkkirche) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.23058|EW=20.31642|type=landmark| name=Kirche Tatra-Höhlenhain|region=SK-PV}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tatranska Kotlina-Fachwerkkirche.jpg|120px]] |- |[[Topoľa]], Okres Snina |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1700) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.04464|EW=22.35655|type=landmark| name=Kirche Topoľa|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Topola.dr.cerkva2.JPG|125px]] |- |[[Tročany]], Okres Bardejov |Lukaskirche (Chrám svätého evanjelistu Lukáša) (1739) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.18169|EW=21.32107|type=landmark| name=Kirche Tročany|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:SK-Trocany-Lukaskirche-02.jpg|125px]] |- |[[Uličské Krivé]], Okres Snina |Erzengel-Michael-Kirche (Chrám svätého Michala archanjela) (1718) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.99108|EW=22.43785|type=landmark| name=Kirche Uličské Krivé|region=SK-PV}} |griech.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ulicske Krive church1.jpg|125px]] |- | [[Varadka]], Okres Bardejov | Kirche Maria Schutz (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1924) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.41370|EW=21.38375|type=landmark| name=Kirche Varadka|region=SK-PV}} |orthodox |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Varadka, cerkiew, widok od strony wschodniej.jpg|120px]] |- | [[Vyšná Polianka]], Okres Bardejov | Kirche der Hl. Paraskevi (Chrám svätej Paraskevy) (1919) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.42862|EW=21.35405|type=landmark| name=Kirche Vyšná Polianka|region=SK-PV}} | griech.-kath. | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- | | [[Vyšný Komárnik]], Okres Svidník | Cosmas-und-Damian-Kirche (Chrám sv. Kozmu a Damiána) (1924) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.40196|EW=21.70385|type=landmark| name=Kirche Vyšný Komárnik|region=SK-PV}} | griech.-kath. | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Vyšný Komárnik - kostol (by Pudelek).JPG|120px]] |- |} == [[Žilinski okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | [[Istebné]], [[Okres Dolný Kubín]] | [[Hölzerne Artikularkirche von Istebné|Artikularkirche]] (1689) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.21645|EW=19.22144| type=landmark| name=Artikularkirche Istebné|region=SK-ZI}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Istebne-Artikularkirche-05.jpg|120px]] |- | [[Korytnica-kúpele]], OT von [[Liptovská Osada]], [[Okres Ružomberok]] | Andreaskirche (Kostol svätého Ondreja) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=48.88922|EW=19.28365|type=landmark| name=Kirche Korytnica-kúpele|region=SK-ZI}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Korytnica12Slovakia9.JPG|100px]] |- | [[Leštiny]], Okres Dolný Kubín | [[Hölzerne Artikularkirche von Leštiny|Artikularkirche]] (1689) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.18862|EW=19.34946| type=landmark| name=Artikularkirche Leštiny|region=SK-ZI}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Lestiny-Artikularkirche-01.jpg|120px]] |- | [[Martin (Slowakei)|Martin]] | König-Stephan-Kirche (Kostol svätého Štefana Kráľa) aus [[Rudno (Slowakei)|Rudno]], [[Okres Turčianske Teplice]], jetzt im Skansen in Martin <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.03841|EW=18.92952|type=landmark| name=König-Stephan-Kirche Martin|region=SK-ZI}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Martin skanzen 13 01.jpg|120px]] |- | Martin | Glockenturm im Skansen in Martin | – | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Martin skanzen 17 01.jpg|100px]] |- | [[Svätý Kríž]], [[Okres Liptovský Mikuláš]] | [[Hölzerne Artikularkirche von Svätý Kríž|Artikularkirche]], in den 1970er Jahren aus dem ehem. Dorf [[Paludza]] übertragen <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.03394|EW=19.53697|type=landmark| name=Artikularkirche Svätý Kríž|region=SK-ZI}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Sväty Kriz-Artikularkirche-02.jpg|120px]] |- |[[Trnové]], OT von [[Žilina]] (Sillein) |Kirche St. Georg (Kostol svätého Juraja) <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.19364|EW=18.78769|type=landmark| name=Kirche Trnové|region=SK-ZI}} |röm.-kath. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Zilina, kostol svateho Juraja.jpg|120px]] |- |[[Tvrdošín]] |[[Allerheiligenkirche (Tvrdošín)|Allerheiligenkirche]] (Kostol Všetkých svätých) auf dem Friedhof in Tvrdošín (Turdoschin). Älteste Holzkirche (urspr. gotisch vom Anfang des 15. Jhdts.), jetzt Renaissancebau von 1650 bis 1654 mit Barock-Altar vom Ende des 17. Jhdts. / Anfang des 18. Jhdts. <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.33660|EW=19.55905|type=landmark| name=Kirche Tvrdošín|region=SK-ZI}} |röm.-kath. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tvrdosin-Holzkirche-03.jpg|120px]] |- | [[Zuberec]], [[Okres Tvrdošín]] | Elisabethkirche (Kostol svätej Alžbety) aus Zábrež im [[Museum Orava]] in Zuberec-Brestová <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.26161|EW=19.66181| type=landmark| name=Kirche Zuberec|region=SK-ZI}} |röm.-kath. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Múzeum oravskej dediny Zuberec - Brestová (10).jpg|120px]] |- | Zuberec, Okres Tvrdošín | Glockenturm im Museum Orava in Zuberec-Brestová <br>{{Coordinate|text=(Lage)|NS=49.26161|EW=19.66181| type=landmark| name=Kirche Zuberec|region=SK-ZI}} | – | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Zuberec-Skansen-Turm-1.jpg|120px]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Vera Kapeller, Franz Mayer: Holzkirchen – neuentdeckte Baukultur in Böhmen, Mähren, Schlesien u. d. Slowakei, Herold-Verlag Wien, 1986, 192 S., ISBN 3-7008-0336-2 * Wolfgang Halfar: Die oberschlesischen Schrotholzkirchen – ein Beitrag zum Holzbau in Schlesien, München, Delp-Verlag, 1990, 160 S., ISBN 3-7689-0181-5 (enthält auch einige Kirchen in Österreichisch-Schlesien und der Slowakei) * ''Múzeá ľudovej architektúry v prírode a chránené objekty r. 1980'' (dt. Freilichtmuseen der Volksarchitektur und geschützte Objekte im Jahre 1980). In: ''Etnografický Atlas Slovenska,'' Bratislava 1990, S. 60, ISBN 80-224-0075-0 (slowak.; Kartenwerk mit Holzkirchen und -glockenstühlen) * Klaus Ahrens: Die frühen Holzkirchen Europas, 2 Bde., 2001, Theiss * Miloš Dudáš, Ivan Gojdič, Margita Šukajlová: Drevené kostoly, Verlag: DAJAMA, 2007, Edition: Kultúrne Krásy Slovenska, 127 S. (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Bardejov a okolie. Prešov: PETRA, 2007. 152 S., ISBN 978-80-8099-009-1 (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Svidník a okolie. Prešov: PETRA, 2007. 160 S., ISBN 978-80-8099-010-7 (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Humenné, okolie a iné. Prešov: PETRA, 2008. 144 S., ISBN 978-80-8099-032-9 (slowak.) == Zunanje povezave == {{Commonscat|Wooden churches in Slovakia}} * [http://www.drevenechramy.sk/de/ Holzkirchen in der Slowakei] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://www.muzeum.sk/dostol/ Museum – Holzkirchen in der Slowakei] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://www.drevenecerkvy.szm.com/ Marko Ivan: Holz-Sakralarchitektur in den Karpaten] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://slovakia.travel/de/slowakei-entdecken/kultur-und-denkmaeler/holzkirchen Slowakei – Holzkirchen] (abgerufen am 7. März 2016) [[Kategorija:Cerkve na Slovaškem]] [[Kategorija:Lesene cerkve]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Slovaškem]] kyfgflfe31lab7jtp7541ndv2tsbag2 6655769 6655758 2026-04-04T15:46:44Z Ljuba24b 92351 nov iz de wiki 6655769 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wooden churches in Slovakia.png|thumb|360px|Zemljevid, ki prikazuje lokacije lesenih cerkva na Slovaškem]] Lesena sakralna arhitektura je biser slovaške ljudske krščanske arhitekture. Stoji predvsem na severovzhodu [[Slovaška|Slovaške]] in večina izvira iz 17. in 18. stoletja. Posebnost je, da so objekti zgrajeni izključno iz lesa in pri njihovi gradnji ni bil uporabljen niti en sam žebelj. Odlikuje jih izvirnost ter edinstvena tehnična in umetniška rešitev. Na Slovaškem se je ohranilo 59 lesenih sakralnih objektov - 42 cerkva (38 grškokatoliških in 4 pravoslavne), 11 rimskokatoliških cerkva in 6 evangeličanskih členkastih templjev. == Arhitektura == Osnovna struktura je brunarica. Poleg pravokotnih struktur najdemo tudi poligonalne strukturne oblike. Številne so tridelne, kar simbolizira Sveto Trojico. Ta simbol poudarja tudi trojica stolpov, ki se dvigajo proti zahodu. Tudi skodlasta streha nosi znake ljudske arhitekture v obliki tesarstva in rezbarjenja geometrijskih ornamentov. Različni vzorci so uporabljeni tudi v načinu polaganja skodel, opažnih desk in letev. V dekorativnih elementih so bili uporabljeni tudi kovinski predmeti. Pozornost si zaslužijo železni križi. Osnovni del lesenih cerkva je [[ikonostas]] (iz grščine ''eikon'' = podoba in ''stasis'' = struktura), ki je pravzaprav lesena stena s podobami, ki ločuje [[oltar]] od preostalega dela templja. [[Ikona|Ikone]] so postavljene v natančnem vrstnem redu, njihovo število in sestava sta vnaprej določena. Z umetniškega vidika ikonostas združuje arhitekturo, slikarstvo in dekorativno rezbarjenje lesa. Notranjost je pogosto okrašena s stenskimi in stropnimi poslikavami. Motivi poslikav izvirajo iz [[Stara zaveza|Stare]] in [[Nova zaveza|Nove zaveze]], slikarji pa so uporabljali preprosta izrazna sredstva, da bi ljudi seznanili z njihovo vsebino. Po zgodovinskih virih je bilo na Slovaškem okoli 300 lesenih sakralnih objektov, od katerih se jih je ohranilo manj kot 70. 27 jih je bilo leta 1968 razglašenih za narodne kulturne spomenike. Najstarejše cerkve so rimskokatoliške cerkve, na katere je vplival [[gotska arhitektura|gotski slog]]. Edinstvene so tudi evangeličanske členkaste prižnične cerkve s tlorisom v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Največjo skupino sestavljajo lesene grškokatoliške cerkve, zlasti z območij, kjer živi rusinska etnična skupina. V večini cerkva potekajo redne maše. == Seznam svetovne dediščine UNESCO == {{glavni|Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov}} Odbor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) se je na svojem zasedanju 8. julija 2008 v Quebecu v Kanadi odločil, da nekatere slovaške lesene cerkve vključi na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Mednje spadata dve rimskokatoliški cerkvi (Hervartov, Tvrdošín), tri protestantske cerkve (Hronsek, Leštiny, [[Kežmarok]]), tri grkokatoliške cerkve (Bodružal, Ruská Bystrá, Ladomirová) in zvonik v Hronzeku. == Seznam == Po Zakonu o varstvu spomenikov iz leta 1987 sta obstajali dve kategoriji spomenikov – kulturni spomeniki in državni kulturni spomeniki. Trenutno veljavni zakon št. 49/2002 Zb. priznava le eno kategorijo spomenikov, in sicer državne kulturne spomenike. Lokacije so okvirno označene – po prejšnjem zakonu državni kulturni spomeniki (NKP), torej najvrednejši. Seznam lesenih cerkva na Slovaškem je razdeljen po regijah. Okrajšave: evang. = protestant, grškokat. = grškokatoliška, rimskokat. = rimskokatoliška, = Unescov seznam svetovne dediščine od leta 2008, DS = zaščitena stavba == [[Banskobistriški okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | Dúžava, OT iz Rimavská Sobota<ref>[http://www.drevenecerkvy.szm.com/artikularne.html Marko Ivan: Holz-Sakralarchitektur] (abgerufen am 7. März 2016)</ref> | Lesena cerkev (1786) <br>{{koord novi|48.35177|19.98910|type:landmark|display=inline}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Rimavská Sobota (časť Dúžava) - kostol.jpg|120px]] |- | Hronsek, Banská Bystrica | lesena členkasta cerkev (1726) <br>{{koord novi|48.64897|19.15482|type:landmark|display=inline}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Drevený kostol Hronsek.JPG|120px]] |- | Hronsek, Banská Bystrica | Leseni zvonik <br>{{koord novi|48.64903|19.15543|type:landmark|display=inline}} | – | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Hronsek - zvonica - 20. 10. 2013.JPG|100px]] |- |} == [[Košiški okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- |Inovce, okraj Sobrance |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1836) <br>{{koord novi|48.82514|22.35720|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Inovce, cerkiew widok od południa.jpg|120px]] |- | [[Košice]] | Nekdanja cerkev sv. Nikolaja (Chrám svätého Mikuláša) v Vzhodnoslovaškem muzeju Košice, prvotno v Kožuchovce, Okraj Stropkov (1741) <br>{{koord novi|48.72719|21.25301|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kozuchovce+.jpg|120px]] |- |Ruská Bystrá, Okraj Sobrance |Cerkev sv. Nikolaja (Chrám Prenesenia ostatkov svätého Mikuláša) (1720–1730) <br>{{koord novi|48.85675|22.29657|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ruská Bystrá, cerkiew, widok od frontu.jpg|125px]] |- |} == [[Prešovski okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | Bardejovské Kúpele, Okraj Bardejov | Cerkev sv. Nikolaja (Kostol svätého Mikuláša) (1766) iz Zboj (Okraj Snina), od leta 1966 v Skansen Bardejovské Kúpele, prvotno posvečena sv. Janezu Zlatoustemu (Ján Zlatoústy), sv. Vasiliju Velikemu (Bazil Veľký) in sv. Posvečena Gregorju Nazianškemu (Gregor Naziánsky).<ref>Holzkirchen in Bardejov und Umgebung – Tourismusverband OOCR "ŠARIŠ" - BARDEJOV</ref> <br>{{koord novi|49.33045|21.26613|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 07 08.jpg|120px]] |- | Bardejovské Kúpele, Okraj Bardejov | Cerkev Marijinega varstva (Kostol Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1730) iz Mikulášove (Okraj Bardejov), od leta 1931 v Skansen Bardejovské Kúpele (še danes se uporablja kot cerkev). <br>{{koord novi|49.32987|21.26683|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 10 01.jpg|120px]] |- |Bodružal, Okraj Svidník |Cerkev sv. Nikolaja (Chrám svätého Mikuláša) (1658) <br>{{koord novi|49.35250|21.70778|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bodruzal - Saint Nicholas Church.jpg|120px]] |- |Brežany, Okraj Prešov |Cerkev sv. Luke (Chrám svätého Lukáša Evangelistu) (1727) <br>{{koord novi|48.97859|21.11332|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Slovakia folk art Brezany 12.jpg|120px]] |- |Dobroslava, Okraj Svidník |Cerkev sv. Paraskeve (Chrám svätej Paraskievy) (1705) <br>{{koord novi|49.36525|21.62072|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Dobroslava cerkva 1a.jpg|120px]] |- | Malá Franková, Okraj Kežmarok | Cerkev sv. Jožefa z zvonikom <br>{{koord novi|49.31386|20.30450|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Frankówka MS2.jpg|120px]] |- |Frička, Okraj Bardejov |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1829) <br>{{koord novi|49.40155|21.08840|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Fricka, cerkiew (HB7).jpg|120px]] |- | Habura, Okraj Medzilaborce | Stara cerkev sv. Nikolaja (Kostol sv. Mikuláša, 1759) iz Malá Poľana, Okres Stropkov, je bila leta 1935 prestavljena v Hradec Králové, kopija te cerkve pa je bila leta 2011 obnovljena v Haburi.<ref>{{Webarchiv|url=http://www.muzeum.sk/dostol/default.php?obj=gkat&ix=malapolana |wayback=20070224022037 |text=Museum – Holzkirchen in der Slowakei |archiv-bot=2019-04-26 12:15:19 InternetArchiveBot }} (abgerufen am 7. März 2016)</ref> <br>{{koord novi|49.32550|21.86300|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Habura, cerkiew św. Mikołaja Cudotwórcy (HB2).jpg|120px]] |- | Havranec, Okraj Svidník | Cerkev Gospodovega vnebohoda (Chrám Nanebovstúpenia Pána) (1946) <br>{{koord novi|49.41160|21.55616|type:landmark|display=inline}} | grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- |Hervartov, Okraj Bardejov |Cerkev Frančiška Asiškega (Kostol svätého Františka z Assisi) (1655) <br>{{koord novi|49.24667|21.20366|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:SK-Hervartov-Holzkirche-01.jpg|100px]] |- |Hrabová Roztoka, Okraj Snina |Cerkev sv. Vasilija Velikega (Chrám svätého Bazila Veľkého) <br>{{koord novi|48.87781|22.29942|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Hrabova roztoka wooden church.jpg|120px]] |- |Hraničné, Okraj Stará Ľubovňa |Cerkev Brezmadežnega spočetja (Chrám Nepoškvrneného Počatia Presvätej Bohorodičky svätou Annou) (1785) <br>{{koord novi|49.37490|20.69953|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Hraničné.Holzkirche.JPG|100px]] |- | Humenné | Nekdanja cerkev sv. Mihaela iz Nove Sedlice v Skansenu Humenné (Kostol svätého archanjela Michala) (1764) <br>{{koord novi|48.94021|21.90982|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Humenne-Eglise archange St-Michel-summer.jpg|120px]] |- |Hunkovce, Okraj Svidník |Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1799) <br>{{koord novi|49.36084|21.65250|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Huncovce-Greek-Catholic Church.jpg|120px]] |- | Hutka, Okraj Bardejov | Cerkev Marijinega rojstva ali Kozma in Damjana (Chrám Narodenia Presvätej Bohorodičky, tudi Chrám svätých Kosmu a Damiána) (1923) <br>{{koord novi|49.40104|21.42670|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Hutka, cerkiew Świętych Kosmy i Damiana, widok ogólny.jpg|120px]] |- | Jalová, Okraj Snina | Cerkev sv. Jurija (Chrám svätého Juraja) (1792) <br>{{koord novi|49.03973|22.23622|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Jalová, cerkiew, widok o frontu.jpg|120px]] |- |Jedlinka, Okraj Bardejov |Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1763) <br>{{koord novi|49.39829|21.37282|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- |Kalná Roztoka, Okraj Snina |Cerkev sv. Janeza Krstnika (Chrám svätého Jána Krstiteľa) (1750) <br>{{koord novi|48.96732|22.32618|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Kalná Roztoka Cerkev2.jpg|120px]] |- | [[Kežmarok]] | Cerkev sv. Trojice v Kežmarku (Kostol Najsvätejšej Trojice), členkasta cerkev (1690) <br>{{koord novi|49.13333|20.42833|type:landmark|display=inline}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kežmarok-Artikulárny drevený kostol 4.JPG|120px]] |- |Korejovce, Okraj Svidník |Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Bohorodičky) (1764) <br>{{koord novi|49.37761|21.64489|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Korejovce cerkov.JPG|120px]] |- |Kožany, Okraj Bardejov |Cerkev Simona Petra (Chrám Stretnutia Pána so Simeonom) (1760) <br>{{koord novi|49.21676|21.48837|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Kostolik kozany.jpg|120px]] |- |Krajné Čierno, Okraj Svidník |Cerkev sv. Vasilija Velikega (Chrám svätého Bazila Veľkého) (1731)) <br>{{koord novi|49.35027|21.66410|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Krajne Cierno greckokatolicka cerkov zapadny pohľadZeliPV.jpg|120px]] |- |Krivé, Okraj Bardejov |Cerkev sv. Luke (Chrám svätého evangelistu Lukáša) (1826) <br>{{koord novi|49.29253|21.15016|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Krivé kostolík 05.jpg|120px]] |- | Kurimka, Okraj Svidník | Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1923) <br>{{koord novi|49.32076|21.43775|type:landmark|display=inline}} | grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Kurimka chrám.jpg|100px]] |- |Ladomirová, Okraj Svidník |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1742) <br>{{koord novi|49.32831|21.62662|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ladomirova cerkov 2.JPG|100px]] |- |Lukov, Okraj Prešov |Cerkev Kozma in Damjana v OT Benečiji (Chrám svätého Kozmu a Damiána) (1708) <br>{{koord novi|49.29172|21.07483|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Lukov kostolík 01.jpg|120px]] |- | Ľutina, Okraj Sabinov |Cerkev Svete družine (Chrám svätej Rodiny) (2015). Romarsko središče <br>{{koord novi|49.17511|21.04820|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Chrám svätej Rodiny Ľutina 16Slovakia3.JPG|120px]] |- | Medvedie, Okraj Svidník | Cerkev sv. Dimitrija Solunskega (Chrám svätého veľkomučeníka Dimitrija Solúnskeho) (1903) <br>{{koord novi|49.40024|21.64127|type:landmark|display=inline}} | pravoslavna | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- | Mikulášová, Okraj Bardejov | Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1730), zdaj v Skansen Bardejovské Kúpele <br>{{koord novi|49.38157|21.39344|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Bardejovské Kúpele skanzen 10 01.jpg|120px]] |- |Miroľa, Okraj Svidník |Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1770) <br>{{koord novi|49.32882|21.73299|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Mirola juzny pohlad na greckokatolicku cerkov ZeliPV.jpg|120px]] |- |Nižný Komárnik, Okraj Svidník |Cerkev Marijinega varstva (Cerkov Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1938) <br>{{koord novi|49.37507|21.69835|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Nizny Komarnik cerkov.jpg|120px]] |- |Potoky, Okraj Stropkov |Cerkev sv. Paraskeve (Chrám svätej Paraskevy) (1773) <br>{{koord novi|49.25846|21.62766|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Potoky chrám.jpg|100px]] |- |Príkra, Okraj Svidník |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1777) <br>{{koord novi|49.36240|21.73865|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Prikra severná strana ZeliPV.jpg|125px]] |- |Ruský Potok, Okraj Snina |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1730) <br>{{koord novi|49.02908|22.41076|type:landmark|display=inline}} |pravoslavna |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ruský Potok, dwie cerkwie.jpg|125px]] |- |Šemetkovce, Okraj Svidník |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1752) <br>{{koord novi|49.31229|21.66317|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Semetkovce chrám.jpg|125px]] |- | Šmigovec, Okraj Snina | Cerkev Kristusovega vnebohoda (Chrám Nanebovstúpenia Pána) (1755) <br>{{koord novi|48.89177|22.31886|type:landmark|display=inline}} |pravoslavna |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Wooden church Smigovec.jpg|120px]] |- | Dolný Smokovec | Cerkev Odrešenika (Kostol Najsvätejšieho Spasiteľa) (1891) <br>{{koord novi|49.13244|20.23973|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Dolny Smokovec-Erlöserkirche-3.jpg|120px]] |- | Starý Smokovec | Cerkev Brezmadežnega spočetja (Kostol Nepoškvrneného Počatia Panny Márie) (cerkev napol lesena, 1888) <br>{{koord novi|49.14124|20.22090|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Stary Smokovec Slovakia 85.JPG|120px]] |- | Stará Ľubovňa | Cerkev nadangela Mihaela (Drevený chrám sv. archanjela Michala), zdaj v muzeju na prostem Stará Ľubovňa, prvotno v Matysovi <br>{{koord novi|49.31722|20.69470|type:landmark|display=inline}} |grškokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Slovakia region Spis 21.jpg|100px]] |- | Svidník | Cerkev sv. Paraskeve (Chrám svätej Paraskevy) (1766), zdaj v Skansenu v Svidníku, prvotno v Nová Polianka <br>{{koord novi|49.30905|21.56745| type:landmark|display=inline}}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Nova Polianka skanzen Svidnik.jpg|100px]] |- | Tatranská Javorina, Okraj Poprad | Anina cerkev (Kostol svätej Anny) (1903) <br>{{koord novi|49.26550|20.13957|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tatranska Javorina-Annenkirche-3.jpg|100px]] |- | Tatranská Kotlina | Cerkev Marijinega vnebovzetja (Kostol nanebovzatia Panny Márie) (cerkev na pol lesa) <br>{{koord novi|49.23058|20.31642|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tatranska Kotlina-Fachwerkkirche.jpg|120px]] |- |Topoľa, Okraj Snina |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1700) <br>{{koord novi|49.04464|22.35655|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Topola.dr.cerkva2.JPG|125px]] |- |Tročany, Okraj Bardejov |Cerkev sv. Luke (Chrám svätého evangelistu Lukáša) (1739) <br>{{koord novi|49.18169|21.32107|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:SK-Trocany-Lukaskirche-02.jpg|125px]] |- |Uličské Krivé, Okraj Snina |Cerkev nadangela Mihaela (Chrám svätého Michala archanjela) (1718) <br>{{koord novi|48.99108|22.43785|type:landmark|display=inline}} |grškokat. |DS |align="center" style="padding:0" |[[Slika:Ulicske Krive church1.jpg|125px]] |- | Varadka, Okraj Bardejov | Cerkev Marijinega varstva (Chrám Ochrany Presvätej Bohorodičky) (1924) <br>{{koord novi|49.41370|21.38375|type:landmark|display=inline}} |pravoslavna |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Varadka, cerkiew, widok od strony wschodniej.jpg|120px]] |- | Vyšná Polianka, Okraj Bardejov | Cerkev sv. Paraskeve (Chrám svätej Paraskevy) (1919) <br>{{koord novi|49.42862|21.35405|type:landmark|display=inline}} | grškokat. | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:60x15transparent spacer.svg|120px]] |- | Vyšný Komárnik, Okraj Svidník | Cerkev Kozma in Damjana (Chrám sv. Kozmu a Damiána) (1924) <br>{{koord novi|49.40196|21.70385|type:landmark|display=inline}} | grškokat. | DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Vyšný Komárnik - kostol (by Pudelek).JPG|120px]] |- |} == [[Žilinski okraj]] == {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe4" ! Naselje ! Cerkev ! Religija ! Status ! Slika |- | Istebné, Okraj Dolný Kubín | Členkasta cerkev (1689) <br>{{koord novi|49.21645|19.22144|type:landmark|display=inline}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Istebne-Artikularkirche-05.jpg|120px]] |- | Korytnica-kúpele, Okraj Ružomberok | Cerkev sv. Andreja (Kostol svätého Ondreja) <br>{{koord novi|48.88922|19.28365|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Korytnica12Slovakia9.JPG|100px]] |- | Leštiny, Okraj Dolný Kubín | Členkasta cerkev (1689) <br>{{koord novi|49.18862|19.34946|type:landmark|display=inline}} |evang. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Lestiny-Artikularkirche-01.jpg|120px]] |- | Martin | Cerkev kralja Štefana (Kostol svätého Štefana Kráľa) iz Rudna, Okres Turčianske Teplice, zdaj v Skansenu v Martinu <br>{{koord novi|49.03841|18.92952|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Martin skanzen 13 01.jpg|120px]] |- | Martin | Zvonik v Skansenu v Martinu | – | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Martin skanzen 17 01.jpg|100px]] |- | Svätý Kríž, Okraj Liptovský Mikuláš |Členkasta cerkev, preseljena iz nekdanje vasi Paludza v sedemdesetih letih 20. stoletja <br>{{koord novi|49.03394|19.53697|type:landmark|display=inline}} |evang. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Sväty Kriz-Artikularkirche-02.jpg|120px]] |- |Trnové, Žilina |Cerkev sv. Jurija (Kostol svätého Juraja) <br>{{koord novi|49.19364|18.78769|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |DS |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Zilina, kostol svateho Juraja.jpg|120px]] |- |Tvrdošín |Cerkev Vseh svetih (Kostol Všetkých svätých) na pokopališču v Tvrdošínu. Najstarejša lesena cerkev (prvotno gotska iz začetka 15. stoletja), danes renesančna stavba iz let 1650 do 1654 z baročnim oltarjem iz konca 17./začetka 18. stoletja. <br>{{koord novi|49.33660|19.55905|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. |align="center"|[[Slika:Welterbe.svg|40px]] |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Tvrdosin-Holzkirche-03.jpg|120px]] |- | Zuberec, Okraj Tvrdošín | Elizabetina cerkev (Kostol svätej Alžbety) iz Zábreža v Oravskem muzeju v Zuberec-Brestová <br>{{koord novi|49.26161|19.66181|type:landmark|display=inline}} |rimskokat. | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:Múzeum oravskej dediny Zuberec - Brestová (10).jpg|120px]] |- | Zuberec, Okraj Tvrdošín | Zvonik v muzeju Orava v Zuberec-Brestová <br>{{koord novi|49.26161|19.66181|type:landmark|display=inline}} | – | |align="center" style="padding:0" | [[Slika:SK-Zuberec-Skansen-Turm-1.jpg|120px]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Vera Kapeller, Franz Mayer: Holzkirchen – neuentdeckte Baukultur in Böhmen, Mähren, Schlesien u. d. Slowakei, Herold-Verlag Wien, 1986, 192 S., ISBN 3-7008-0336-2 * Wolfgang Halfar: Die oberschlesischen Schrotholzkirchen – ein Beitrag zum Holzbau in Schlesien, München, Delp-Verlag, 1990, 160 S., ISBN 3-7689-0181-5 (enthält auch einige Kirchen in Österreichisch-Schlesien und der Slowakei) * ''Múzeá ľudovej architektúry v prírode a chránené objekty r. 1980'' (dt. Freilichtmuseen der Volksarchitektur und geschützte Objekte im Jahre 1980). In: ''Etnografický Atlas Slovenska,'' Bratislava 1990, S. 60, ISBN 80-224-0075-0 (slowak.; Kartenwerk mit Holzkirchen und -glockenstühlen) * Klaus Ahrens: Die frühen Holzkirchen Europas, 2 Bde., 2001, Theiss * Miloš Dudáš, Ivan Gojdič, Margita Šukajlová: Drevené kostoly, Verlag: DAJAMA, 2007, Edition: Kultúrne Krásy Slovenska, 127 S. (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Bardejov a okolie. Prešov: PETRA, 2007. 152 S., ISBN 978-80-8099-009-1 (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Svidník a okolie. Prešov: PETRA, 2007. 160 S., ISBN 978-80-8099-010-7 (slowak.) * František Pavlovský: Drevené gréckokatolícke chrámy na východnom Slovensku. Humenné, okolie a iné. Prešov: PETRA, 2008. 144 S., ISBN 978-80-8099-032-9 (slowak.) == Zunanje povezave == {{Commonscat|Wooden churches in Slovakia}} * [http://www.drevenechramy.sk/de/ Holzkirchen in der Slowakei] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://www.muzeum.sk/dostol/ Museum – Holzkirchen in der Slowakei] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://www.drevenecerkvy.szm.com/ Marko Ivan: Holz-Sakralarchitektur in den Karpaten] (abgerufen am 7. März 2016) * [http://slovakia.travel/de/slowakei-entdecken/kultur-und-denkmaeler/holzkirchen Slowakei – Holzkirchen] (abgerufen am 7. März 2016) [[Kategorija:Cerkve na Slovaškem]] [[Kategorija:Lesene cerkve]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Slovaškem]] 0785c26ynykgczyjnhgwgukydkexuv3 10 600483 6655765 2026-04-04T15:44:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infobox|child={{{child|{{{embed|}}}}}} | bodyclass = biography biota | title = {{#switch:{{{child|{{{embed|}}}}}}|yes=<!--empty when this infobox is embedded-->|#default={{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{#ifeq:{{lc:{{{landscape|}}}}}|yes|{{min|300|{{#if:{{#ifexpr:{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|300|{{{image size|{{{image_size|{{{ima...« 6655765 wikitext text/x-wiki {{Infobox|child={{{child|{{{embed|}}}}}} | bodyclass = biography biota | title = {{#switch:{{{child|{{{embed|}}}}}}|yes=<!--empty when this infobox is embedded-->|#default={{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{#ifeq:{{lc:{{{landscape|}}}}}|yes|{{min|300|{{#if:{{#ifexpr:{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|300|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}}}x200px|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|1}}}|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image caption|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | label1 = Druga imena | data1 = {{{othername|}}} | label2 = [[Vrsta (biologija)|Vrsta]] | class2 = binominal | data2 = {{{species|}}}<includeonly>{{#if:{{{species|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label3 = [[Pasma]] | class3 = breed | data3 = {{{breed|}}}<includeonly>{{#if:{{{breed|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label4 = Spol | data4 = {{{sex|{{{gender|}}}}}} | label5 = Skoten | data5 = {{br separated entries|{{#if:{{{birth_name|}}}|<span class="nickname">{{{birth_name|}}}</span>}}|{{{birth_date|}}}|{{{birth_place|}}}}} | label6 = Izvaljen | data6 = {{br separated entries|{{#if:{{{hatch_name|}}}|<span class="nickname">{{{hatch_name|}}}</span>}}|{{{hatch_date|}}}|{{{hatch_place|}}}}} | label7 = Died | data7 = {{br separated entries|{{{death_date|}}}|{{{death_place|}}}}} | label8 = Razlog&nbsp;smrti | data8 = {{{death_cause|}}} | label9 = Pokopan | class9 = label | data9 = {{br separated entries|{{{resting_place|}}}|{{{resting_place_coordinates|}}}}} | class10 = category | label10 = Nationality | data10 = {{{nationality|}}} | label11 = Poklic | class11 = role | data11 = {{{occupation|}}} | label12 = Zaposlovalec | class12 = org | data12 = {{{employer|}}} | label13 = Pomembnost | data13 = {{{role|}}} | label14 = Leta aktivnosti | data14 = {{{years_active|}}} | label15 = Poznan&nbsp;po | data15 = {{{known_for|{{{known|}}}}}} | label16 = Dresura | data16 = {{{tricks|}}} | label17 = Titula | data17 = {{{title|}}} | label18 = Obdobje | data18 = {{{term|}}} | label19 = Predhodnik | data19 = {{{predecessor|}}} | label20 = Naslednik | data20 = {{{successor|}}} | label21 = {{#if:{{{owners|}}}|Lastniki|Lastnik{{pluralize from text|{{{owner|}}}|plural=i}}}} | data21 = {{{owners|{{{owner|}}}}}} | label22 = Residence | data22 = {{{residence|}}} | label23 = Starš{{pluralize from text|{{{parents|}}}|plural=i}} | data23 = {{{parents|}}} | label24 = Parter{{pluralize from text|{{{mate|}}}|plural=ji}} | data24 = {{{mate|}}} | label25 = Potomci | data25 = {{{children|}}} | label26 = Teža | data26 = {{convinfobox|{{{weight_kg|}}}|kg|{{{weight_st|}}}|st|{{{weight_lb|}}}|lb|{{#if:{{{weight_kg|}}}|0}}}}{{#if:{{{weight|}}}|{{Infopolje Oseba/teža|{{{weight}}}}}}} | label27 = Višina | data27 = {{convinfobox|{{{height_cm|}}}|cm|{{{height_ft|}}}|ft|{{{height_in|}}}|in|{{#if:{{{height_in|}}}|0}}}}{{#if:{{{height|}}}|{{Infopolje Oseba/višina|{{{height}}}}}}} | label28 = Izgled | data28 = {{{appearance|}}} | label29 = Poimenovan po | data29 = {{{namedafter|}}} | label30 = Nagrade | data30 = {{{awards|}}} | data31 = {{{misc|{{{module|}}}}}} | data32 = {{{misc|{{{module2|}}}}}} | data33 = {{{misc|{{{module3|}}}}}} | data34 = {{{misc|{{{module4|}}}}}} | data35 = {{{misc|{{{module5|}}}}}} | data36 = {{#if:{{{website|}}}|{{{website|}}}}} | below = {{#if:{{{footnotes|}}}|'''Opombe'''<div style="line-height:1.2em;">{{{footnotes}}}</div>}} | belowstyle = border-top:1px solid #aaaaaa; text-align:left }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje žival z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Žival]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | appearance | awards | birth_date | birth_name | birth_place | breed | caption | child | children | death_cause | death_date | death_place | embed | employer | footnotes | gender | sex | hatch_date | hatch_name | hatch_place | height | height_cm | height_ft | height_in | image | image caption | image size | image_caption | image_size | image_upright | imagesize | landscape | known | known_for | mate | misc | module | module2 | module3 | module4 | module5 | name | namedafter | nationality | occupation | othername | owner | owners | parents | predecessor | residence | resting_place | resting_place_coordinates | role | species | successor | term | title | tricks | website | weight | weight_kg | weight_lb | weight_st | years_active }}<noinclude>{{Documentation}}{{purge}}<!-- Add categories and inter-wikis to the /doc subpage, not here! --></noinclude> sldoqcvjt7emel5xb7zsdh0ouz56v7a 6655766 6655765 2026-04-04T15:44:44Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox animal]] na [[Predloga:Infopolje Žival]] 6655765 wikitext text/x-wiki {{Infobox|child={{{child|{{{embed|}}}}}} | bodyclass = biography biota | title = {{#switch:{{{child|{{{embed|}}}}}}|yes=<!--empty when this infobox is embedded-->|#default={{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{#ifeq:{{lc:{{{landscape|}}}}}|yes|{{min|300|{{#if:{{#ifexpr:{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|300|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}}}x200px|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|1}}}|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image caption|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | label1 = Druga imena | data1 = {{{othername|}}} | label2 = [[Vrsta (biologija)|Vrsta]] | class2 = binominal | data2 = {{{species|}}}<includeonly>{{#if:{{{species|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label3 = [[Pasma]] | class3 = breed | data3 = {{{breed|}}}<includeonly>{{#if:{{{breed|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label4 = Spol | data4 = {{{sex|{{{gender|}}}}}} | label5 = Skoten | data5 = {{br separated entries|{{#if:{{{birth_name|}}}|<span class="nickname">{{{birth_name|}}}</span>}}|{{{birth_date|}}}|{{{birth_place|}}}}} | label6 = Izvaljen | data6 = {{br separated entries|{{#if:{{{hatch_name|}}}|<span class="nickname">{{{hatch_name|}}}</span>}}|{{{hatch_date|}}}|{{{hatch_place|}}}}} | label7 = Died | data7 = {{br separated entries|{{{death_date|}}}|{{{death_place|}}}}} | label8 = Razlog&nbsp;smrti | data8 = {{{death_cause|}}} | label9 = Pokopan | class9 = label | data9 = {{br separated entries|{{{resting_place|}}}|{{{resting_place_coordinates|}}}}} | class10 = category | label10 = Nationality | data10 = {{{nationality|}}} | label11 = Poklic | class11 = role | data11 = {{{occupation|}}} | label12 = Zaposlovalec | class12 = org | data12 = {{{employer|}}} | label13 = Pomembnost | data13 = {{{role|}}} | label14 = Leta aktivnosti | data14 = {{{years_active|}}} | label15 = Poznan&nbsp;po | data15 = {{{known_for|{{{known|}}}}}} | label16 = Dresura | data16 = {{{tricks|}}} | label17 = Titula | data17 = {{{title|}}} | label18 = Obdobje | data18 = {{{term|}}} | label19 = Predhodnik | data19 = {{{predecessor|}}} | label20 = Naslednik | data20 = {{{successor|}}} | label21 = {{#if:{{{owners|}}}|Lastniki|Lastnik{{pluralize from text|{{{owner|}}}|plural=i}}}} | data21 = {{{owners|{{{owner|}}}}}} | label22 = Residence | data22 = {{{residence|}}} | label23 = Starš{{pluralize from text|{{{parents|}}}|plural=i}} | data23 = {{{parents|}}} | label24 = Parter{{pluralize from text|{{{mate|}}}|plural=ji}} | data24 = {{{mate|}}} | label25 = Potomci | data25 = {{{children|}}} | label26 = Teža | data26 = {{convinfobox|{{{weight_kg|}}}|kg|{{{weight_st|}}}|st|{{{weight_lb|}}}|lb|{{#if:{{{weight_kg|}}}|0}}}}{{#if:{{{weight|}}}|{{Infopolje Oseba/teža|{{{weight}}}}}}} | label27 = Višina | data27 = {{convinfobox|{{{height_cm|}}}|cm|{{{height_ft|}}}|ft|{{{height_in|}}}|in|{{#if:{{{height_in|}}}|0}}}}{{#if:{{{height|}}}|{{Infopolje Oseba/višina|{{{height}}}}}}} | label28 = Izgled | data28 = {{{appearance|}}} | label29 = Poimenovan po | data29 = {{{namedafter|}}} | label30 = Nagrade | data30 = {{{awards|}}} | data31 = {{{misc|{{{module|}}}}}} | data32 = {{{misc|{{{module2|}}}}}} | data33 = {{{misc|{{{module3|}}}}}} | data34 = {{{misc|{{{module4|}}}}}} | data35 = {{{misc|{{{module5|}}}}}} | data36 = {{#if:{{{website|}}}|{{{website|}}}}} | below = {{#if:{{{footnotes|}}}|'''Opombe'''<div style="line-height:1.2em;">{{{footnotes}}}</div>}} | belowstyle = border-top:1px solid #aaaaaa; text-align:left }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje žival z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Žival]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | appearance | awards | birth_date | birth_name | birth_place | breed | caption | child | children | death_cause | death_date | death_place | embed | employer | footnotes | gender | sex | hatch_date | hatch_name | hatch_place | height | height_cm | height_ft | height_in | image | image caption | image size | image_caption | image_size | image_upright | imagesize | landscape | known | known_for | mate | misc | module | module2 | module3 | module4 | module5 | name | namedafter | nationality | occupation | othername | owner | owners | parents | predecessor | residence | resting_place | resting_place_coordinates | role | species | successor | term | title | tricks | website | weight | weight_kg | weight_lb | weight_st | years_active }}<noinclude>{{Documentation}}{{purge}}<!-- Add categories and inter-wikis to the /doc subpage, not here! --></noinclude> sldoqcvjt7emel5xb7zsdh0ouz56v7a 6655778 6655766 2026-04-04T16:01:30Z Pinky sl 2932 6655778 wikitext text/x-wiki {{Infobox|child={{{child|{{{embed|}}}}}} | bodyclass = biography biota | title = {{#switch:{{{child|{{{embed|}}}}}}|yes=<!--empty when this infobox is embedded-->|#default={{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{#ifeq:{{lc:{{{landscape|}}}}}|yes|{{min|300|{{#if:{{#ifexpr:{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|300|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}}}x200px|{{{image size|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|1}}}|alt={{{alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{{image caption|{{{caption|{{{image_caption|}}}}}}}}} | label1 = Druga imena | data1 = {{{othername|}}} | label2 = [[Vrsta (biologija)|Vrsta]] | class2 = binominal | data2 = {{{species|}}}<includeonly>{{#if:{{{species|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label3 = [[Pasma]] | class3 = breed | data3 = {{{breed|}}}<includeonly>{{#if:{{{breed|}}}|{{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:0}}|[[Kategorija:Članki z 'species' mikroformati]]}}}}</includeonly> | label4 = Spol | data4 = {{{sex|{{{gender|}}}}}} | label5 = Skoten | data5 = {{br separated entries|{{#if:{{{birth_name|}}}|<span class="nickname">{{{birth_name|}}}</span>}}|{{{birth_date|}}}|{{{birth_place|}}}}} | label6 = Izvaljen | data6 = {{br separated entries|{{#if:{{{hatch_name|}}}|<span class="nickname">{{{hatch_name|}}}</span>}}|{{{hatch_date|}}}|{{{hatch_place|}}}}} | label7 = Died | data7 = {{br separated entries|{{{death_date|}}}|{{{death_place|}}}}} | label8 = Razlog&nbsp;smrti | data8 = {{{death_cause|}}} | label9 = Pokopan | class9 = label | data9 = {{br separated entries|{{{resting_place|}}}|{{{resting_place_coordinates|}}}}} | class10 = category | label10 = Nationality | data10 = {{{nationality|}}} | label11 = Poklic | class11 = role | data11 = {{{occupation|}}} | label12 = Zaposlovalec | class12 = org | data12 = {{{employer|}}} | label13 = Pomembnost | data13 = {{{role|}}} | label14 = Leta aktivnosti | data14 = {{{years_active|}}} | label15 = Poznan&nbsp;po | data15 = {{{known_for|{{{known|}}}}}} | label16 = Dresura | data16 = {{{tricks|}}} | label17 = Titula | data17 = {{{title|}}} | label18 = Obdobje | data18 = {{{term|}}} | label19 = Predhodnik | data19 = {{{predecessor|}}} | label20 = Naslednik | data20 = {{{successor|}}} | label21 = Lastniki | data21 = {{{owners|{{{owner|}}}}}} | label22 = Residence | data22 = {{{residence|}}} | label23 = Starši | data23 = {{{parents|}}} | label24 = Parterji | data24 = {{{mate|}}} | label25 = Potomci | data25 = {{{children|}}} | label26 = Teža | data26 = {{convinfobox|{{{weight_kg|}}}|kg|{{{weight_st|}}}|st|{{{weight_lb|}}}|lb|{{#if:{{{weight_kg|}}}|0}}}}{{#if:{{{weight|}}}|{{Infopolje Oseba/teža|{{{weight}}}}}}} | label27 = Višina | data27 = {{convinfobox|{{{height_cm|}}}|cm|{{{height_ft|}}}|ft|{{{height_in|}}}|in|{{#if:{{{height_in|}}}|0}}}}{{#if:{{{height|}}}|{{Infopolje Oseba/višina|{{{height}}}}}}} | label28 = Izgled | data28 = {{{appearance|}}} | label29 = Poimenovan po | data29 = {{{namedafter|}}} | label30 = Nagrade | data30 = {{{awards|}}} | data31 = {{{misc|{{{module|}}}}}} | data32 = {{{misc|{{{module2|}}}}}} | data33 = {{{misc|{{{module3|}}}}}} | data34 = {{{misc|{{{module4|}}}}}} | data35 = {{{misc|{{{module5|}}}}}} | data36 = {{#if:{{{website|}}}|{{{website|}}}}} | below = {{#if:{{{footnotes|}}}|'''Opombe'''<div style="line-height:1.2em;">{{{footnotes}}}</div>}} | belowstyle = border-top:1px solid #aaaaaa; text-align:left }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje žival z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Žival]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| alt | appearance | awards | birth_date | birth_name | birth_place | breed | caption | child | children | death_cause | death_date | death_place | embed | employer | footnotes | gender | sex | hatch_date | hatch_name | hatch_place | height | height_cm | height_ft | height_in | image | image caption | image size | image_caption | image_size | image_upright | imagesize | landscape | known | known_for | mate | misc | module | module2 | module3 | module4 | module5 | name | namedafter | nationality | occupation | othername | owner | owners | parents | predecessor | residence | resting_place | resting_place_coordinates | role | species | successor | term | title | tricks | website | weight | weight_kg | weight_lb | weight_st | years_active }}<noinclude>{{Documentation}}{{purge}}<!-- Add categories and inter-wikis to the /doc subpage, not here! --></noinclude> 26ji6oa4fysjv02oixfwz4q88u1idz7 10 600484 6655767 2026-04-04T15:44:44Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox animal]] na [[Predloga:Infopolje Žival]] 6655767 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Žival]] djbeurp380dlvq7msqpwgolof6vofup 10 600485 6655770 2026-04-04T15:47:22Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{About|the infobox used for specific animals with given names, including individual pets|the animal species|Template:Taxobox#Animal species}} ==Usage== The infobox may be added by pasting the template as shown below into an article. All fields are optional and unused parameter names can be left blank or o...« 6655770 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{About|the infobox used for specific animals with given names, including individual pets|the animal species|Template:Taxobox#Animal species}} ==Usage== The infobox may be added by pasting the template as shown below into an article. All fields are optional and unused parameter names can be left blank or omitted. {{Parameter names example | name | image | image_size <!-- | image size | imagesize --> | image_upright | landscape | alt | caption | othername | species | breed | sex | birth_name | birth_date | birth_place | hatch_name | hatch_date | hatch_place | death_date | death_place | death_cause | resting_place | resting_place_coordinates | nationality | occupation | employer | role | years_active | known_for <!-- | known --> | tricks | title | term | predecessor | successor | owner | residence | parents | mate | children <!-- | weight_kg | weight_st | weight_lb --> | weight <!-- | height_cm | height_ft | height_in --> | height | appearance | namedafter | awards | website | module | module2 | module3 | module4 | module5 | footnotes }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Žival | name = | image = | image_upright = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = <!-- descriptive text for use by speech synthesis (text-to-speech) software --> | caption = | othername = | species = | breed = | sex = | birth_name = <!-- (or hatch_name= value; for non-mammals) --> | birth_date = <!-- (or hatch_date= value; for non-mammals) --> | birth_place = <!-- (or hatch_place= value; for non-mammals)--> | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | nationality = <!-- use only when necessary per [[WP:INFONAT]] --> | occupation = | employer = | role = | years_active = | known_for = | tricks = | awards = | title = | term = | predecessor = | successor = | owner = | residence = | parents = | mate = | children = | weight = | height = | appearance = | namedafter = | module = | module2 = | module3 = | module4 = | module5 = | website = | footnotes = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Parametri == {| class="wikitable" ! Parameter ! Explanation |- | name | The given name of the animal. Use the animal's common name, typically the name of article, if multiple names are used. If omitted or blank it defaults to the name of the article. |- | image | Image file name. Use only the file name such as abc.jpg, xyz.png, 123.gif, etc. Do not use syntax such as <del><nowiki>[[File:abc.jpg]]</nowiki></del> or <del><nowiki>[[File:abc.jpg|200px]]</nowiki></del>. |- | image_size | For example, 150px |- | image_upright | Image scaling factor, e.g. 1.2 for 120% |- | landscape | Set to "yes" when using wide, short images. The image height (rather than width) will be limited to 200 pixels. |- | alt | The [[alt attribute]] for the image, for readers who cannot see the image. See [[WP:ALT]]. |- | caption | Photograph caption. Try to include date of photo and the photographer. |- | birth_name | Name at birth if it has changed since birth. |- | othername | Other appellation(s) that the animal has been known by. |- | species | The scientific (aka "Latin") [[species]] name of the animal. |- | breed | The [[breed]] of the animal. |- | sex | The [[sex]] of the animal. |- | birth_date | Date of birth. Consider using {{tl|birth date and age}} if the animal is living, otherwise use {{tl|birth date}}. |- | birth_place | Place of birth: town, city, state, country. |- | death_date | Date of death. Consider using {{tl|death date and age}}. |- | death_place | Place of death: town, city, state, country. |- | death_cause | Should be clearly defined, and should only be included when the cause of death has significance for the subject's notability |- | resting_place | Name of cemetery; place of ash-scattering, etc. |- | resting_place_coordinates | Coordinates of cemetery; place of ash-scattering, etc. using {{tl|coord}} with ''display=inline,title''. For graves, please be as precise as possible. |- | nationality | The country the animal is from. |- | occupation | The occupation(s) animal is known for, e.g. [[pet]], [[wiktionary:mouser|mouser]], [[actor]]. |- | employer | The employer of the animal. |- | role | If the animal is/was an actor, insert any famous roles the animal is known for. |- | years_active | The years that the animal was active in its career. Use the format: <blockquote><nowiki>year of first professional performance</nowiki>–<nowiki>year of final professional appearance</nowiki></blockquote>Note: If still active, use "present" in place of the end year. |- | known | A brief description of why the animal is notable. |- | tricks | Notable tricks the animal has been [[animal training|trained]] to perform. |- | awards | Any awards won. |- | title | Any title the animal has held. |- | term | The years the animal held the '''title''' listed above. |- | predecessor | The name of the animal who previously held the '''title''' listed above. |- | successor | The name of the animal who subsequently held the '''title''' listed above. |- | owner | The animal's owner. |- | residence | Place of residence |- | parents | The names of the animal's ''notable'' parent(s) (<nowiki><br /></nowiki>). |- | mate | The names of ''especially notable'' mate(s) of the animal(<nowiki><br /></nowiki>). |- | children | The names of ''especially notable'' offspring of the animal(<nowiki><br /></nowiki>). |- | weight | The weight of the animal (should also include the date). |- | height | The height of the animal (should also include the date). |- | appearance | The physical appearance of the animal ([[Animal coat|Coat]] type, color, distinguishing features). |- | namedafter | Who or what the animal was named after. |- | website | The animal's official website. Use only the link such as <nowiki>http://www.example.com/</nowiki>. Do not use syntax such as <del><nowiki>[http://www.example.com/]</nowiki></del>. |- | {{ubl | '''module''' | '''module2''' | '''module3''' | '''module4''' | '''module5'''}} | Used for embedding other infoboxes into this one. |} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "The given name of the animal. Use the animal's common name, typically the name of article, if multiple names are used. If omitted or blank it defaults to the name of the article.", "type": "string", "suggested": true }, "image": { "label": "Image", "description": "Image file name. Use only the file name such as abc.jpg, xyz.png, 123.gif, etc.", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image size", "description": "For example, 150px", "type": "string", "aliases": [ "imagesize", "image size" ] }, "image_upright": { "label": "Image upright", "description": "Image scaling factor, e.g. 1.2 for 120%", "type": "number" }, "landscape": { "label": "Landscape", "description": "Set to \"yes\" when using wide, short images. The image height (rather than width) will be limited to 200 pixels.", "type": "string", "autovalue": "yes" }, "alt": { "label": "Alt", "description": "The [[alt attribute]] for the image, for readers who cannot see the image. See [[WP:ALT]].", "type": "string" }, "caption": { "label": "Caption", "description": "Photograph caption. Try to include date of photo and the photographer.", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "image caption", "image_caption" ] }, "birth_name": { "label": "Birth name", "description": "Name at birth if it has changed since birth.", "type": "string" }, "othername": { "label": "Other name", "description": "Other appellation(s) that the animal has been known by.", "type": "string" }, "species": { "label": "Species", "description": "The scientific (aka \"Latin\") [[species]] name of the animal.", "type": "string", "suggested": true }, "breed": { "label": "Breed", "description": "The [[breed]] of the animal.", "type": "string", "suggested": true }, "sex": { "label": "Sex", "description": "The [[sex]] of the animal.", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "gender" ] }, "birth_date": { "label": "Birth date", "description": "Date of birth. Consider using {{birth date and age}} if the animal is living, otherwise use {{birth date}}.", "type": "string", "suggested": true }, "birth_place": { "label": "Birth place", "description": "Place of birth: town, city, state, country.", "type": "string", "suggested": true }, "death_date": { "label": "Death date", "description": "Date of death. Consider using {{death date and age}}.", "type": "string" }, "death_place": { "label": "Death place", "description": "Place of death: town, city, state, country.", "type": "string" }, "death_cause": { "label": "Death cause", "description": "Should be clearly defined, and should only be included when the cause of death has significance for the subject's notability", "type": "string" }, "resting_place": { "label": "Resting place", "description": "Name of cemetery; place of ash-scattering, etc.", "type": "string" }, "resting_place_coordinates": { "label": "Resting place coordinates", "description": "Coordinates of cemetery; place of ash-scattering, etc. using {{coord}} with ''display=inline,title''. For graves, please be as precise as possible.", "type": "string" }, "nationality": { "label": "Nationality", "description": "The country the animal is from.", "type": "string" }, "occupation": { "label": "Occupation", "description": "The occupation(s) animal is known for, e.g. [[pet]], [[wiktionary:mouser|mouser]], [[actor]].", "type": "string" }, "employer": { "label": "Employer", "description": "The employer of the animal.", "type": "string" }, "role": { "label": "Role", "description": "If the animal is/was an actor, insert any famous roles the animal is known for.", "type": "string" }, "years_active": { "label": "Years active", "description": "The years that the animal was active in its career. Use the format: <blockquote><nowiki>year of first professional performance</nowiki>–<nowiki>year of final professional appearance</nowiki></blockquote>Note: If still active, use \"present\" in place of the end year.", "type": "string" }, "known": { "label": "Known", "description": "A brief description of why the animal is notable.", "aliases": [ "known_for" ] }, "tricks": { "label": "Tricks", "description": "Notable tricks the animal has been [[animal training|trained]] to perform." }, "awards": { "label": "Awards", "description": "Any awards won." }, "title": { "label": "Title", "description": "Any title the animal has held." }, "term": { "label": "Term", "description": "The years the animal held the '''title''' listed above." }, "predecessor": { "label": "Predecessor", "description": "The name of the animal who previously held the '''title''' listed above." }, "successor": { "label": "Successor", "description": "The name of the animal who subsequently held the '''title''' listed above." }, "owner": { "label": "Owner", "description": "The animal's owner. Use owners if there are multiple.", "type": "string" }, "residence": { "label": "Residence", "description": "Place of residence", "type": "string" }, "parents": { "label": "Parents", "description": "The names of the animal's ''notable'' parent(s).", "type": "string" }, "mate": { "label": "Mate", "description": "The names of ''especially notable'' mate(s) of the animal.", "type": "string" }, "children": { "label": "Children", "description": "The names of ''especially notable'' offspring of the animal.", "type": "string" }, "weight": { "label": "Weight", "description": "The weight of the animal (should also include the date)." }, "height": { "label": "Height", "description": "The height of the animal (should also include the date)." }, "appearance": { "label": "Appearance", "description": "The appearance of the animal." }, "namedafter": { "label": "Named After", "description": "Who or what the animal was named after.", "type": "string" }, "website": { "label": "Website", "description": "The animal's official website. Use only the link such as {{URL|example.com}} or {{Official URL}}", "type": "wiki-template-name" }, "embed": { "aliases": [ "child" ], "label": "Embed", "description": "If this is a child or embed of another infobox" }, "hatch_name": { "label": "Hatch Name", "type": "string" }, "hatch_date": { "label": "Hatch Date" }, "hatch_place": { "label": "Hatch Place", "type": "string" }, "owners": { "label": "Owners", "description": "The animal's owners. Use owner if there is only one.", "type": "string" }, "weight_kg": { "label": "Weight (kilos)", "description": "The animal's weight in kilograms. Will be converted automatically.", "type": "number" }, "weight_st": {}, "weight_lb": { "label": "Weight (pounds)", "description": "The animal's weight, in pounds. Will be converted.", "type": "number" }, "height_cm": { "label": "Height (cm)", "description": "This animal's height in centimeters. Will be converted.", "type": "number" }, "height_ft": { "label": "Height (ft)", "description": "This animal's height in feet. Will be converted.", "type": "number" }, "height_in": { "label": "Height (inches)", "description": "This animal's height in inches. Will be converted.", "type": "number" }, "module": { "aliases": [ "misc" ], "label": "Module 1", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module2": { "label": "Module 2", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module3": { "label": "Module 3", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module4": { "label": "Module 4", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module5": { "label": "Module 5", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "footnotes": { "label": "Footnotes", "description": "Notes at the bottom of the infobox.", "type": "string" } }, "description": "Infobox used for specific animals with given names, including individual pets", "paramOrder": [ "name", "image", "image_size", "image_upright", "caption", "landscape", "alt", "othername", "species", "breed", "sex", "birth_name", "birth_date", "birth_place", "hatch_name", "hatch_date", "hatch_place", "death_date", "death_place", "death_cause", "resting_place", "resting_place_coordinates", "nationality", "occupation", "employer", "role", "years_active", "known", "tricks", "awards", "title", "term", "predecessor", "successor", "owner", "owners", "residence", "parents", "mate", "children", "weight", "weight_lb", "weight_kg", "weight_st", "height", "height_cm", "height_ft", "height_in", "appearance", "namedafter", "website", "module", "module2", "module3", "module4", "module5", "footnotes", "embed" ], "format": "block" } </templatedata> == Microformat == {{UF-species}} == Sledilna karegorija == * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Žival z neznanimi parametri}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line and interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za živali|žival]] [[Kategorija:Predloge, ki generirajo 'species' mikroformat|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> ob3vopkgxz16qje3bmzgqopahj21rnc 6655777 6655770 2026-04-04T15:58:47Z Pinky sl 2932 6655777 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- EDIT TEMPLATE DOCUMENTATION BELOW THIS LINE --> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{About|infopolju, ki se uporablja za posamezne živali z danim lastnim imenom, vključno z posameznimi ljubljenčki|živalske vrste|Predloga:Taxobox#Živali}} ==Uporaba== The infobox may be added by pasting the template as shown below into an article. All fields are optional and unused parameter names can be left blank or omitted. {{Parameter names example | name | image | image_size <!-- | image size | imagesize --> | image_upright | landscape | alt | caption | othername | species | breed | sex | birth_name | birth_date | birth_place | hatch_name | hatch_date | hatch_place | death_date | death_place | death_cause | resting_place | resting_place_coordinates | nationality | occupation | employer | role | years_active | known_for <!-- | known --> | tricks | title | term | predecessor | successor | owner | residence | parents | mate | children <!-- | weight_kg | weight_st | weight_lb --> | weight <!-- | height_cm | height_ft | height_in --> | height | appearance | namedafter | awards | website | module | module2 | module3 | module4 | module5 | footnotes }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto;"> {{Infopolje Žival | name = | image = | image_upright = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = <!-- descriptive text for use by speech synthesis (text-to-speech) software --> | caption = | othername = | species = | breed = | sex = | birth_name = <!-- (or hatch_name= value; for non-mammals) --> | birth_date = <!-- (or hatch_date= value; for non-mammals) --> | birth_place = <!-- (or hatch_place= value; for non-mammals)--> | death_date = | death_place = | death_cause = | resting_place = | resting_place_coordinates = | nationality = <!-- use only when necessary per [[WP:INFONAT]] --> | occupation = | employer = | role = | years_active = | known_for = | tricks = | awards = | title = | term = | predecessor = | successor = | owner = | residence = | parents = | mate = | children = | weight = | height = | appearance = | namedafter = | module = | module2 = | module3 = | module4 = | module5 = | website = | footnotes = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Parametri == {| class="wikitable" ! Parameter ! Explanation |- | name | The given name of the animal. Use the animal's common name, typically the name of article, if multiple names are used. If omitted or blank it defaults to the name of the article. |- | image | Image file name. Use only the file name such as abc.jpg, xyz.png, 123.gif, etc. Do not use syntax such as <del><nowiki>[[File:abc.jpg]]</nowiki></del> or <del><nowiki>[[File:abc.jpg|200px]]</nowiki></del>. |- | image_size | For example, 150px |- | image_upright | Image scaling factor, e.g. 1.2 for 120% |- | landscape | Set to "yes" when using wide, short images. The image height (rather than width) will be limited to 200 pixels. |- | alt | The [[alt attribute]] for the image, for readers who cannot see the image. See [[WP:ALT]]. |- | caption | Photograph caption. Try to include date of photo and the photographer. |- | birth_name | Name at birth if it has changed since birth. |- | othername | Other appellation(s) that the animal has been known by. |- | species | The scientific (aka "Latin") [[species]] name of the animal. |- | breed | The [[breed]] of the animal. |- | sex | The [[sex]] of the animal. |- | birth_date | Date of birth. Consider using {{tl|birth date and age}} if the animal is living, otherwise use {{tl|birth date}}. |- | birth_place | Place of birth: town, city, state, country. |- | death_date | Date of death. Consider using {{tl|death date and age}}. |- | death_place | Place of death: town, city, state, country. |- | death_cause | Should be clearly defined, and should only be included when the cause of death has significance for the subject's notability |- | resting_place | Name of cemetery; place of ash-scattering, etc. |- | resting_place_coordinates | Coordinates of cemetery; place of ash-scattering, etc. using {{tl|coord}} with ''display=inline,title''. For graves, please be as precise as possible. |- | nationality | The country the animal is from. |- | occupation | The occupation(s) animal is known for, e.g. [[pet]], [[wiktionary:mouser|mouser]], [[actor]]. |- | employer | The employer of the animal. |- | role | If the animal is/was an actor, insert any famous roles the animal is known for. |- | years_active | The years that the animal was active in its career. Use the format: <blockquote><nowiki>year of first professional performance</nowiki>–<nowiki>year of final professional appearance</nowiki></blockquote>Note: If still active, use "present" in place of the end year. |- | known | A brief description of why the animal is notable. |- | tricks | Notable tricks the animal has been [[animal training|trained]] to perform. |- | awards | Any awards won. |- | title | Any title the animal has held. |- | term | The years the animal held the '''title''' listed above. |- | predecessor | The name of the animal who previously held the '''title''' listed above. |- | successor | The name of the animal who subsequently held the '''title''' listed above. |- | owner | The animal's owner. |- | residence | Place of residence |- | parents | The names of the animal's ''notable'' parent(s) (<nowiki><br /></nowiki>). |- | mate | The names of ''especially notable'' mate(s) of the animal(<nowiki><br /></nowiki>). |- | children | The names of ''especially notable'' offspring of the animal(<nowiki><br /></nowiki>). |- | weight | The weight of the animal (should also include the date). |- | height | The height of the animal (should also include the date). |- | appearance | The physical appearance of the animal ([[Animal coat|Coat]] type, color, distinguishing features). |- | namedafter | Who or what the animal was named after. |- | website | The animal's official website. Use only the link such as <nowiki>http://www.example.com/</nowiki>. Do not use syntax such as <del><nowiki>[http://www.example.com/]</nowiki></del>. |- | {{ubl | '''module''' | '''module2''' | '''module3''' | '''module4''' | '''module5'''}} | Used for embedding other infoboxes into this one. |} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "The given name of the animal. Use the animal's common name, typically the name of article, if multiple names are used. If omitted or blank it defaults to the name of the article.", "type": "string", "suggested": true }, "image": { "label": "Image", "description": "Image file name. Use only the file name such as abc.jpg, xyz.png, 123.gif, etc.", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "image_size": { "label": "Image size", "description": "For example, 150px", "type": "string", "aliases": [ "imagesize", "image size" ] }, "image_upright": { "label": "Image upright", "description": "Image scaling factor, e.g. 1.2 for 120%", "type": "number" }, "landscape": { "label": "Landscape", "description": "Set to \"yes\" when using wide, short images. The image height (rather than width) will be limited to 200 pixels.", "type": "string", "autovalue": "yes" }, "alt": { "label": "Alt", "description": "The [[alt attribute]] for the image, for readers who cannot see the image. See [[WP:ALT]].", "type": "string" }, "caption": { "label": "Caption", "description": "Photograph caption. Try to include date of photo and the photographer.", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "image caption", "image_caption" ] }, "birth_name": { "label": "Birth name", "description": "Name at birth if it has changed since birth.", "type": "string" }, "othername": { "label": "Other name", "description": "Other appellation(s) that the animal has been known by.", "type": "string" }, "species": { "label": "Species", "description": "The scientific (aka \"Latin\") [[species]] name of the animal.", "type": "string", "suggested": true }, "breed": { "label": "Breed", "description": "The [[breed]] of the animal.", "type": "string", "suggested": true }, "sex": { "label": "Sex", "description": "The [[sex]] of the animal.", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "gender" ] }, "birth_date": { "label": "Birth date", "description": "Date of birth. Consider using {{birth date and age}} if the animal is living, otherwise use {{birth date}}.", "type": "string", "suggested": true }, "birth_place": { "label": "Birth place", "description": "Place of birth: town, city, state, country.", "type": "string", "suggested": true }, "death_date": { "label": "Death date", "description": "Date of death. Consider using {{death date and age}}.", "type": "string" }, "death_place": { "label": "Death place", "description": "Place of death: town, city, state, country.", "type": "string" }, "death_cause": { "label": "Death cause", "description": "Should be clearly defined, and should only be included when the cause of death has significance for the subject's notability", "type": "string" }, "resting_place": { "label": "Resting place", "description": "Name of cemetery; place of ash-scattering, etc.", "type": "string" }, "resting_place_coordinates": { "label": "Resting place coordinates", "description": "Coordinates of cemetery; place of ash-scattering, etc. using {{coord}} with ''display=inline,title''. For graves, please be as precise as possible.", "type": "string" }, "nationality": { "label": "Nationality", "description": "The country the animal is from.", "type": "string" }, "occupation": { "label": "Occupation", "description": "The occupation(s) animal is known for, e.g. [[pet]], [[wiktionary:mouser|mouser]], [[actor]].", "type": "string" }, "employer": { "label": "Employer", "description": "The employer of the animal.", "type": "string" }, "role": { "label": "Role", "description": "If the animal is/was an actor, insert any famous roles the animal is known for.", "type": "string" }, "years_active": { "label": "Years active", "description": "The years that the animal was active in its career. Use the format: <blockquote><nowiki>year of first professional performance</nowiki>–<nowiki>year of final professional appearance</nowiki></blockquote>Note: If still active, use \"present\" in place of the end year.", "type": "string" }, "known": { "label": "Known", "description": "A brief description of why the animal is notable.", "aliases": [ "known_for" ] }, "tricks": { "label": "Tricks", "description": "Notable tricks the animal has been [[animal training|trained]] to perform." }, "awards": { "label": "Awards", "description": "Any awards won." }, "title": { "label": "Title", "description": "Any title the animal has held." }, "term": { "label": "Term", "description": "The years the animal held the '''title''' listed above." }, "predecessor": { "label": "Predecessor", "description": "The name of the animal who previously held the '''title''' listed above." }, "successor": { "label": "Successor", "description": "The name of the animal who subsequently held the '''title''' listed above." }, "owner": { "label": "Owner", "description": "The animal's owner. Use owners if there are multiple.", "type": "string" }, "residence": { "label": "Residence", "description": "Place of residence", "type": "string" }, "parents": { "label": "Parents", "description": "The names of the animal's ''notable'' parent(s).", "type": "string" }, "mate": { "label": "Mate", "description": "The names of ''especially notable'' mate(s) of the animal.", "type": "string" }, "children": { "label": "Children", "description": "The names of ''especially notable'' offspring of the animal.", "type": "string" }, "weight": { "label": "Weight", "description": "The weight of the animal (should also include the date)." }, "height": { "label": "Height", "description": "The height of the animal (should also include the date)." }, "appearance": { "label": "Appearance", "description": "The appearance of the animal." }, "namedafter": { "label": "Named After", "description": "Who or what the animal was named after.", "type": "string" }, "website": { "label": "Website", "description": "The animal's official website. Use only the link such as {{URL|example.com}} or {{Official URL}}", "type": "wiki-template-name" }, "embed": { "aliases": [ "child" ], "label": "Embed", "description": "If this is a child or embed of another infobox" }, "hatch_name": { "label": "Hatch Name", "type": "string" }, "hatch_date": { "label": "Hatch Date" }, "hatch_place": { "label": "Hatch Place", "type": "string" }, "owners": { "label": "Owners", "description": "The animal's owners. Use owner if there is only one.", "type": "string" }, "weight_kg": { "label": "Weight (kilos)", "description": "The animal's weight in kilograms. Will be converted automatically.", "type": "number" }, "weight_st": {}, "weight_lb": { "label": "Weight (pounds)", "description": "The animal's weight, in pounds. Will be converted.", "type": "number" }, "height_cm": { "label": "Height (cm)", "description": "This animal's height in centimeters. Will be converted.", "type": "number" }, "height_ft": { "label": "Height (ft)", "description": "This animal's height in feet. Will be converted.", "type": "number" }, "height_in": { "label": "Height (inches)", "description": "This animal's height in inches. Will be converted.", "type": "number" }, "module": { "aliases": [ "misc" ], "label": "Module 1", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module2": { "label": "Module 2", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module3": { "label": "Module 3", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module4": { "label": "Module 4", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "module5": { "label": "Module 5", "description": "Used for embedding other infoboxes into this one.", "type": "wiki-template-name" }, "footnotes": { "label": "Footnotes", "description": "Notes at the bottom of the infobox.", "type": "string" } }, "description": "Infobox used for specific animals with given names, including individual pets", "paramOrder": [ "name", "image", "image_size", "image_upright", "caption", "landscape", "alt", "othername", "species", "breed", "sex", "birth_name", "birth_date", "birth_place", "hatch_name", "hatch_date", "hatch_place", "death_date", "death_place", "death_cause", "resting_place", "resting_place_coordinates", "nationality", "occupation", "employer", "role", "years_active", "known", "tricks", "awards", "title", "term", "predecessor", "successor", "owner", "owners", "residence", "parents", "mate", "children", "weight", "weight_lb", "weight_kg", "weight_st", "height", "height_cm", "height_ft", "height_in", "appearance", "namedafter", "website", "module", "module2", "module3", "module4", "module5", "footnotes", "embed" ], "format": "block" } </templatedata> == Microformat == {{UF-species}} == Sledilna karegorija == * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Žival z neznanimi parametri}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line and interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Infopolja za živali|žival]] [[Kategorija:Predloge, ki generirajo 'species' mikroformat|{{PAGENAME}}]] }}</includeonly> 4k8mx6zezf95bc4slyewrbs4hqyydrt 10 600486 6655771 2026-04-04T15:48:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#invoke:Person weight|weight}}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude>« 6655771 wikitext text/x-wiki {{#invoke:Person weight|weight}}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 7snazlqrivtbqwgqj1mvdsz5r9nkbgl 1 600487 6655772 2026-04-04T15:48:08Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Slovaška}}« 6655772 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Slovaška}} trqpcn9h0j0vgze8bsabdx9fp7p273n 10 600488 6655775 2026-04-04T15:53:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Notice|This is for use in templates. For articles, please use {{tl|Convert}}.}} {{Lua|Module:Person weight}} This template is used to automatically add conversions of weight measurements displayed by [[Predloga:Infopolje Oseba]] and other [[:Kategorija:Infopolja|infoboxes]] with a {{para|weight}} parameter....« 6655775 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Notice|This is for use in templates. For articles, please use {{tl|Convert}}.}} {{Lua|Module:Person weight}} This template is used to automatically add conversions of weight measurements displayed by [[Predloga:Infopolje Oseba]] and other [[:Kategorija:Infopolja|infoboxes]] with a {{para|weight}} parameter. {{Template see also|Infopolje Oseba/višina|Infopolje Oseba/dolžina}} == Usage == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox ... | label# = Weight | data# = {{#if: {{{weight|}}} | {{Infopolje Oseba/teža|{{{weight}}}}} }} ... }} </syntaxhighlight> == Examples == [[Kilogram]]s: * {{Para|weight|1 kilogram}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|1 kilogram}} * {{Para|weight|108 kg.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108 kg.}} * {{Para|weight|111kilograms}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|111kilograms}} * {{Para|weight|108&amp;nbsp;kgs.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108&nbsp;kgs.}} [[Pound (mass)|Pounds]]: * {{Para|weight|1 pound}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|1 pound}} * {{Para|weight|200 lb.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|200 lb.}} * {{Para|weight|245pounds}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|245pounds}} * {{Para|weight|238&amp;nbsp;lbs.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238&nbsp;lbs.}} [[Stone (unit)|Stone]]: * {{Para|weight|1 stone}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|1 stone}} * {{Para|weight|10 st.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|10 st.}} * {{Para|weight|17stones}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17stones}} * {{Para|weight|17&amp;nbsp;sts.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17&nbsp;sts.}} [[Stone (unit)#human body weight|Stone and pounds]]: * {{Para|weight|17 stone, 7 pounds}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17 stone, 7 pounds}} * {{Para|weight|17 st. 7 lb.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17 st. 7 lb.}} * {{Para|weight|17stones 1pound}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17stones 1pound}} * {{Para|weight|17&amp;nbsp;sts. 1&amp;nbsp;lbs.}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17&nbsp;sts. 1&nbsp;lbs.}} Text and/or [[Help:Footnotes|footnotes (references)]] after weight: * {{Para|weight|108 kgs (2012)}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108 kgs (2012)}} * {{Para|weight|238 lbs<nowiki><ref>citation goes here</ref></nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238 lbs<ref>citation goes here</ref>}} * {{Para|weight|238 lbs (2012)<nowiki><ref>{{cite news|title=title|work=work}}</ref></nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238 lbs (2012)<ref>{{cite news|title=title|work=work}}</ref>}} : '''Example references''' <references /> {{tl|Convert}} templates, without and with [[wikilink]]ed unit names: * {{Para|weight|<nowiki>{{Convert|111|kg|lb stlb|abbr=off}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{Convert|111|kg|lb stlb|abbr=off}}}} * {{Para|weight|<nowiki>{{Convert|111|kg|lb stlb|abbr=off|lk=on}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{Convert|111|kg|lb stlb|abbr=off|lk=on}}}} ** {{nowiki template demo|format=inline|prefix=output of convert template:&nbsp;|showcode=no|output=nowiki|code=<nowiki>{{Convert|111|kg|lb stlb|abbr=off|lk=on}}</nowiki>}} * {{Para|weight|<nowiki>{{Convert|245|lb|kg stlb|abbr=off}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{Convert|245|lb|kg stlb|abbr=off}}}} * {{Para|weight|<nowiki>{{Convert|245|lb|kg stlb|abbr=off|lk=on}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{Convert|245|lb|kg stlb|abbr=off|lk=on}}}} ** {{nowiki template demo|format=inline|prefix=output of convert template:&nbsp;|showcode=no|output=nowiki|code=<nowiki>{{Convert|245|lb|kg stlb|abbr=off|lk=on}}</nowiki>}} Weight ranges with input containing [[en dash]] (–): * {{Para|weight|108–111 kg}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108–111 kg}} * {{Para|weight|238–245 lb}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238–245 lb}} * {{Para|weight|17–18 st}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17–18 st}} Weight ranges with input containing [[hyphen]] (-); output is changed to [[en dash]] by {{tl|Convert}}: * {{Para|weight|108-111 kg}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108-111 kg}} * {{Para|weight|238-245 lb}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238-245 lb}} * {{Para|weight|17-18 st}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17-18 st}} If a template uses {{tnull|Infopolje Oseba/teža|<nowiki>{{{weight}}}</nowiki>'''|kg-stlb{{=}}yes'''}}, then an article using that template with an input in [[kilogram|kg]] will display two conversions: [[Pound (mass)|lb]] followed by [[stone|st]]/lb (default is one conversion to lb): * {{Para|weight|100 kg}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|kg-stlb=yes|100 kg}} * {{Para|weight|108–111 kg}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|kg-stlb=yes|108–111 kg}} If a template uses {{tnull|Infopolje Oseba/teža|<nowiki>{{{weight}}}</nowiki>'''|lb-stlb{{=}}yes'''}}, then an article using that template with an input in [[Pound (mass)|lb]] will display two conversions: [[kilogram|kg]] followed by [[stone|st]]/lb (default is one conversion to kg): * {{Para|weight|200 lb}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|lb-stlb=yes|200 lb}} * {{Para|weight|238-245 lb}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|lb-stlb=yes|238-245 lb}} == Exceptions == Does not replace numbers in manually entered conversions, but does replace unit names with abbreviations (examples intentionally show incorrect conversions): * {{Para|weight|108 kilograms (229 pounds)}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|108 kilograms (229 pounds)}} * {{Para|weight|238 pounds (119 kilograms)}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|238 pounds (119 kilograms)}} * {{Para|weight|17 stone (229 pounds; 119 kilograms)}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|17 stone (229 pounds; 119 kilograms)}} Does not replace numeric output of conversion templates such as {{tl|convert}}, but does replace unit names with abbreviations (examples intentionally show different precision than usual): * {{Para|weight|<nowiki>{{convert|108.1|kg|lb|1|abbr=off}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{convert|108.1|kg|lb|1|abbr=off}}}} ** output of convert template: {{convert|108.1|kg|lb|1|abbr=off}} * {{Para|weight|<nowiki>{{convert|238.2|lb|kg|2|abbr=off}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{convert|238.2|lb|kg|2|abbr=off}}}} ** output of convert template: {{convert|238.2|lb|kg|2|abbr=off}} * {{Para|weight|<nowiki>{{convert|17.3|st|1|abbr=off}}</nowiki>}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|{{convert|17.3|st|1|abbr=off}}}} ** output of convert template: {{convert|17.3|st|1|abbr=off}} == Areas for improvement == Conversion not displayed if unit name contains uppercase characters: * {{Para|weight|100 Kilograms}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|100 Kilograms}} * {{Para|weight|100 KG}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|100 KG}} * {{Para|weight|200 Pounds}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|200 Pounds}} * {{Para|weight|200 LB}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|200 LB}} * {{Para|weight|10 Stone}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|10 Stone}} * {{Para|weight|10 ST}} &rarr; {{Infopolje Oseba/teža|10 ST}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Category:Template implementation details]] }}</includeonly> r9g330wnwxq4rg1xm5l0377bv16o6m0 828 600489 6655776 2026-04-04T15:55:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »-- This module implements [[Template:Infobox person/weight]] local p = {} local function clean_weight(s) s = mw.ustring.gsub(s, 'kilogram', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'kgs', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'kg[%.,]', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'pound', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'lbs', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'lb[%.,]', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'stone', 'st') s = mw.ustring.gsub(s, 'sts', 'st') s = mw.ustring.gsub(s, 'st[%.,]', 'st') s =...« 6655776 Scribunto text/plain -- This module implements [[Template:Infobox person/weight]] local p = {} local function clean_weight(s) s = mw.ustring.gsub(s, 'kilogram', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'kgs', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'kg[%.,]', 'kg') s = mw.ustring.gsub(s, 'pound', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'lbs', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'lb[%.,]', 'lb') s = mw.ustring.gsub(s, 'stone', 'st') s = mw.ustring.gsub(s, 'sts', 'st') s = mw.ustring.gsub(s, 'st[%.,]', 'st') s = mw.ustring.gsub(s, '%[%[kg%]%]s', '[[Kilogram|kg]]') s = mw.ustring.gsub(s, '1,(%d%d%d)', '1%1') -- Remove commas from 4 digit numbers up to 1,999 return s end local function isnumber(s) if s then s = mw.ustring.gsub(s, '%+%s*%d+%s*/%s*%d+%s*$', '') s = mw.ustring.gsub(s, '%s*[–%-]%s*', '') return tonumber(s) end return nil end local function get_convert_weight_args(s, kg_stlb, lb_stlb) local prefer_m = (prefer or '') == 'm' local force_m = (enforce or '') == 'm' local prefer_cm = (prefer or '') == 'cm' local force_cm = (enforce or '') == 'cm' unconverted = clean_weight(s or '') -- basic unit cleaning s = mw.ustring.gsub(unconverted, '&[Nn][Bb][Ss][Pp];', ' ') local kg = mw.ustring.find(s, 'kg') local st = mw.ustring.find(s, 'st') local lb = mw.ustring.find(s, 'lb') if kg == nil and st == nil and lb == nil then return '', unconverted end if kg ~= nil and st == nil and lb == nil then local n = mw.ustring.sub(s, 1, kg - 1) if isnumber(n) then return {n,'kg',kg_stlb and 'lb stlb' or 'lb',0,['abbr']='on'}, mw.ustring.sub(s, kg+2) end return '', unconverted end if lb ~= nil and kg == nil and st == nil then local n = mw.ustring.sub(s, 1, lb - 1) if isnumber(n) then return {n,'lb',lb_stlb and 'kg stlb' or 'kg',0,['abbr']='on'}, mw.ustring.sub(s, lb+2) end return '', unconverted end if st ~= nil and kg == nil and lb == nil then local n = mw.ustring.sub(s, 1, st - 1) if isnumber(n) then return {n,'st','lb kg',0,['abbr']='on'}, mw.ustring.sub(s, st+2) end return '', unconverted end if lb ~= nil and st ~=nil and kg == nil then local n1 = mw.ustring.sub(s, 1, st - 1) local n2 = mw.ustring.sub(s, st+2, lb - 1) if isnumber(n1) and isnumber(n2) then return {n1,'st',n2,'lb', 'lb kg',0,['abbr']='on'}, mw.ustring.sub(s, lb+2) end return '', unconverted end return '', unconverted end function convert_weight(frame, args) local targs, str = get_convert_weight_args(args[1], (args['kg-stlb'] or '') ~= '', (args['lb-stlb'] or '') ~= '') if type(targs) == 'table' then return frame:expandTemplate{ title = 'convert', args = targs} .. str else return str end end function p.weight(frame) return convert_weight(frame, frame.args[1] and frame.args or frame:getParent().args) end return p 3o6hf7ga3y8znjpvbqd13s13jmhsmiu 14 600490 6655779 2026-04-04T16:02:40Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Unknown parameters category|Infopolje Žival}}« 6655779 wikitext text/x-wiki {{Unknown parameters category|Infopolje Žival}} cpg5sfu3usiux9o4m04z5g5c7povq4t 0 600491 6655793 2026-04-04T17:07:36Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6655793 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]g. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever-jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je bil med letoma 1978 in 1985 petkrat prizadet zaradi [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|Srebrna planina}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati, kar v srbščini pomeni kopanje.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheo-metalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so razvili termalne vrelce in zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] bhzgevqplbgdtehqpumbhess2alastx 6655795 6655793 2026-04-04T17:29:53Z Yerpo 8417 tn 6655795 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever-jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je bil med letoma 1978 in 1985 petkrat prizadet zaradi [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|Srebrna planina}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati, kar v srbščini pomeni kopanje.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheo-metalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so razvili termalne vrelce in zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] ap6b16hw5dxyjaasq33radsu9wm5j2y 6655833 6655795 2026-04-04T18:55:43Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6655833 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever-jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je bil med letoma 1978 in 1985 petkrat prizadet zaradi [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|Srebrna planina}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati, kar v srbščini pomeni kopanje.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheo-metalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so razvili termalne vrelce in zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> == Narodni park Kopaonik == {{glavni|Narodni park Kopaonik}} [[File:Копаоник 0486.jpg|thumb|right|Pokrajina dela Kopaonika]] Leta 1981 je bilo zaradi svoje lege, podnebja, bogatih gozdov, raznolikosti zelišč in prostora za počitnice in rekreacijo 121,06 km² območja razglašeno za narodni park.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}}<ref name="Politika">{{Citation | author = Aleksandra Mijalković | title = O očuvanju naše prirodne baštine: najbolja zaštita u naconalnim parkovima | newspaper = Politika-Magazin | pages = 3–6 | language = sr | date =18 June 2017 }}</ref> Narodni park leži na relativno ravnem območju, na nadmorski višini približno 1700 m. Ta osrednja planota Kopaonik se imenuje Suvo Rudište. Obdajajo jo gorski vrhovi. Severno in severozahodno od te planote se razprostira Banjski Kopaonik, kjer so toplice Jošanička Banja, katerih močne izvirske vode dosežejo temperaturo 88 °C. Neposredno pod planoto Suvo Rudište se začenja dolina Samokovske reke s strmim tokom, številnimi brzicami, slapovi in ​​soteskami. Kopaonik ima več kot 200 sončnih dni letno in več kot 160 dni pokritih s snegom.<ref>{{cite web|url=http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118084841/http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |url-status=usurped |archive-date=November 18, 2011 |title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |access-date=2013-09-16}}</ref> Tu je tudi slap Jelovarnik, tretji najvišji slap v Srbiji. Na Kopaoniku je več odličnih naravnih razgledišč: Suvo Rudište, Gobelja, Karaman, Kukavica, Vučak in Treska. Na jasen dan je mogoče opazovati oddaljene gore v Črni gori, Bolgariji in Albaniji. V parku je 13 krajev, ki so razglašeni za stroge naravne rezervate: Barska reka, Bele stene, Vučak, Gobelja, Duboka,<ref>{{cite web|url=https://hopnakop.rs/ski-info/ski-staze/duboka-i |title=HopNaKop |publisher=HopNaKop.rs |access-date=2020-02-10}}</ref> Jankove bare, Jelak, Jelovarnik, Kozje stene, Mrkonje, Metođe, Samokovska reka in Suvo Rudište. Rezervat Jankove bare je v predelu Ravni Kopaonik, na nadmorski višini 1420 metrov, v dolini potoka Rečica. Pod 1. stopnjo zaščite je rezervat barjanskega ekosistema, zlasti redkih, ogroženih in endemičnih rastlin, dvoživk in ptic ([[sokol selec]], [[kanja]], pogorelček (''Phoenicurus phoenicurus'')).<ref>{{cite news | script-title=sr: "Јанкове баре" на Копаонику доступније посетиоцима | trans-title = Kopaonik's "Jankove Bare" more accessible to visitors | newspaper = Politika | page = 7 | language = sr | date = 3 August 2021}}</ref> Erozija tal je grožnja, saj je v parku veliko sečnje in krčenja gozdov. == Rastlinstvo == [[File:Kadijevac_0025.jpg|thumb|Gora je bogata z floro, vključno s številnimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami]] Rastlinstvo Kopaonika ima veliko število avtohtonih rastlinskih vrst (balkanska bukev (''Fagus × taurica''), jelka, [[smreka]], [[tisa]], več vrst javorjev, bor in hrast). Listopadni gozdovi in ​​avtohtoni iglasti gozdovi predstavljajo večino gozdnatih površin v parku. Obstajajo tudi gozdovi vrb, topolov, navadnega gabra, hrasta in cera. V parku je skupno 1600 rastlinskih vrst, od katerih jih 200 raste samo na Kopaoniku. Vključuje tudi več kot 200 vrst gliv. Posebna vrednost Kopaonika z vidika [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] je, da na gori živi 11,9 % visokogorskih endemičnih vrst na Balkanu. Med endemične vrste, ki rastejo samo na Kopaoniku, spadajo kopaonički netresk, kopaonička vijolica in Pančićeva penuša. Drugi endemiti so [[obmorski pečnik]], ''Rumex balcanicus'', ''Pancicia serbica'', orlica ''Aquilegia blecicii'', bosansko močvirsko orhidejo, ''Achillea bulgarica'', ''alyssum'', ''aconitum'' in ''Edrianthus jugoslavicus''. V parku je več 'botaničnih spomenikov' z drevesi, ki so zelo stara, velika in še vedno živahna. Med njimi so jelka ''sto komolcev'' v Samokovski Reki, smreka v Gobeljski Reki in tri gorske platane v Krivi Reki. Bukov gozd Kozje Stene na Kopaoniku je bil maja 2020 skupaj z več drugimi nahajališči bukve v narodnih parkih Fruška Gora in Tara predložen za vključitev na seznam svetovne dediščine UNESCO ''[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]''. Nominacija je bila zavrnjena zaradi srbskih zakonov, ki dovoljujejo sečnjo zavetnega lesa na površini 5 hektarjev, medtem ko UNESCO sprejema sečnjo, ki ni večja od 1 hektarja in to ne le na območjih z najvišjo stopnjo zaščite, temveč tudi v okoliških območjih.<ref>{{cite news | author = Višnja Aranđelović | script-title=sr: До Унескове листе изменом прописа за фрушкогорске шуме | trans-title = To UNESCO list through regulations change for Fruška Gora forests | newspaper = Politika | page = 8 | language = sr | date = 10 May 2022}}</ref> == Živalstvo == Tudi favna je raznolika, vendar se njena koncentracija razlikuje glede na kakovost [[habitat]]a. Na gori živi endemični metulj ''Colias caucasica balcanica''. Na Kopaoniku živi 175 vrst ptic, vključno z zaščitenimi, kot sta žolna in drozg. Med drugimi vrstami so še [[kotorna]], [[otus]], [[rjavi srakoper]] in hribski škrjanec (''Lullula arborea''). Glavna predstavnika sesalcev sta [[divja svinja]] in divja mačka. Potem ko so leta 1856 izumrli na gori, je bilo leta 2021 v Kukavici ponovno naseljenih 30 jelenov. To je del širšega projekta ponovne naselitve jelenov v osrednje dele Srbije.<ref>{{cite news | author = Srna | title = Evropski jelen se vratio na Kopaonik posle 160 godina | trans-title = Red deer returned to Kopaonik after 160 years | publisher = N1 | language = sr | date = 24 April 2021 | url = https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | archive-date = 15 December 2022 | access-date = 8 August 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221215231640/https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | url-status = dead }}</ref> V delu gora znotraj Kosova so opazili šakala, planinskega orla, sivega volka, srnjad in divjo mačko.<ref name=":0">{{Cite book |title=Libri i kuq i faunës së Republikës së Kosovës |publisher=Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës (Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor) |year=2019 |publication-place=Prishtinë |language=sq |trans-title=Red fauna book of the Republic of Kosovo}}</ref> {{Multiple images | image1 = Balkan Clouded Yellow (Colias balcanica).jpg | caption1 = ''Colias caucasica'' je endemična za Kopaonik | image2 = Endemski ljiljan 1711.jpg | caption2 = ''Lilium'' je endemična za Kopaonik | image3 = Goud jakhals (cropped).jpg | caption3 = [[Evrazijski šakal]] | direction = horizontal | align = center | total_width = 500 | caption_align = left | perrow = }} == Gospodarstvo == V kosovskem delu Kopaonika, natančneje v regiji Shala e Bajgorës, je največja vetrna elektrarna na Kosovu. Vetrna elektrarna Bajgora je v južnem vznožju Kopaonika na nadmorski višini 1800 m. Z zmogljivostjo 105,6 MW predstavlja vetrna elektrarna Bajgora približno 10 % celotne nameščene domače zmogljivosti Kosova.<ref>{{Cite web |last=Todorović |first=Igor |date=2021-09-03 |title=First part of Bajgora wind power plant starts trial operation |url=https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |access-date=2024-08-17 |website=Balkan Green Energy News |language=en-US |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814205451/https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |url-status=live }}</ref>{{Multiple images | image1 = Kop trougao1.jpg | caption1 = Hoteli na Kopaoniku | image2 = Wind Farm Bajgora Kosova.jpg | caption2 = vetrna elektrarna Bajgora | direction = horizontal | align = center | total_width = 400 | caption_align = left | perrow = }} == Promet == Kopaonik je dobro povezan z glavnimi prometnimi potmi v Srbiji. Osrednji del Kopaonika s turističnim središčem in smučišči je povezan z Ibarsko cesto, najbližje mednarodno letališče pa je v [[Niš]]u. Javni heliport je v vojaški bazi pol milje severno od letovišča. Leta 2019 se je v letovišču odprlo najdaljše umetno smučišče v Evropi.<ref>{{Cite web|url=https://www.chaletline.co.uk/blog/2019/05/europes-longest-artificial-ski-slope-opens-in-kopaonik-serbia/|title=Europe's longest artificial ski slope opens in Kopaonik, Serbia {{!}} Chaletline.co.uk|last=skichaletblogger|language=en-US|access-date=2019-07-25}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 45jgaj0is1o5k5a79cdwwgv6uczn2qk 6656084 6655833 2026-04-05T10:45:32Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dp 6656084 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Kopaonik | other_name = Копаоник, Kopaoniku<br>Kopalnik, Kopanik<ref>{{Cite web |date=2018-07-08 |title=O imenu i istoriji Kopaonika - Kopaonik ,“Kopanik” ili “Kopalnik”? |url=https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |access-date=2024-12-18 |website=Kopaonik ONLINE |language=sr-RS |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219212128/https://kopaonikonline.com/o-imenu-i-istoriji-kopaonika-kopaonik-kopanik-ili-kopalnik/ |url-status=live }}</ref> | image = Pančićev vrh during winter.jpg | image_caption = Pančićev vrh pozimi | highest = [[Pančićev vrh]] | elevation_m = 2017 | elevation_ref = | coordinates = {{coord|43|16|09|N|20|49|21|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | map = Kosovo#Serbia#Europe | map_width = 250 | region_type = | region = | geology = | period = | orogeny = | type = | module = {{Infobox protected area | child = yes | name = | iucn_category = II | image = Kopaonik 0691.jpg | image_caption = Narodni park Kopaonik | image_size = | area_km2 =121.06 | established = 1981 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} | country = {{hlist|[[Kosovo]]|[[Srbija]]}} }} '''Kopaonik''' ({{lang-sr-Cyrl|Копаоник}}; {{langx|sq|Kopaoniku}}) je [[gorovje]] na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Srbija|Srbiji]]. Najvišja točka tega gorovja je [[Pančićev vrh]] z nadmorsko višino 2017 m. Osrednji del planote Kopaonik je bil leta 1981 razglašen za [[narodni park]], ki danes pokriva površino 121,06 km². Na pobočjih gorovja je smučišče Kopaonik, ki je eno največjih v jugovzhodni Evropi. Na voljo je 25 žičnic z zmogljivostjo 32.000 smučarjev na uro.<ref>{{cite web|title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |url=http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|archive-url=https://web.archive.org/web/20101114214636/http://www.tckopaonik.com/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=95|url-status=usurped|archive-date=November 14, 2010|access-date=2013-09-16}}</ref> == Geografija == Kopaonik se razteza približno 75 km v smeri sever-jug. Južna meja gore je na Kosovu, med rekama Llapi in Sitnica, severna pa je z reko Jošanica v Srbiji.<ref name="Politika1">{{Citation | author = Dimitrije Bukvić | title = Blago srebrne planine | newspaper = Politika | pages = 01 & 08 | language = sr | date = 10 July 2017 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | access-date = 13 July 2017 | archive-date = 1 February 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210201203303/http://www.politika.rs/sr/clanak/384607/Blago-srebrne-planine | url-status = live }}</ref> Pripada regiji Raška v Srbiji.<ref>{{cite book|author=Milija K. Maliković|title=Raška i okolina: Geografsko-istorijski pregled|url=https://books.google.com/books?id=xUwBAAAAMAAJ|year=1971|publisher=Istorijski arhiv Kraljevo}}</ref>{{sfn|Ristanović|2005|p=269}} Kopaonički gorski masiv (Kopaoničke planine) vključuje gore Kopaonik, Željin, Goč in Stolovi.{{sfn|Ristanović|2005|p=367}} Pančićev vrh z 2017 m je najvišja točka gorovja. === Podnebje === Kopaonik ima subalpsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc'') s svežimi poletji in dolgimi, hladnimi zimami z obilnimi snežnimi padavinami. Snežna sezona traja od novembra do aprila, sončnih dni pa je okoli 200.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}} === Potresi === Kopaonik je bil med letoma 1978 in 1985 petkrat prizadet zaradi [[potres]]ov z intenzivnostjo Mercalli VII do VIII.<ref>{{Cite book|title=Les Albanais en Yougoslavie: Minorité nationale, territoire et développement|last=Roux|first=Michel|publisher=Les Editions de la MSH|year=1992|isbn=9782735104543|url=https://books.google.com/books?id=puEqM_y40EQC&q=Kopaonik+1985|pages=93|language=fr}}</ref> Potres leta 1983 je imel intenzivnost VIII (hudo) in je prizadel 7 vasi, 200 ljudi je ostalo brez domov, 1200 stavb in stanovanj pa je bilo poškodovanih.<ref>{{cite news|url=https://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|title=Earthquake in Serbia|agency=Associated Press|date=13 September 1983|work=The New York Times|archive-date=6 February 2018|access-date=5 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180206073516/http://www.nytimes.com/1983/09/13/world/earthquake-in-serbia.html|url-status=live}}</ref> == Ime == Zaradi bogatih rudnikov se je Kopaonik prvotno imenoval ''Srebrna planina'' ({{langx|sr|Сребрна планина|Srebrna planina}}), to ime pa so uporabljali tudi [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Njegovo sedanje ime, prvotno ''Kopalnik'', je prav tako povezano z rudarjenjem, saj izvira iz besede kopati, kar v srbščini pomeni kopanje.<ref name="Politika1"/> == Zgodovina == Kopaonik ima bogato zgodovinsko dediščino.<ref name="npkopaonik1">[http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html Turizam na Kopaoniku 27 July 2009 npkopaonik.com]{{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111106041357/http://www.npkopaonik.com/Turizam/Turizam-na-Kopaoniku.html |date=November 6, 2011 }}</ref> Najstarejše najdbe izvirajo iz [[paleolitik]]a in že kažejo, da so domačini uporabljali kovine. Med najdišča spadajo Bela Stena, Veliki Krš in Jasova Bačija. Neolitski ostanki so bili odkriti na najdiščih Gornji Kaznovići (Rosulja in Lug), Greblje, Tomovićko Brdo in neolitsko gorovje Beglučka.<ref name="Politika1"/> [[File:Nebeske Stolice lokalitet bazilika.jpg|thumb|[[bazilika (zgradba)|Bazilika]] iz 3. do 4. stoletja, del arheološkega najdišča Nebeške stolice]] Rudarstvo se je v celoti razvilo v času klasične antike. Rimljani so začeli kopati prve prave rudnike in graditi okoliška naselja. Ostanki iz tega obdobja vključujejo arheo-metalurški kompleks Zajačak in najdišče Dobrinac v Rvatih. Dobrinac izvira iz 3. ali 4. stoletja našega štetja in je bil upravno središče rudarskih in metalurških dejavnosti na zahodnem pobočju gore.<ref name="Politika1"/> Območje je ostalo pomembno rudarsko središče tudi v [[srednji vek|srednjem veku]], do 14. stoletja pa je postalo glavno rudarsko območje Srbije. Cesar [[Štefan Dušan]] je avgusta 1336 obiskal Srebrno goro. Leta 1412 je despot [[Stefan Lazarević]] podelil zakon o rudnikih, ki omenja rudnike zlata, srebra, železa, bakra, svinca in cinka na tem območju. Takrat je gora že gostila kolonije Sasov, Kotorčanov in Dubrovčanov. Poleg starih cerkva in samostanov, kot so Đurđevi stupovi, [[samostan Studenica]], [[Samostan Sopoćani]] in samostan Gradac,<ref name="npkopaonik1"/> je v bližini tudi več zgodnjih in srednjeveških trdnjav, ki so jih zgradile srbske dinastije. Najbližji srbski srednjeveški grad je [[Maglič]]. V osmanskem obdobju, od 15. stoletja, je rudarjenje postopoma prenehalo, vendar so razvili termalne vrelce in zgradili [[hamam|turške kopeli]]. Ostanki ene so v sodobnem zdravilišču Jošanička Banja. Prve znanstvene raziskave gorske flore so se zgodile v letih 1836–38, ko je goro obiskal geolog Ami Boué. Zbral je zbirko kopaoniških rastlin, ki jo danes hrani Cesarski naravoslovni muzej na Dunaju. Botanik [[Josip Pančić]] je dal največji znanstveni prispevek k rastlinstvu na Kopaoniku. Leta 1851 je prvič raziskal goro, nato pa je opravil še 18 odprav. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili v regiji aktivni tako [[jugoslovanski partizani]] kot [[četniki]].<ref>{{cite book|author=Branko N. Bošković|title=Narodnoosvobodilačka borba u Ibarskom bazenu: (kosovsko-mitrovački i studenički srez)|url=https://books.google.com/books?id=D5fRAAAAMAAJ|year=1968|publisher=Zajednica naučnih ustanova Kosova i Metohije}}</ref><ref>{{harv|Oktorino|2015|p=53}}: "Sasaran mereka adalah menghancurkan sebuah kelompok Cetnik yang dipimpin oleh Mayor Dragutin KeseroviE di pegunungan Kopaonik di wilayah Kriva Reka. "</ref> Četniški vojvoda Dragutin Keserović, poveljnik Rasinskega korpusa in verjetno najaktivnejši četniški voditelj, je izvajal različne dejavnosti na Kopaoniku in okolici, kar je privedlo do tega, da je ''[[Waffen-SS]]'' začel ''operacijo Kopaonik'', da bi uničil Keserovića in njegovo enoto, ki pa je na koncu propadla in je namesto tega privedla do umora 690 civilistov,[15] vključno z aretacijo in pokolom več deset civilistov v cerkvi v [[Kriva Reka, Brus|Krivi Reki]]. S teritorialno reorganizacijo sredi 1950-ih naj bi južni deli Kopaonika prešli iz [[Socialistična republika Srbija|NR Srbije]] v njeno avtonomno pokrajino Kosovo in Metohija.<ref>{{cite book|author=Jovan Đ. Marković|title=Geografske oblasti Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije|url=https://books.google.com/books?id=QlwMAQAAIAAJ|year=1967|publisher=Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije|pages=408–412}}</ref> Leta 1959 je bil Leposavić vključen v pokrajino.<ref>{{cite book|author=Miloš Macura|title=Problemi politike obnavljanja stanovništva u Srbiji|url=https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|year=1989|publisher=Srpska akademija nauka i umetnosti|page=74|isbn=9788670250666|archive-date=2022-12-28|access-date=2017-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228102840/https://books.google.com/books?id=kUEvAAAAMAAJ|url-status=live}}</ref> V Pančićevo čast, ob 100. obletnici njegove prve odprave, so najvišjo točko leta 1951 preimenovali iz Milanovega vrha v Pančićev vrh. Na vrhu so zgradili [[mavzolej]], v katerem so ponovno pokopali posmrtne ostanke Pančića in njegove žene. Pokopana sta bila v krstah iz [[omorika|omorike]], ki jih je odkril Pančić.<ref name="Politika1"/> === Kulturni in zgodovinski spomeniki na območju Kopaonika === Na območju Kopaonika so številni kulturni in zgodovinski spomeniki. Nekateri med njimi so: *Ostanki srednjeveškega samostana Crkvine v bližini Nebeških stolic ob vznožju Pančićevega vrha *Ostanki srednjeveške ceste – Kukavica (približno 4 km) *Ostanki srednjeveškega rudnika – Gvozdac, vas Zaplanina, Smokovska reka, Kadijevac, Suvo Rudište, Brzećka reka, Bela reka *Sakralne arhitekturne stavbe – svetišče Metođe, cerkev sv. Petra in Pavla v Krivi Reki *Stavba iz turškega obdobja – turška kopel v Jošaniški Banji *Spomeniki iz osvobodilnih vojn: spomenik na Mramorju, spomeniki Đački grob, Rasksnica, spomenik žrtvam fašizma v Krivi Reki *Pančićev mavzolej (ki je v kompleksu s posebnim namenom) *Pomembni zgodovinski objekti – Mijatovića Jaz, vaške hiše: vas Lisina, vas Đorđevići, vas Crna Glava, vas Kriva Reka, vas Brzeće, vodni mlini in žage: Brzeće, Kriva Reka, Gobeljska Reka, Jošanička Banja. === Samostani === *Petrova cerkev (8.–9. stoletje) pri Novem Pazarju *[[Samostan Studenica]] (11.–12. st.) pri Ušću *[[Samostan Žiča]] (13. stoletje) pri Kraljevu *[[Samostan Sopoćani]] (13. stoletje) pri Novem Pazarju *Đurđevi stupovi (12. stoletje) pri Novem Pazarju *Samostan Gradac (13. stoletje) pri Raški *Samostan Stara Pavlica (14. stoletje) pri Raški == Narodni park Kopaonik == {{glavni|Narodni park Kopaonik}} [[File:Копаоник 0486.jpg|thumb|right|Pokrajina dela Kopaonika]] Leta 1981 je bilo zaradi svoje lege, podnebja, bogatih gozdov, raznolikosti zelišč in prostora za počitnice in rekreacijo 121,06 km² območja razglašeno za narodni park.{{sfn|Ristanović|2005|p=368}}<ref name="Politika">{{Citation | author = Aleksandra Mijalković | title = O očuvanju naše prirodne baštine: najbolja zaštita u naconalnim parkovima | newspaper = Politika-Magazin | pages = 3–6 | language = sr | date =18 June 2017 }}</ref> Narodni park leži na relativno ravnem območju, na nadmorski višini približno 1700 m. Ta osrednja planota Kopaonik se imenuje Suvo Rudište. Obdajajo jo gorski vrhovi. Severno in severozahodno od te planote se razprostira Banjski Kopaonik, kjer so toplice Jošanička Banja, katerih močne izvirske vode dosežejo temperaturo 88 °C. Neposredno pod planoto Suvo Rudište se začenja dolina Samokovske reke s strmim tokom, številnimi brzicami, slapovi in ​​soteskami. Kopaonik ima več kot 200 sončnih dni letno in več kot 160 dni pokritih s snegom.<ref>{{cite web|url=http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111118084841/http://www.tckopaonik.com/skijaliste.php?str=15 |url-status=usurped |archive-date=November 18, 2011 |title=Turistički centar Kopaonik |publisher=Tckopaonik.com |access-date=2013-09-16}}</ref> Tu je tudi slap Jelovarnik, tretji najvišji slap v Srbiji. Na Kopaoniku je več odličnih naravnih razgledišč: Suvo Rudište, Gobelja, Karaman, Kukavica, Vučak in Treska. Na jasen dan je mogoče opazovati oddaljene gore v Črni gori, Bolgariji in Albaniji. V parku je 13 krajev, ki so razglašeni za stroge naravne rezervate: Barska reka, Bele stene, Vučak, Gobelja, Duboka,<ref>{{cite web|url=https://hopnakop.rs/ski-info/ski-staze/duboka-i |title=HopNaKop |publisher=HopNaKop.rs |access-date=2020-02-10}}</ref> Jankove bare, Jelak, Jelovarnik, Kozje stene, Mrkonje, Metođe, Samokovska reka in Suvo Rudište. Rezervat Jankove bare je v predelu Ravni Kopaonik, na nadmorski višini 1420 metrov, v dolini potoka Rečica. Pod 1. stopnjo zaščite je rezervat barjanskega ekosistema, zlasti redkih, ogroženih in endemičnih rastlin, dvoživk in ptic ([[sokol selec]], [[kanja]], pogorelček (''Phoenicurus phoenicurus'')).<ref>{{cite news | script-title=sr: "Јанкове баре" на Копаонику доступније посетиоцима | trans-title = Kopaonik's "Jankove Bare" more accessible to visitors | newspaper = Politika | page = 7 | language = sr | date = 3 August 2021}}</ref> Erozija tal je grožnja, saj je v parku veliko sečnje in krčenja gozdov. == Rastlinstvo == [[File:Kadijevac_0025.jpg|thumb|Gora je bogata z floro, vključno s številnimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami]] Rastlinstvo Kopaonika ima veliko število avtohtonih rastlinskih vrst (balkanska bukev (''Fagus × taurica''), jelka, [[smreka]], [[tisa]], več vrst javorjev, bor in hrast). Listopadni gozdovi in ​​avtohtoni iglasti gozdovi predstavljajo večino gozdnatih površin v parku. Obstajajo tudi gozdovi vrb, topolov, navadnega gabra, hrasta in cera. V parku je skupno 1600 rastlinskih vrst, od katerih jih 200 raste samo na Kopaoniku. Vključuje tudi več kot 200 vrst gliv. Posebna vrednost Kopaonika z vidika [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] je, da na gori živi 11,9 % visokogorskih endemičnih vrst na Balkanu. Med endemične vrste, ki rastejo samo na Kopaoniku, spadajo kopaonički netresk, kopaonička vijolica in Pančićeva penuša. Drugi endemiti so [[obmorski pečnik]], ''Rumex balcanicus'', ''Pancicia serbica'', orlica ''Aquilegia blecicii'', bosansko močvirsko orhidejo, ''Achillea bulgarica'', ''alyssum'', ''aconitum'' in ''Edrianthus jugoslavicus''. V parku je več 'botaničnih spomenikov' z drevesi, ki so zelo stara, velika in še vedno živahna. Med njimi so jelka ''sto komolcev'' v Samokovski Reki, smreka v Gobeljski Reki in tri gorske platane v Krivi Reki. Bukov gozd Kozje Stene na Kopaoniku je bil maja 2020 skupaj z več drugimi nahajališči bukve v narodnih parkih Fruška Gora in Tara predložen za vključitev na seznam svetovne dediščine UNESCO ''[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]''. Nominacija je bila zavrnjena zaradi srbskih zakonov, ki dovoljujejo sečnjo zavetnega lesa na površini 5 hektarjev, medtem ko UNESCO sprejema sečnjo, ki ni večja od 1 hektarja in to ne le na območjih z najvišjo stopnjo zaščite, temveč tudi v okoliških območjih.<ref>{{cite news | author = Višnja Aranđelović | script-title=sr: До Унескове листе изменом прописа за фрушкогорске шуме | trans-title = To UNESCO list through regulations change for Fruška Gora forests | newspaper = Politika | page = 8 | language = sr | date = 10 May 2022}}</ref> == Živalstvo == Tudi favna je raznolika, vendar se njena koncentracija razlikuje glede na kakovost [[habitat]]a. Na gori živi endemični metulj ''Colias caucasica balcanica''. Na Kopaoniku živi 175 vrst ptic, vključno z zaščitenimi, kot sta žolna in drozg. Med drugimi vrstami so še [[kotorna]], [[otus]], [[rjavi srakoper]] in hribski škrjanec (''Lullula arborea''). Glavna predstavnika sesalcev sta [[divja svinja]] in divja mačka. Potem ko so leta 1856 izumrli na gori, je bilo leta 2021 v Kukavici ponovno naseljenih 30 jelenov. To je del širšega projekta ponovne naselitve jelenov v osrednje dele Srbije.<ref>{{cite news | author = Srna | title = Evropski jelen se vratio na Kopaonik posle 160 godina | trans-title = Red deer returned to Kopaonik after 160 years | publisher = N1 | language = sr | date = 24 April 2021 | url = https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | archive-date = 15 December 2022 | access-date = 8 August 2021 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221215231640/https://rs.n1info.com/lifestyle/evropski-jelen-se-vratio-na-kopaonik-posle-160-godina/ | url-status = dead }}</ref> V delu gora znotraj Kosova so opazili šakala, planinskega orla, sivega volka, srnjad in divjo mačko.<ref name=":0">{{Cite book |title=Libri i kuq i faunës së Republikës së Kosovës |publisher=Instituti i Kosovës për Mbrojtjen e Natyrës (Ministria e Mjedisit dhe Planifikimit Hapësinor) |year=2019 |publication-place=Prishtinë |language=sq |trans-title=Red fauna book of the Republic of Kosovo}}</ref> {{Multiple images | image1 = Balkan Clouded Yellow (Colias balcanica).jpg | caption1 = ''Colias caucasica'' je endemična za Kopaonik | image2 = Endemski ljiljan 1711.jpg | caption2 = ''Lilium'' je endemična za Kopaonik | image3 = Goud jakhals (cropped).jpg | caption3 = [[Evrazijski šakal]] | direction = horizontal | align = center | total_width = 500 | caption_align = left | perrow = }} == Gospodarstvo == V kosovskem delu Kopaonika, natančneje v regiji Shala e Bajgorës, je največja vetrna elektrarna na Kosovu. Vetrna elektrarna Bajgora je v južnem vznožju Kopaonika na nadmorski višini 1800 m. Z zmogljivostjo 105,6 MW predstavlja vetrna elektrarna Bajgora približno 10 % celotne nameščene domače zmogljivosti Kosova.<ref>{{Cite web |last=Todorović |first=Igor |date=2021-09-03 |title=First part of Bajgora wind power plant starts trial operation |url=https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |access-date=2024-08-17 |website=Balkan Green Energy News |language=en-US |archive-date=2024-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240814205451/https://balkangreenenergynews.com/first-part-of-bajgora-wind-power-plant-starts-trial-operation/ |url-status=live }}</ref>{{Multiple images | image1 = Kop trougao1.jpg | caption1 = Hoteli na Kopaoniku | image2 = Wind Farm Bajgora Kosova.jpg | caption2 = vetrna elektrarna Bajgora | direction = horizontal | align = center | total_width = 400 | caption_align = left | perrow = }} == Promet == Kopaonik je dobro povezan z glavnimi prometnimi potmi v Srbiji. Osrednji del Kopaonika s turističnim središčem in smučišči je povezan z Ibarsko cesto, najbližje mednarodno letališče pa je v [[Niš]]u. Javni heliport je v vojaški bazi pol milje severno od letovišča. Leta 2019 se je v letovišču odprlo najdaljše umetno smučišče v Evropi.<ref>{{Cite web|url=https://www.chaletline.co.uk/blog/2019/05/europes-longest-artificial-ski-slope-opens-in-kopaonik-serbia/|title=Europe's longest artificial ski slope opens in Kopaonik, Serbia {{!}} Chaletline.co.uk|last=skichaletblogger|language=en-US|access-date=2019-07-25}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{cite book|last=Avramov|first=Smilja|title=Genocide in Yugoslavia|url=https://books.google.com/books?id=5nhpAAAAMAAJ|year=1995|publisher=BIGZ|isbn=9788613007982}} * {{cite book|last=Oktorino|first=Nino|title=Konflik Bersejarah : Vorwarts Jager!|url=https://books.google.com/books?id=6k5JDwAAQBAJ&pg=PA53|date=22 June 2015|publisher=Elex Media Komputindo|isbn=978-602-02-6765-4}} *{{cite book|last=Ristanović|first=Slobodan|title=Kroz Srbiju i Crnu Goru|url=https://books.google.com/books?id=HnQMAQAAMAAJ|year=2005|publisher=КСЕ-НА|pages=367–}} *{{cite book|author=Jovan Milićević|title=Srbija: Znamenitosti i lepote|chapter=Kopaonik|url=https://books.google.com/books?id=KYI6AQAAIAAJ|year=1965|publisher=Književne novine}} *{{cite book|author=Jосип Панчић|title=Из природе|chapter=Копаоник и његово подгорје|url=https://books.google.com/books?id=-3X45TS-D8EC|year=1893|publisher=Srpska književna zadruga}} *{{cite book|author=Stevan Nikolić|title=Priroda i turizam Srbije: ekološka pitanja zaštite i razvoja|url=https://books.google.com/books?id=BiYzAAAAMAAJ|year=1998|publisher=Eko centar|isbn=9788681529096 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kopaonik}} * [https://www.youtube.com/watch?v=ylOe2b2FAz0 Kopaonik Live Stream] * [https://www.infokop.net Kopaonik Ski Resort - news, photos, ski info, web cams, weather, accommodation, forum, impressions] * [https://www.npkopaonik.com National Park Kopaonik] * [http://www.hopnakop.rs Kopaonik HopNaKop - Tourist Center] * [https://web.archive.org/web/20131007225220/http://serbski.com/ British site promotion of Kopaonik] * [http://www.birdlife.org/print.html?url=%2Fdatazone%2Fsites%2Findex.html%3Faction%3DSitHTMDetails.asp%26sid%3D3092%26m%3D0 BirdLife Kopaonik factsheet] [[Kategorija:Gore v Srbiji]] [[Kategorija:Gore na Kosovu]] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1971]] 0ybt2yfjapdj1pqrfkemvsv6ne0fxwr 0 600492 6655800 2026-04-04T17:56:01Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Špinača]] na [[Navadna špinača]]: po Mali flori Slovenije, 3. izd. – članek opisuje vrsto S. oleracea 6655800 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Navadna špinača]] e8v3gdmyzdnevpihpwb1ykwj1hah71s 0 600493 6655806 2026-04-04T18:01:39Z Diaz del Real~slwiki 75271 nova stran z vsebino: »{{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' Slika:Flag o...« 6655806 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> 3a2gtbyo4ai8dwh2ehhv0mcrw0rs20g 6655812 6655806 2026-04-04T18:10:36Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655812 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. 8tjwlffg37l2b2rp789poapz5ft012i 6655819 6655812 2026-04-04T18:32:01Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655819 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> 1v5oxt0i8kbvblk1fe1qa3tb2mn2m7v 6655820 6655819 2026-04-04T18:35:27Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655820 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora. 5lnmzwu9kc5yvakab03ydxx4wqps3o3 6655823 6655820 2026-04-04T18:41:49Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655823 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. 8iwn0zczhinqt00cmcolsobnoepi48e 6655827 6655823 2026-04-04T18:48:33Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655827 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. Edward Jenner, odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je Alexander von Humboldt leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG]] 25i5ct2wi9l8b8kmzamoeduq3zn121b 6655829 6655827 2026-04-04T18:51:49Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655829 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. Edward Jenner, odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je Alexander von Humboldt leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] dmu8k1bvm34jp949hdqz852c6yysflb 6655831 6655829 2026-04-04T18:53:14Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655831 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. Edward Jenner, odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je Alexander von Humboldt leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] == Sklici == 4hbtpb0drdkpgly0mnzycg9zbx7ruxs 6655832 6655831 2026-04-04T18:55:15Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Vrnitev v Španijo */ 6655832 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiv (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] == Sklici == 11pjfhbjqb8zdaf51k3hxq8ng0ngel6 6655835 6655832 2026-04-04T18:56:31Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655835 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg | caption = Balmisov balkon v [[Domus (muzej)|Domus muzeju]] v [[A Coruña|La Coruña]] (Španija), poklon ljudem odprave | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] == Sklici == atsd7mwmnicl5ppopks2g48hzr0wnh5 6655839 6655835 2026-04-04T19:14:19Z Diaz del Real~slwiki 75271 6655839 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] [[Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|400px|thumb|Balkon v spomin na odprave]] == Sklici == j8hdb7fmfgjeijgz5792zwvkk5d0y02 6655841 6655839 2026-04-04T19:19:42Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Razvoj ekspedicije */ 6655841 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v A Coruñi, [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] [[Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|400px|thumb|Balkon v spomin na odprave]] == Sklici == cci3p7mysgkgztt66yp3hsi9swuuigo 6655843 6655841 2026-04-04T19:23:14Z Diaz del Real~slwiki 75271 /* Razvoj ekspedicije */ 6655843 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] "Kraljeva filantropska odprava cepiva", znana tudi kot "Balmisova odprava" po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v [[A Coruña|La Coruñi]], [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga de Compostela. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] [[Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|400px|thumb|Balkon v spomin na odprave]] == Sklici == rdc3vdj4xu00usc0i6gzcajuglqw8uv 3 600494 6655811 2026-04-04T18:10:05Z Upwinxp 126544 pozdrav 6655811 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:09, 4. april 2026 (CEST)|—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 20:09, 4. april 2026 (CEST)}} |}{{Konec okvira}} 5435f0556p6apfq7xp8z78y5fs59dru 0 600495 6655826 2026-04-04T18:48:27Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1304633277|Beam riding]]« 6655826 wikitext text/x-wiki '''Usmerjanje z žarkom''', znano tudi kot '''vodenje z radarjem po liniji vidnega snopa (LOSBR)'''<ref>{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Aviation|first=David W.|last=Wragg|isbn=9780850451634|edition=first|publisher=Osprey|date=1973|page=220}}</ref> je tehnika usmerjanja [[Samopogonski izstrelek|rakete]] proti cilju s pomočjo [[Radar|radarskega]] ali [[Laser|laserskega žarka]] . Ime se nanaša na način, kako raketa leti po vodilnem žarku, ki je usmerjen na cilj. Je eden najpreprostejših sistemov vodenja in se je pogosto uporabljal v zgodnjih raketnih sistemih, vendar je imel številne pomanjkljivosti pri ciljanju na dolge razdalje in se zdaj običajno uporablja le v sistemih kratkega dosega. == Osnovni koncept == Usmerjanje z žarkom temelji na signalu, ki je usmerjen proti cilju. Signal ni nujno močan, saj se ne uporablja za sledenje. Glavna uporaba tovrstnega sistema je uničevanje letal ali tankov. Najprej vodilna postaja (lahko nameščena na vozilu) na območju izstrelitve usmeri ozek radarski ali laserski žarek na sovražno letalo ali tank. Nato se raketa izstreli in jo nato na neki točki po izstrelitvi radarski ali laserski žarek "ujame", ko raketa prileti vanj. Od te faze naprej raketa poskuša ostati znotraj žarka, medtem ko vodilna postaja ohranja žarek usmerjen proti cilju. Raketa, ki jo krmili računalnik v njej, "jaha" žarek proti cilju. == Radarsko vodenje z žarkom == Vodenje raket z uporabo radarskega žarka je ena najpreprostejših metod vodenja raket. Zaradi tega se je v obdobju po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pogosto uporabljala za [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]] . Zgodnji primer je bila britanska Brakemine, prvič preizkušena leta 1944, prav tako pa tudi prvi komercialno dostopni sistem protiletalske obrambe, [[Oerlikon|Oerlikon Contraves]] RSA . Zgodnji sledilni radarji so običajno uporabljali nekaj stopinj širok žarek, kar je olajšalo iskanje cilja med njegovim premikanjem. Žal je bil zaradi tega žarek preširok za natančen napad na cilj, kjer bi bila potrebna natačnost do desetinke stopinje. Za izvedbo obeh operacij v enem samem radarju se uporablja dodatna oblika kodiranja. Pri sistemih iz druge svetovne vojne je bilo to bodisi "preklapljanje rež" bodisi stožčasto skeniranje (bolj pogosto v drugi polovici vojne). Stožčasto skeniranje deluje tako, da se en sam radarski žarek razdeli na dva dela in primerja moč odboja v obeh žarkih, da ugotovi, kateri je močnejši. Radar se nato obrne proti močnejšemu signalu, da se cilj ponovno centrira. Antena se obrne tako, da se ta primerjava izvaja povsod okoli cilja, kar mu omogoča sledenje tako po višini kot po azimutu. Sistemi, ki so to izvajali samodejno, so bili znani kot "zaklepanje " ali "zaklepanje sledenja" (lock follow). Sisteme za vodenjem z žarkom je mogoče enostavno prilagoditi za delo s takim sistemom. Z namestitvijo sprejemnih anten na zadnji del rakete lahko vgrajena elektronika primerja moč signala z različnih točk na telesu rakete in to uporabi za ustvarjanje krmilnega signala, ki raketo usmeri nazaj v središče žarka. Pri uporabi s stožčastim skeniranjem lahko primerjava uporabi več sklopov podvojenih anten, običajno dva para, da ostane raketa centrirana v obeh oseh. Prednost tega sistema je, da sledenje prenese na zemeljski radar; dokler se radar lahko natančno usmeri proti cilju, bo raketa z uporabo zelo preproste elektronike ostala na isti liniji. Pomanjkljivost sistema vodenja z radarskim žarkom je, da se žarek širi, ko potuje navzven od oddajnika. Ko raketa leti proti cilju, postaja bolj in bolj nenatančna. To ni problem pri kratkih razdaljah, vendar je bila to velika težava, ker je bilo veliko zgodnjih [[Izstrelek zemlja-zrak|raket zemlja-zrak]] zasnovanih za delovanje na dolgih razdaljah. Na primer, prejšnje različice rakete RIM-2 Terrier, predstavljene v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so bile vodene z radarskim žarkom, kasnejše različice pa so uporabljale polaktivno radarsko vodenje za izboljšanje njihove učinkovitosti proti visoko zmogljivim in nizkoletečim ciljem. V nasprotju z vodenjem z radarskim žarkom polaktivno vodenje postane ''natančnejše,'' ko se raketa približuje cilju. Druga težava takega vodenja je, da je pot vodenja rakete v bistvu ravna črta do cilja. To je uporabno za rakete z veliko hitrostno prednostjo pred ciljem ali kjer so časi leta kratki, toda za dolgoročne spopade z visoko zmogljivimi cilji bo morala raketa "voditi" (lead) cilj, da prispe z dovolj energije za izvedbo končnih manevrov. Možna rešitev za to težavo je bila uporaba dveh radarjev, enega za sledenje cilju in drugega za vodenje rakete, vendar je to povečalo stroške izvedbe. Pogostejša rešitev za rakete dolgega dosega je bila vodenje rakete popolnoma neodvisno od radarja, z uporabo ukaznega vodenja, kot je bilo to v primeru Nike Hercules. Vodenje v celoti z radarskim žarkom je bilo do leta 1960 redko. == Vodenje z laserskim žarkom == Sistemi za vodenje z uporabo laserskega žarka so ponovno postali pogostejši v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja z uvedbo nizkocenovnih in prenosnih laserskih označevalcev . Zaradi krajših valovnih dolžin, ki se uporabljajo, je mogoče laserski žarek projicirati s precej ožjo [[Kotna ločljivost|kotno ločljivostjo]] kot radarski žarek, ne da bi bilo treba bistveno povečati velikost odprtine projektorja v primerjavi z drugimi optičnimi napravami, ki jih uporablja tipičen sistem za vodenje natančno vodenih izstrelkov. Zaradi tega je mogoče prostorsko kodirati dodatne informacije v žarek z uporabo digitalnih ali elektrooptičnih sredstev, kar ima številne prednosti. Rakete z majhnimi optičnimi sprejemniki na repu lahko sledijo laserjem s podobno lahkoto kot prejšnji sistemi radarskih žarkov, vendar bodo zaradi večje prostorske ločljivosti kodiranja žarka na cilju same po sebi natančnejše. Poleg tega se žarek običajno projicira neposredno na sprejemnik rakete, kar pomeni manjšo intenzivnost kot pri polaktivni zasnovi, kjer mora biti cilj "pobarvan" in mora raketa zaznati difuzni odboj laserja od cilja. Nižja zahteva glede intenzivnosti sistemov za vodenje laserskega žarka v primerjavi s polaktivnimo vodenimi laserskimi sistemi lahko znatno oteži zaznavanje sprejemnikov laserskega sevanja na cilju. Uporabljajo se lahko signali zelo nizke moči. V sodobni uporabi je lasersko vodenje običajno omejeno na rakete kratkega dosega, tako protizračne kot protitankovske. Primeri vključujejo [[ADATS]], Starstreak, RBS 70, ruska sistema [[9K121 Vihr|9K121 Vikhr]] in 9M119 Svir, ukrajinska sistema Skif in protitankovske sisteme Stuhna-P . == Glej tudi == * [[Polaktivno radarsko vodenje]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Jerzy Maryniak in drugi, [https://web.archive.org/web/20070930203527/http://pdf.aiaa.org/preview/CDReadyMAFM05_1087/PV2005_6038.pdf »Modeliranje gibanja samodejno krmiljene rakete z žarkom v smislu Maggijevih enačb« (pdf)], konferenca in razstava AIAA o mehaniki atmosferskega letenja, avgust 2005 * * [http://www.aerospaceweb.org/question/weapons/q0187.shtml Vodenje raket], aerospaceweb.org, dostopano 14. marca 2007 * Greg Goebel, {{Usurped|[https://web.archive.org/web/20070206192432/http://www.vectorsite.net/ttradar_2.html#m5 "Early Radar Technology"]}}, 1. februar 2007, dostopano 14. marca 2007 * Carlo Kopp, [http://www.ausairpower.net/mpsam.html "Prenosne rakete zemlja-zrak"], ''Australian Aviation'', julij 1989 * Carlo Kopp, [http://www.ausairpower.net/TE-Radar-AAMs.html "Aktivno in polaktivno radarsko vodenje raket"], ''Australian Aviation'', junij 1982 k39p1y5reozgl5nx8fiheuf993zmf6n 6655865 6655826 2026-04-04T20:35:46Z Marko3 1829 6655865 wikitext text/x-wiki '''Usmerjanje z žarkom''', znano tudi kot '''vodenje z radarjem po liniji vidnega snopa (LOSBR)''',<ref>{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Aviation|first=David W.|last=Wragg|isbn=9780850451634|edition=first|publisher=Osprey|date=1973|page=220}}</ref> je tehnika usmerjanja [[Samopogonski izstrelek|rakete]] proti cilju s pomočjo [[Radar|radarskega]] ali [[Laser|laserskega žarka]]. Ime se nanaša na način, kako raketa leti po vodilnem žarku, ki je usmerjen na cilj. Je eden najpreprostejših sistemov vodenja in se je pogosto uporabljal v zgodnjih raketnih sistemih, vendar je imel številne pomanjkljivosti pri ciljanju na dolge razdalje in se zdaj običajno uporablja le v sistemih kratkega dosega. == Osnovni koncept == Usmerjanje z žarkom temelji na signalu, ki je usmerjen proti cilju. Signal ni nujno močan, saj se ne uporablja za sledenje. Glavna uporaba tovrstnega sistema je uničevanje letal ali tankov. Najprej vodilna postaja (lahko nameščena na vozilu) na območju izstrelitve usmeri ozek radarski ali laserski žarek na sovražno letalo ali tank. Nato se raketa izstreli in na neki točki po izstrelitvi jo radarski ali laserski žarek »«ujame«, ko raketa prileti vanj. Od te faze naprej raketa poskuša ostati znotraj žarka, medtem ko vodilna postaja ohranja žarek usmerjen proti cilju. Raketa, ki jo krmili računalnik v njej, »jaha« žarek proti cilju. == Radarsko vodenje z žarkom == Vodenje raket z uporabo radarskega žarka je ena najpreprostejših metod vodenja raket. Zaradi tega se je v obdobju po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pogosto uporabljala za [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja–zrak]]. Zgodnji primer je bila britanska Brakemine, prvič preizkušena leta 1944, prav tako pa tudi prvi komercialno dostopni sistem protiletalske obrambe, [[Oerlikon|Oerlikon Contraves]] RSA. Zgodnji sledilni radarji so običajno uporabljali nekaj stopinj širok žarek, kar je olajšalo iskanje cilja med njegovim premikanjem. Žal je bil zaradi tega žarek preširok za natančen napad na cilj, kjer bi bila potrebna natačnost do desetinke stopinje. Za izvedbo obeh operacij v enem samem radarju se uporablja dodatna oblika kodiranja. Pri sistemih iz druge svetovne vojne je bilo to bodisi »preklapljanje rež« bodisi stožčasto skeniranje (bolj pogosto v drugi polovici vojne). Stožčasto skeniranje deluje tako, da se en sam radarski žarek razdeli na dva dela in primerja moč odboja v obeh žarkih, da ugotovi, kateri je močnejši. Radar se nato obrne proti močnejšemu signalu, da se cilj ponovno centrira. Antena se obrne tako, da se ta primerjava izvaja povsod okoli cilja, kar mu omogoča sledenje tako po višini kot po azimutu. Sistemi, ki so to izvajali samodejno, so bili znani kot »zaklepanje« ali »zaklepanje sledenja« (lock follow). Sisteme za vodenjem z žarkom je mogoče enostavno prilagoditi za delo s takim sistemom. Z namestitvijo sprejemnih anten na zadnji del rakete lahko vgrajena elektronika primerja moč signala z različnih točk na telesu rakete in to uporabi za ustvarjanje krmilnega signala, ki raketo usmeri nazaj v središče žarka. Pri uporabi s stožčastim skeniranjem lahko primerjava uporabi več sklopov podvojenih anten, običajno dva para, da ostane raketa centrirana v obeh oseh. Prednost tega sistema je, da sledenje prenese na zemeljski radar; dokler se radar lahko natančno usmeri proti cilju, bo raketa z uporabo zelo preproste elektronike ostala na isti liniji. Pomanjkljivost sistema vodenja z radarskim žarkom je, da se žarek širi, ko potuje navzven od oddajnika. Ko raketa leti proti cilju, postaja bolj in bolj nenatančna. To ni problem pri kratkih razdaljah, vendar je bila to velika težava, ker je bilo veliko zgodnjih [[Izstrelek zemlja-zrak|raket zemlja–zrak]] zasnovanih za delovanje na dolgih razdaljah. Na primer, prejšnje različice rakete RIM-2 Terrier, predstavljene v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so bile vodene z radarskim žarkom, kasnejše različice pa so uporabljale polaktivno radarsko vodenje za izboljšanje njihove učinkovitosti proti visoko zmogljivim in nizkoletečim ciljem. V nasprotju z vodenjem z radarskim žarkom polaktivno vodenje postane ''natančnejše,'' ko se raketa približuje cilju. Druga težava takega vodenja je, da je pot vodenja rakete v bistvu ravna črta do cilja. To je uporabno za rakete z veliko hitrostno prednostjo pred ciljem ali kjer so časi leta kratki, toda za dolgoročne spopade z visoko zmogljivimi cilji mora raketa »voditi« (lead) cilj, da prispe z dovolj energije za izvedbo končnih manevrov. Možna rešitev za to težavo je bila uporaba dveh radarjev, enega za sledenje cilju in drugega za vodenje rakete, vendar je to povečalo stroške izvedbe. Pogostejša rešitev za rakete dolgega dosega je bila vodenje rakete popolnoma neodvisno od radarja, z uporabo ukaznega vodenja, kot je bilo to v primeru Nike Hercules. Vodenje v celoti z radarskim žarkom je bilo do leta 1960 redko. == Vodenje z laserskim žarkom == Sistemi za vodenje z uporabo laserskega žarka so ponovno postali pogostejši v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja z uvedbo nizkocenovnih in prenosnih laserskih označevalcev . Zaradi krajših valovnih dolžin, ki se uporabljajo, je mogoče laserski žarek projicirati s precej ožjo [[Kotna ločljivost|kotno ločljivostjo]] kot radarski žarek, ne da bi bilo treba bistveno povečati velikost odprtine projektorja v primerjavi z drugimi optičnimi napravami, ki jih uporablja tipičen sistem za vodenje natančno vodenih izstrelkov. Zaradi tega je mogoče prostorsko kodirati dodatne informacije v žarek z uporabo digitalnih ali elektrooptičnih sredstev, kar ima številne prednosti. Rakete z majhnimi optičnimi sprejemniki na repu lahko sledijo laserjem s podobno lahkoto kot prejšnji sistemi radarskih žarkov, vendar bodo zaradi večje prostorske ločljivosti kodiranja žarka na cilju same po sebi natančnejše. Poleg tega se žarek običajno projicira neposredno na sprejemnik rakete, kar pomeni manjšo intenzivnost kot pri polaktivni zasnovi, kjer mora biti cilj "pobarvan" in mora raketa zaznati difuzni odboj laserja od cilja. Nižja zahteva glede intenzivnosti sistemov za vodenje laserskega žarka v primerjavi s polaktivnimo vodenimi laserskimi sistemi lahko znatno oteži zaznavanje sprejemnikov laserskega sevanja na cilju. Uporabljajo se lahko signali zelo nizke moči. V sodobni uporabi je lasersko vodenje običajno omejeno na rakete kratkega dosega, tako protizračne kot protitankovske. Primeri vključujejo [[ADATS]], Starstreak, RBS 70, ruska sistema [[9K121 Vihr|9K121 Vikhr]] in 9M119 Svir, ukrajinska sistema Skif in protitankovske sisteme Stuhna-P . == Glej tudi == * [[Polaktivno radarsko vodenje]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Jerzy Maryniak in drugi, [https://web.archive.org/web/20070930203527/http://pdf.aiaa.org/preview/CDReadyMAFM05_1087/PV2005_6038.pdf »Modeliranje gibanja samodejno krmiljene rakete z žarkom v smislu Maggijevih enačb« (pdf)], konferenca in razstava AIAA o mehaniki atmosferskega letenja, avgust 2005 * * [http://www.aerospaceweb.org/question/weapons/q0187.shtml Vodenje raket], aerospaceweb.org, dostopano 14. marca 2007 * Greg Goebel, {{Usurped|[https://web.archive.org/web/20070206192432/http://www.vectorsite.net/ttradar_2.html#m5 "Early Radar Technology"]}}, 1. februar 2007, dostopano 14. marca 2007 * Carlo Kopp, [http://www.ausairpower.net/mpsam.html "Prenosne rakete zemlja-zrak"], ''Australian Aviation'', julij 1989 * Carlo Kopp, [http://www.ausairpower.net/TE-Radar-AAMs.html "Aktivno in polaktivno radarsko vodenje raket"], ''Australian Aviation'', junij 1982 pqpq03v7pr90s0p3nmi0j94ynl80lxk 1 600496 6655836 2026-04-04T18:56:41Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Srbija}}« 6655836 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Srbija}} 9qwo61s694z3vuwej303m66a01ppgc9 0 600497 6655838 2026-04-04T19:09:14Z Octopus 13285 ovod 6655838 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>{{Encyclopaedia Iranica|last=EI.|title=CAUCASUS AND IRAN|url=https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index|volume=5|fascicle=1|page=84}}</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= Tadeusz Swietochowski |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=[[Columbia University Press]] |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prehistory== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Madžari]] kv05nfjao0ehj3fjj4tafw5pg3l2o0j 6655840 6655838 2026-04-04T19:17:53Z Octopus 13285 ref 6655840 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prehistory== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 9ay6w4r8zyogc90yixggren51fnul74 6655917 6655840 2026-04-05T06:22:05Z Octopus 13285 /* Prehistory */ nadaljevanje 6655917 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] 9mn9s5d6c5tp8it4h2fg0lxf9o7mqyi 6655937 6655917 2026-04-05T07:37:47Z Octopus 13285 /* Kasnejša prazgodovina */ nadaljevanje 6655937 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] qbvfoelg7oj5gd72pw8t3wfo04fs5nr 6656098 6655937 2026-04-05T11:25:23Z Octopus 13285 /* Sklici */ Albanija 6656098 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Azerbajdžana''' se v tem članku razume kot zgodovina regije, ki danes tvori [[Azerbajdžan|Azerbajdžansko republiko]]. Ozemlje republike omejujejo južna pobočja [[Kavkaz]]a na severu, [[Kaspijsko jezero]] na vzhodu in [[Armensko višavje]] na zahodu. Na jugu so njegove naravne meje manj izrazite in se stikajo z Iransko planoto.<ref name="Swietochowski">{{cite book |last1=Swietochowski |first1=Tadeusz |title=Russian Azerbaijan, 1905–1920: The Shaping of a National Identity in a Muslim Community |date=1985 |publisher=Cambridge University Press |page=1}}</ref> Na ozemlju Azerbajdžana je bila v [[antika|antiki]] ustanovljena država [[Albanija, Kavkaz|Kavkaška Albanija]]. Njeni prebivalci so govorili kavkaško albanščino, ki je bila najverjetneje predhodnica danes ogroženega udskega jezika, ki so ga govorili Udi. Od časa [[Medijci|Medijcev]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] do prihoda [[Ruski imperij|Rusov]] v 19. stoletju sta ozemlji Azerbajdžana in sosednjega Irana običajno delili isto zgodovino.<ref>{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=38|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref><ref name="Swietochowski"/><ref>[https://iranicaonline.org/articles/caucasus-index CAUCASUS AND IRAN]. Encyclopaedia Iranica, vol. 5, zv. 1, str. 84</ref> Azerbajdžan je ohranil svoj iranski značaj tudi po arabski osvojitvi Irana in spreobrnitvi njegovih prebivalcev v [[islam]].<ref name="Swietochowski"/> Približno štiri stoletja pozneje so na ozemlje Azerbajdžana vstopila turška oguška plemena pod dinastijo [[Seldžuki|Seldžukov]]. Na njegovem ozemlju se je naselilo veliko Turkov.<ref name="Swietochowski"/> V naslednjih stoletjih se je prvotno prebivalstvo mešalo s priseljenimi turškimi nomadi in število govorcev [[Perzijščina|perzijščine]] se je postopoma zmanjševalo. Govoriti se je začelo turško narečje, danes znano kot [[azerbajdžanščina]] ali azerbajdžanska turščina.<ref name="Swietochowski"/> [[Širvanšahi]], ena od regionalnih dinastij, je potem, ko je postala vazal [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]], pomagala [[Timuridi|Timuridom]] v vojni proti [[Zlata horda|Zlati hordi]]. Po [[Timurlenk|Timurjevi]] smrti sta se v regiji pojavili dve turški neodvisni in rivalski državi: [[Kara Kojunlu]] in [[Ak Kojunlu]]. Širvanšahi so se v tem obdobju ponovno osamosvojili in okrepili svojo oblast. V obdobju držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu se je azerbajdžanska turščina postopoma začela pojavljati kot knjižni in pesniški jezik.<ref>Claus Schönig. Turkic languages and literatures in the Timurid and post-Timurid period. V: The Cambridge History of Iran, Volume 6, Cambridge University Press, 1986. str. 708–710</ref> Regija je kasneje postala del iranskega [[Safavidi|Safavidskega cesarstva]]. [[Sunitizem|Sunitsko]] prebivalstvo Azerbajdžana se je v obdobju Safavidov spreobrnilo v [[Šiitizem|šiitski islam]].<ref name="books.google.com.au">{{Cite book |last=Akiner |first=Shirin |url=https://books.google.com/books?id=N8IKR0oqdRkC&q=safavid+persia+conversion&pg=PA158 |title=The Caspian: Politics, Energy and Security |date=2004-07-05 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-203-64167-5 |language=en}}</ref> Ko je v 18. stoletju propadlo iransko Afšaridsko cesarstvo, so se na ozemlju današnjega Azerbajdžan pojavili kavkaški kanati, ki so bili bodisi odvisni bodisi delno neodvisni od Irana.<ref>{{cite book |title=Iranian-Russian Encounters: Empires and Revolutions Since 1800 |date=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-62433-6 |editor1-last=Cronin |editor1-first=Stephanie |page=53 |quote=The shah's dominions, including the '''khanates of the Caucasus''', included only about 5 to 6 million inhabitants against Russia's 500,000-strong army and estimated 40 million population.}}</ref><ref>{{cite book |last=Mclachlan |first=Keith |url=https://books.google.com/books?id=xvp5DQAAQBAJ&pg=PT50 |title=The Boundaries of Modern Iran |year=2016 |quote=the '''khanates of''' Azerbaijan and '''the southern Caucasus'''}}</ref><ref>Alexander Murinson. Turkey's Entente with Israel and Azerbaijan. Routledge, 2009. str. 2</ref> Po [[rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijskih vojnah 1804–1813]] in [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|1826–1828]] je bil [[Kadžari|Kadžarski Iran]] prisiljen prepustiti svoja kavkaška ozemlja [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]], kar je prisililo tisoče [[Armenci|armenskih]] družin, da so se preselile v Bardo v [[Karabaški kanat|Karabaškem kanatu]]. [[Gulistanski mirovni sporazum|Gulistanski sporazum]] iz leta 1813 in [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajski sporazum]] iz leta 1828 sta določila mejo med carsko Rusijo in Kadžarskim Iranom.<ref>{{cite book|author=Harcave, Sidney|year=1968|title=Russia: A History: Sixth Edition|publisher=Lippincott|page=267}}</ref><ref>{{cite book|author=Mojtahed-Zadeh, Pirouz|year=2007|title=Boundary Politics and International Boundaries of Iran: A Study of the Origin, Evolution, and Implications of the Boundaries of Modern Iran with Its 15 Neighbors in the Middle East by a Number of Renowned Experts in the Field|publisher=Universal|isbn=978-1-58112-933-5|page=372}}</ref> Regija severno od reke Aras je bila iranska, dokler je ni v 19. stoletju zasedla Rusija.<ref name="Swietochowski Borderland">{{cite book |last=Swietochowski|first=Tadeusz |author-link= |year=1995|title=Russia and Azerbaijan: A Borderland in Transition|pages= 69, 133 |publisher=Columbia University Press |url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-231-07068-3}}</ref><ref name="L. Batalden 1997 98">{{cite book |last=L. Batalden|first=Sandra |year=1997|title=The newly independent states of Eurasia: handbook of former Soviet republics|page= 98|publisher=Greenwood Publishing Group |url= https://books.google.com/books?id=WFjPAxhBEaEC|isbn=978-0-89774-940-4}}</ref><ref name="E. Ebel, Robert 2000 181">{{cite book |last=E. Ebel, Robert|first=Menon, Rajan |year=2000|title=Energy and conflict in Central Asia and the Caucasus|page= 181 |publisher=Rowman & Littlefield |url= https://books.google.com/books?id=-sCpf26vBZ0C|isbn=978-0-7425-0063-1}}</ref><ref name="Andreeva 2010 6">{{cite book |last=Andreeva|first=Elena |year=2010|title=Russia and Iran in the great game: travelogues and orientalism|page= 6 |edition= reprint |publisher=Taylor & Francis | url= https://books.google.com/books?id=FfRYRwAACAAJ|isbn=978-0-415-78153-4}}</ref><ref name="Çiçek, Kemal 2000">{{cite book |last=Çiçek, Kemal|first=Kuran, Ercüment |year=2000|title=The Great Ottoman-Turkish Civilisation|publisher=University of Michigan |url=https://books.google.com/books?id=c5VpAAAAMAAJ|isbn=978-975-6782-18-7}}</ref><ref name="Ernest Meyer, Karl 2006 66">{{cite book|last=Ernest Meyer, Karl|first=Blair Brysac, Shareen|year=2006|title=Tournament of Shadows: The Great Game and the Race for Empire in Central Asia|page=66|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=Ssv-GONnxTsC|isbn=978-0-465-04576-1}}{{Dead link|date=October 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V skladu s Turkmenčajskim sporazumom je Kadžarski Iran priznal rusko suverenost nad [[Erevanski kanat|Erevanskim]], [[Nahičevan|Nahičevanskim]] in [[Tališki kanat|Tališkim kanatom]]. Deli Azerbajdžana so ostali pod iransko oblastjo.<ref>Timothy C. Dowling [https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 ''Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221215144350/https://books.google.nl/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |date=2022-12-15 }} pp 728–729 ABC-CLIO, 2 dec. 2014 {{ISBN|1-59884-948-4}}</ref> V naslednjem obdobju se je v vzhodnem Kavkazu, ki je bil pod iransko-rusko oblastjo, konec 19. stoletja pojavila azerbajdžanska nacionalna identiteta.<ref name="Gasimov1">{{cite journal |last1=Gasimov |first1=Zaur |title=Observing Iran from Baku: Iranian Studies in Soviet and Post-Soviet Azerbaijan |journal=Iranian Studies |date=2022|volume=55|issue=1|page=37|doi=10.1080/00210862.2020.1865136|s2cid=233889871 }}</ref> Po več kot 80 letih življenja v okviru Ruskega imperija je bila na Kavkazu leta 1918 ustanovljena Azerbajdžanska demokratična republika. Ime 'Azerbajdžan', ki ga je vladajoča stranka Musavat sprejela iz političnih razlogov,<ref name="Routledge">{{cite book|last1=Yilmaz|first1=Harun|title=National Identities in Soviet Historiography: The Rise of Nations Under Stalin|date=2015|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-59664-6|page=21}}</ref><ref name="Sochineniya, vol II/1">{{cite book|last1=Barthold|first1=Vasily|title=Sochineniya, vol II/1|date=1963|location=Moscow|page=706}}</ref> se je uporabljalo za označevanje sosednje regije v severozahodnem Iranu.<ref name="I.B.Tauris">{{cite book|last1=Atabaki|first1=Touraj|title=Azerbaijan: Ethnicity and the Struggle for Power in Iran|date=2000|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-86064-554-9|page=25}}</ref><ref name="I.B. Tauris">{{cite book|last1=Dekmejian|first1=R. Hrair|last2=Simonian|first2=Hovann H.|title=Troubled Waters: The Geopolitics of the Caspian Region|date=2003|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-86064-922-6|page=60|url=https://books.google.com/books?id=4_jdnke35AgC}}</ref><ref name="Amsterdam University Press">{{cite book|last1=Rezvani|first1=Babak|title=Ethno-territorial conflict and coexistence in the Caucasus, Central Asia and Fereydan: academisch proefschrift|date=2014|publisher=Amsterdam University Press|location=Amsterdam|isbn=978-90-485-1928-6|page=356}}</ref> Azerbajdžan so leta 1920 napadle sovjetske sile, kar je privedlo do ustanovitve Azerbajdžanske SSR. V zgodnjem sovjetskem obdobju je bila azerbajdžanska nacionalna identiteta dokončno izoblikovana.<ref name="Gasimov1"/> Azerbajdžan je ostal pod sovjetsko oblastjo do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991, po katerem je bila razglašena neodvisna Republika Azerbajdžan. Od osamosvojitve sta bili osrednji temi azerbajdžanske politike sovražni odnosi s sosednjo [[Armenija|Armenijo]] in konflikt v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]]. ==Prazgodovina== [[Slika:Petroglyphs in Gobustan 01.jpg|thumb|200x200px|Gobustanska skalna umetnost]] [[Slika:Göytəpə(əsas).JPG|thumb|200x200px|Arheološki kompleks Goytepe]] [[Slika:Painted vessel from Kultepe I.JPG|200x200px|thumb|Keramika iz Kul-Tepeja I]] [[Slika:Game of Hounds and Jackals MET DP264105.jpg|200x200px|thumb|Igra "psi in šakali"]] Azerbajdžanska prazgodovina vključuje [[Kamena doba|kameno]], [[Bronasta doba|bronasto]] in [[Železna doba|železno dobo]], pri čemer je kamena doba razdeljena na [[paleolitik]], [[mezolitik]] in [[neolitik]], [[Bakrena doba|halkolitik]] pa je prehodno obdobje iz kamene dobe v bronasto in železno dobo.<ref name=":2">{{Cite book |author=M. N. Ragimova |author2=М. Н Рагимова |url=https://books.google.com/books?id=tv0rAQAAMAAJ|title=Azärbaycan arxeologiyası: Daş dövrü |publisher=Şärq-Qärb | year=2008|isbn=978-9952-498-08-0 }}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Baxşəliyev|first=Vəli|publisher=Azerbaijan National Academy of Sciences |url=http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=2006|access-date=2020-03-16|archive-date=2020-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200111025502/http://elibrary.bsu.az/kitablar/898.pdf}}</ref> ===Zgodnja prazgodovina=== Kamena doba je razdeljena na tri obdobja: spodnje, srednje in zgornje. Začela se je prvo človeško naselbino v regiji in trajala do 12. tisočletja pr. n. št.<ref name=":3" /> [[Azohške jame]] v okrožju Khojavind v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so najdišče enega najstarejših arhaičnih človeških bivališč v Evraziji. V najnižjih plasteh jame so našli ostanke predašelske kulture, stare vsaj 700.000 let. Leta 1968 je Mammadali Huseinov v plasti jame iz ašelske dobe odkril del 300.000 let stare čeljustnice zgodnjega človeka. Kost je eden od najstarejših človeških ostankov, ki so jih kdaj odkrili na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze.<ref name=":2" /><ref name=":3" /><ref>{{Cite web|url=https://www.iexplore.com/articles/travel-guides/middle-east/azerbaijan/history-and-culture|title=Azerbaijan – History and Culture|website=iexplore.com|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://azer.com/aiweb/categories/magazine/42_folder/42_articles/42_azikhcave.html|title=Jawbones and Dragon Legends: Azerbaijan's Prehistoric Azikh Cave by Dr. Arif Mustafayev|website=azer.com|access-date=2020-03-16}}</ref> Azerbajdžanski spodnji paleolit je znan po [[guručajska kukltura|guručajski kuklturi]], ki ima podobne značilnosti kot kultura [[Tanzanija|tanzanijske]] [[Soteska Olduvai|soteske Olduvai]].<ref>{{Cite web|url=http://www.visions.az/en/news/35/fdf8b4b9/|title=Visions of Azerbaijan Magazine ::: A History of Azerbaijan: from the Furthest Past to the Present Day|website=Visions of Azerbaijan Magazine|language=en|access-date=2020-03-16}}</ref> Mezolitik, je trajal od približno 12.000 do 8.000 pr. n. št., predstavljajo jame v narodnem parku Gobustan blizu Bakuja in Damjiliju v okrožju Kazah.<ref name=":2" /> Na skalnih rezbarijah v Gobustanu so prikazani lov, ribolov, delo in ples.<ref name=:tb01>{{Cite web|url=https://www.worldheritagesite.org/list/Gobustan+Rock+Art|title=Gobustan Rock Art – World Heritage Site – Pictures, Info and Travel Reports|website=worldheritagesite.org|access-date=2020-03-17}}</ref><ref>{{Cite book|title=Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology|publisher=BAR Publishing|year=2008|isbn=978-1-4073-0179-2|editor-last=Coimbra|editor-first=Fernando|location=England|page=32}}</ref> Novo izkopana naselbina Osmantepe v avtonomni republiki Nahičevan osvetljuje vmesno obdobje med mezolitikom in neolitikom.<ref>Veli Bakhshaliyev (2021), [http://ameanb.az/bookspdf/uecf8j7.pdf OSMAN TEPE IS A NEW MONUMENT OF THE STONE AGE. (Abstract in English)] SCIENTIFIC WORKS OF AZERBAIJAN NATIONAL ACADEMY OF SCIENCES, NAKHCHIVAN BRANCH OFFICE."</ref> Neolitsko dobo iz 7. in 6. tisočletja pr. n. št. predstavljajo kultura Šulaveri-Šomu v okrožju Aghstafa, najdbe v Damjiliju, Gobustanu, Kultepeju (Nahičevan) in Toyretepeju ter neolitska revolucija v kmetijstvu.<ref>{{Cite journal|last=Alakbarov |first=V. A. |title=TECHNOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE NEOLITHIC POTTERY AT GÖYTEPE (WEST AZERBAIJAN)|journal=Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia|year=2018|volume=46|issue=3|pages=22–31|doi=10.17746/1563-0110.2018.46.3.022-031|issn=1563-0110|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nıshıakı|first1=Yoshıhıro|last2=Guliyev|first2=Farhad|date=2015|title=Chronological context of the earliest pottery Neolithic in the South Caucasus: Radiocarbon. Dates for Göytepe and Hacı Elemxanlı Tepe, Azerbaijan|url=http://www.num.nagoya-u.ac.jp/outline/staff/kadowaki/laboratory/pdf/2015_aja_193_goytepe_14c.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=119|issue=3|pages=279–294|doi=10.3764/aja.119.3.0279|s2cid=192912124}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki|last2=Kannari|last3=Nagai|last4=Maeda|date=2019|title=Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan: Implications for understanding Neolithic socioeconomies in the southern Caucasus: Obsidian provenance analyses at Göytepe, Azerbaijan|journal=Archaeometry|doi=10.1111/arcm.12457|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Guliyev|first1=Farhad|last2=Yoshihiro|first2=Nishiaki|date=2012|title=Excavations at the Neolithic settlement of Göytepe, the middle Kura Valley, Azerbaijan, 2008-2009|journal=ResearchGate|volume=3|pages=71–84}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Nishiaki Seiji|first1=Yoshihiro|last2=Guliyev|first2=Farhad|last3=Kadowaki|first3=Seiji|date=2015|title=The origins of food production in the southern Caucasus: excavations at Hacı Elamxanlı Tepe, Azerbaijan|journal=Antiquity|volume=89|page=348}}</ref> Petroglifi, stari 5.000 do 8.000 let, prikazujejo dolge čolne, podobne vikinškim ladjam, kar kaže na povezavo regije s celinsko [[Evropa|Evropo]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]].<ref name=:tb01 /> ===Kasnejša prazgodovina=== Bakrena doba je trajala od 6. do 4. tisočletja pr. n. št. in je bila prehodno obdobje iz kamene v bronasto dobo. Kavkaško gorovje je bogato z bakrovo rudo, kar je omogočilo razvoj metalurgije bakra v Azerbajdžanu. Odkrili so številna halkolitska naselja v Šomutepeju, Tojratepeju, Džinitepeju, Kultepeju, Alikomektepeju in Ilanlitepeju. Najdbe kažejo, da so prebivalci gradili domove, izdelovali bakreno orodje in puščične konice in se ukvarjali s kmetijstvom.<ref>{{Cite book|last1=Ilan |first1=O. |last2=Sebbane|first2=M |date=1989|title=Copper Metallurgy, Trade and the Urbanization of Southern Canaan in the Chalcolithic and Early Bronze Age |editor=P. de Miroschedji |chapter= L'urbanisation de la Palestine à l'âge du bronze ancien: Bilans et perspectives des recherches actuelles (Actes du Colloque d'Emmaüs, 20–24 octobre 1986) |series=BAR International Series |volume=527 |pages=139–162 |url=https://www.academia.edu/38812111|via=Academia.edu}}</ref> Bronasta doba se je v Azerbajdžanu začela približno v drugi polovici 4. tisočletja pr. n. št., železna doba pa približno v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Bronasta doba je razdeljena na zgodnjo, srednjo in pozno bronasto dobo in je bila raziskana v okrožjih Nahičevan, Gandža, Mingačevir in Daškesan.<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/archeology-viii-northern-azerbaijan-republic-of-azerbaijan-1|title=ARCHEOLOGY viii. REPUBLIC OF AZERBAIJAN – Encyclopaedia Iranica|website=iranicaonline.org|access-date=2020-03-19}}</ref><ref name=":5">{{Cite book|last=Zerdabli|first=Ismail bey|title=THE HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Rossendale Books|year=2014}}</ref><ref name=":6">{{Cite book|last=ISMAILOV|first=DILGAM|url=http://www.anl.az/el/Kitab/2018/02/cd/i-44365.pdf|title=HISTORY OF AZERBAIJAN|publisher=Baku|year=2017}}</ref><ref name=":7">{{Cite book|last=Göyüşov|first=Rəşid|url=http://lib.az/users/1/upload/files/Goyushov_Reshid._Azerbaycan_arxeologiyasi._Baki._1986.pdf|title=Azərbaycan Arxeologiyası|year=1986}}</ref> Zgodnjo bronasto dobo zaznamuje kultura Kura-Araks, srednjo bronasto dobo pa kultura poslikane lončevine in keramike. Pozno bronasto dobo predstavlja Nahičevan ter kulturi Hodžali-Gadabaj in Tališ-Mugan.<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" /> Raziskava Jacquesa de Morgana v gorah Talysh blizu Lankarana leta 1890 je razkrila več kot 230 grobov iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe. E. Rösler je med letoma 1894 in 1903 v Gorskem Karabahu in Gandži odkril predmete iz pozne bronaste dobe. J. Hummel je med letoma 1930 in 1941 opravil raziskave v okrožju Goygol in Gorskem Karabahu na najdiščih, znanih kot gomili I in II, ter drugih najdiščih iz pozne bronaste dobe.<ref>{{cite book |last1=Palumbi |first1=Giulio |title=Online Only -- Archaeology |chapter=The Early Bronze Age of the Southern Caucasus |date=5 October 2016 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1093/oxfordhb/9780199935413.013.14 |isbn=978-0-19-993541-3 |language=en}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal|last=JAFARLI|first=Hidayat|date=2016|title=Bronze Age and Early Iron Age monuments of Karabakh|url=http://irs-az.com/new/files/2016/186/2392.pdf|journal=İrs Karabakh|pages=22–29}}</ref> Arheolog Walter Crist iz Ameriškega muzeja naravne zgodovine je leta 2018 v narodnem parku Gobustan odkril 4000 let staro različico igre '[[psi in šakali]]' iz bronaste dobe. Igra, ki je bila takrat priljubljena v [[Stari Egipt|Egiptu]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Anatolija|Anatoliji]], je bila najdena tudi v grobnici egipčanskega faraona [[Amenemhet IV.|Amenemheta IV.]]<ref>{{Cite web|url=https://mysteriousuniverse.org/2018/11/4000-year-old-board-game-called-58-holes-discovered-in-azerbaijan/|title=4,000-Year-Old Board Game Called 58 Holes Discovered in Azerbaijan {{!}} Mysterious Universe|website=mysteriousuniverse.org|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.livescience.com/64267-ancient-board-game-nomads-discovered.html|title=4,000-Year-Old Game Board Carved into the Earth Shows How Nomads Had Fun|last=December 2018|first=Tom Metcalfe 10|website=livescience.com|date=10 December 2018 |language=en|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.archaeology.org/news/7235-181210-azerbaijan-game-pits|title=4,000-Year-Old Game Board Identified in Azerbaijan - Archaeology Magazine|website=www.archaeology.org|date=10 December 2018 |access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://wsbuzz.com/science/a-4000-year-old-bronze-age-game-called-58-holes-has-been-discovered-in-azerbaijan-rock-shelter/|title=A 4,000-Year-Old Bronze Age Game Called 58 Holes Has Been Discovered In Azerbaijan Rock Shelter|date=2018-11-18|website=WSBuzz.com|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.sciencenews.org/article/bronze-age-game-found-chiseled-stone-azerbaijan|title=A Bronze Age game was found chiseled into stone in Azerbaijan|date=2018-11-16|website=Science News|language=en-US|access-date=2020-03-19}}</ref> ==Kavkaška Albanija in Velika Armenija== [[Slika:Aghuank.jpg|300px|thumb|right| Ozemlje Kavkaške Albanije pred letom 387 (po splošno sprejetem znanstvenem mnenju)]] V 1. tisočletju pr. n. št. so na večjem delu ozemlja sodobnega Azerbajdžana živela plemena, kot celota znana kot Kavkaški Albanci. Ta plemena so govorila pretežno nakhsko-dagestanske jezike lezginske skupine jezikov.<ref>БСЭ. Poglavje Лезгины</ref> Za neposrednega potomca pisne (gargarejske) albanščine velja udski jezik regije Kabalaki. Po mnenju starogrškega zgodovinarja in geografa [[Arijan]]a so se Kavkaški Albanci na zgodovinskem prizorišču prvič pojavili že v 4. stoletju pr. n. št. Znanstveniki menijo, da so bili podrejeni ahemenidskemu satrapu [[Medijsko cesarstvo|Medije]], s padcem [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] pa kraljem [[Atropatena|Atropatene]]. Konec 2. stoletja pr. n. št. je severno od Kure očitno nastala albanska plemenska zveza, ki je začela pridobivati značilnosti države.<ref>Paulys Real-Encyclopadie der Classishenen altertums nissenshaft. Erster Band. Stuttgart, 1894. str. 1303</ref> Do takrat so Albanci že imeli svojo vojsko in težko konjenico.<ref name="historic.ru">http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml {{Wayback|url=http://historic.ru/books/item/f00/s00/z0000017/st059.shtml |date=20080602155301 }} «Всемирная История» 1956</ref> [[Strabon]] v 1. stoletju n. št. takole opisuje Albance: : ''"Albanci so bolj nagnjeni k živinoreji in so bližje nomadom, vendar niso divji in zato ne zelo bojeviti. Živijo med Iberci in Kaspijskim morjem. Na vzhodu njihova država meji na morje, na zahodu pa na Iberce. (...) Ljudje tam se odlikujejo po lepoti in visoki postavi, hkrati pa so preprostega srca in niso malenkostni. Običajno ne uporabljajo kovanega denarja in ker ne poznajo števil, večjih od 100, trgujejo le z menjavo. Glede drugih življenjskih zadev kažejo ravnodušnost. Natančne mere in uteži jim niso znane. Brezbrižni so glede vprašanj vojne, vlade in kmetijstva, vendar se borijo tako peš kot na konju ter z lahkim in težkim orožjem, kot Armenci. (...) Albanci so oboroženi s sulicami in loki, nosijo oklepe in velike podolgovate ščite, pa tudi čelade iz živalskih kož, kot Iberci. (...) Tudi njihovi kralji so izjemni. Zdaj imajo le enega kralja, ki vlada vsem plemenom, medtem ko je prej vsakemu plemenu, ki so govorila različne jezike, vladal njegov kralj. Govorijo 26 jezikov, zato se med seboj težko sporazumevajo. (...) Albanci nabolj cenijo starost, ne le pri svojih starših, ampak tudi pri drugih ljudeh. Nespoštovanje mrtvih ali spomina nanje se šteje za brezbožno. Skupaj s pokojnimi pokopljejo vse njihovo premoženje, zato živijo v revščini, prikrajšani za očetovo dediščino."''<ref>Strabon, Geografija, XI, 4</ref> [[Slika:Ancient countries of Transcaucasia.jpg|thumb|right|300px| Zakavkazje v 4.–6. stoletju (po Cambridgeski antični zgodovini)<ref>Кембриджская история Древнего мира. Т. XIV. Гл. 22b. str. 662. ISBN 0-521-32591-9, 9780521325912</ref>]] Strabonovo poročilo o primitivnosti Albancev in njihovem načinu življenja je potrebno znatnih popravkov, dogodki v tistem času pa zahtevajo podrobnejšo študijo na podlagi arheoloških raziskav. Strabon je pogosto krajšal in izpuščal posamezne podatke. Svojo ''Geografijo'' je napisal kmalu potem, ko se je zahodni svet prvič srečal z Albanci med pohodi Lukula in Pompeja na Kavkaz (66-65 pr. n. št.).<ref>''Тревер К. В.'' Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э. VII в. н. э. 1959.</ref> Na območju Jalojlu tepeja jugovzhodno od Šekija, na primer, so odkrili starodavne grobove iz 4. do 1. stoletja, ki govorijo o stalni naselitvi lokalnega prebivalstva. Prebivalci so se takrat ukvarjali s kmetijstvom in ovčjerejo.<ref name="historic.ru"/> Konec 2.<ref>[http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm Encyclopedia Iranica статья Albania] {{Wayback|url=http://www.iranica.com/articles/albania-iranian-aran-arm |date=20130723044613 }}</ref> ali sredi 1. stoletja<ref>Всемирная история. Т. 2. Moskva, 1956. str. 413-417</ref> je nastala država Albanija. Religija Albancev je bila kombinacija lokalnih kultov, predvsem kulta narave in nebesnih teles, med katerimi je bila še posebej čaščena Luna, z [[zaratustrstvo]]m, ki je prodrlo iz [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="historic.ru"/> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju n. št. zabeležil približno 30 "mest" (utrjenih naselij) v Albaniji. Prestolnica države je bila Kabala, od sredine 5. stoletja n. št. pa Barda (Partav). Po vojaškem pohodu [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] konec 1. stoletja n. št. pod poveljstvom Pompeja je Albanija vstopila v vplivno sfero Rimskega cesarstva. [[Slika:Zakavkaz-II-I-bc.png|300px|thumb|right| Države Zakavkazja v 2.-1. stoletju pr. n. št. (po Svetovni zgodovini) <ref>Всемирная история. Т. II. Moskva, 1956. Вкладыш</ref>]] Po [[Bitka pri Magneziji|bitki pri Magneziji]] leta 189 pr. n. št. je nekdanji selevkidski strateg [[Artaksij I. Armenski|Artaksij I.]] razglasil neodvisnost Velike Armenije in ustanovil dinastijo [[Artaksiadi|Artaksidov]]. Armenija se je začela krepiti in širiti svoje ozemlje ter si podjarmila skoraj celotno [[Armensko višavje]]. V 2. stoletju pr. n. št. so armenski kralji osvojili ozemlja Sakasene, Orhistene, Otene in Kaspijane, kjer so živela različna albanska in [[Skiti|skitska]] plemena.<ref name="Hewsen">''Hewsen R. H.'' Ethno-history and the Armenian influence upon the Caucasian Albanians. Classical Armenian culture: Influence and creativity. Scholars press, 1982.</ref><ref name="vostlit.info">Минорский Владимир Фёдорович. [http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 История Ширвана и Ал-Баба] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/rus13/Sirvan_Derbend/pred.phtml?id=1893 |date=20080602151826 }}</ref><ref>К. В. Тревер. «Очерки по истории и культуре Кавказской Албании IV в. до н. э.- VII в. н. э.». М.-Л., 1959</ref> ''Enciklopedia Iranica'', ki se naslanja na na podatkih staroveških avtorjev, trdi, da so se armenske selitve na bregove reke Kure zgodile že v 7. stoletju pr. n. št.<ref>Schmitt R. [https://iranicaonline.org/articles/armenia-i Armenia and Iran i. Armina, Achaemenid province] {{Wayback|url=https://iranicaonline.org/articles/armenia-i |date=20210118133751 }}. Encyclopædia Iranica. 1987. Vol. II. str. 417—418</ref> Po mnenju zgodovinarja Roberta Hewsena so prebivalstvo Arcaha (Orhistena) in Utika (Autena) tvorila pretežno avtohtona plemena neindoevropskega izvora. Iranska plemena so se sem naselila med vladavino [[Medijsko cesarstvo|Medijskega]] in [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]].<ref name="Hewsen" /> Severozahodni, stepski del te province (sodobna regija Mingečevir), se je imenoval Sakasena (armensko: Šakašen) po iransko govorečih [[Saki]]h ali [[Skiti]]h, ki so se tam naselili že v 7. in 6. stoletju pr. n. št. Med vladavino armenskih kraljev Strabon Sakaseno omenja kot ''"najlepšo deželo v Armeniji"''.<ref> Strabon. ''Geografija'', XI, 8, 4</ref> Po njegovem mnenju je Sakasena mejila na Albanijo in reko Kir.<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 4</ref> Kavkaško prebivalstvo teh regij se je postopoma asimiliralo z Armenci že na prelomu našega štetja. Strabon je trdil, da vse regije Armenije ''"govorijo isti jezik"'',<ref name="Страбон">Strabon. ''Geografija'', XIV, 5</ref> česar pa ni mogoče imeti za dokaz, da je bilo prebivalstvo sestavljeno le iz etničnih Armencev.<ref>Шнирельман: Войны памяти</ref> [[Slika:Yervanduni Armenia, IV-II BC.gif||thumb|300px|Velika Armenija v času vladavine dinastije Jervanduni (do 2. stoletja pr. n. št.) po R. Husenu]] Sodobni armenski zgodovinarji, ki se sklicujejo na staroarmenskega zgodovinarja [[Movses Horenaci|Movsesa Horenacija]], ki je poročal, da je bila regija Utik ob koncu vladavine [[Jervand IV.|Jervanda IV.]] (ok. 200 pr. n. št.)<ref>Levon Chorbajian, Patrick Donabédian, Claude Mutafian. [https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false The Caucasian Knot: The History & Geopolitics of Nagorno-Karabagh.] {{Wayback|url=https://books.google.am/books?id=OUlnYdOHJ3wC&printsec=frontcover&hl=hy&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |date=20210205055337}}. Zed Books, 1994. str. 53</ref> del armenskega kraljestva [[Jervandidi|Jervandidov]], datirajo začetek armenizacije Karabaha v 4. stoletje pr. n. št.<ref>''Nora Dudwick.'' [https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. The case of the Caucasian Albanians: Ethnohistory and ethnic politics] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/cmr_0008-0160_1990_num_31_2_2237#:~:text=Armenians%20argue%20that%20Utik%2C%20Artsakh,up%20by%20Byzantium%20and%20Iran. |date=20210206125727 }}. Cahiers du monde russe et soviétique. 1990. Т. 31, № 2-3. str. 377-383</ref> To stališče sta priznala tudi R. Hewsen in britanski zgodovinar D. Lang, pri čemer sta opozorila, da so bila ta ozemlja verjetno del Jervandidske Armenije.<ref>Robert H. Hewsen.'' Armenia: A Historical Atlas. University of Chicago Press, 2001. str. 32-33</ref><ref>David M. Lang. [https://books.google.am/books?id=Ko_RafMSGLkC&printsec=frontcover&hl=ru&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Iran, Armenia and Georgia]. The Cambridge History of Iran. Ur. Eshan Yarshater. Cambridge University Press, 1983. Vol. 3. str. 505—537</ref> Francoski zgodovinar in specialist za Kavkaz Jean-Pierre Mahé navaja 4. stoletje pr. n. št. kot datum začetka armenizacije desnega brega Kure.<ref>Jean-Pierre Mahé. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 L’editio princeps des palimpsestes albaniens du Sinaï] {{Wayback|url=https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_2009_num_153_3_92581 |date=20210204201952 }} // Comptes rendus des séances de l’Académie des Inscriptions et Belles-Lettres.2009. № 3. str. 1071-1081</ref> Akademik Djakonov ugotavlja, da natančnega poteka jezikovnih meja v starodavnem [[Zakavkazje|Zakavkazju]] ni mogoče ugotoviti, saj za prebivalce očitno niso bile pomembne. Zanje so bile pomembne skupnostna, državna in do konca antike celo verska pripadnost. Posledično so se do srednjega veka v regijah, ki so se nahajale na stičišču različnih jezikov, ki so se govorili v Zakavkazju, jezikovne meje začele ujemati z verskimi.<ref name="ИДМ" /> V 7. stoletju je armenski geograf Ananija Širakaci zapisal, da so ''"Albanci Armencem iztrgali regije Šikašen, Gardman, Kolt, Zave in še 20 regij, ki ležijo pred sotočjem Araksa in reke Kur"''. Utik opisuje Albanijo kot 12. provinco nekdanje Velike Armenije, ki je bila (takrat že) ''"v posesti Albancev"''.<ref name="Ширакаци">''Анания Ширакаци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html Армянская география] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/geographiya/04.html |date=20170708224147 }}</ref> [[Slika:Ancient Gabala00.jpg|thumb|300px|right| Ruševine trdnjavskega obzidja starodavne Kabale (Kabalake); temelj iz belega apnenca je bil zgrajen v 20. stoletju, da bi preprečili zrušitev stolpov]] Kaspijana je regija Muganske stepe in Tališa, ki jo je po Strabonu armenski kralj Artaksij I. osvojil od Medijcev,<ref>Strabon. ''Geografija'', XI, 14, 5</ref> vendar je to ozemlje že v Strabonovem času pripadalo Kavkaški Albaniji. V 2. stoletju n. št. je Armenija ponovno zavzela regijo.<ref name="Hewsen1">Robert H. Hewsen. Armenia: A Historical Atlas. — University Of Chicago Press, 2000. ISBN 0-226-33228-4.</ref> Ozemlje, znano kot Pajtakaran, je bilo v času Širakacija, torej po letu 387, ponovno izvzeto iz Armenije.<ref name="ИДМ"/> Pripadalo je Aturpatkanu, zdaj kot del [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]].<ref name="Ширакаци"/> Prebivalstvo Pajtakarana so sestavljala različna iransko govoreča plemena.<ref name="Hewsen1" /> Po Širakaciju je bilo ozemlje današnje Nahičevanske republike v tistem obdobju del dveh provinc pod armenskim nadzorom: Nahičevan in vinorodni Goghtan (regija Ordubad) so bili del province [[Vaspurakan]], medtem ko so severnejša ozemlja spadala v provinco [[Sjunik]].<ref name="Ширакаци"/><ref>Карту см. [http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm здесь] {{Wayback|url=http://www.bvahan.com/ArmenianWay/Great_Armenia/Provinces_Rus/Syunik.htm |date=20080511202641 }}</ref> Nahičevanska regija je bila očitno središče posesti Mardpetakanov, ene od armenskih knežjih hiš.<ref>Robert H.Hewsen. Armenian Van/Vaspurakan. Richard G. Hovannisian. Mazda Publishers, 2000. str. 19</ref> Naziv so nosili dinastični knezi iz klana Mardian, kaspijsko-medijskega ali matien-manskega izvora, katerih patrimonialna domena je bil Mardastan.<ref>Cyril Toumanoff. States and Dynasties of Caucasia in the Formative Centuries. 1963. str. 169</ref> Po besedah Fausta Buzanda so se [[Judje]], ki jih je iz [[Palestina|Palestine]] pregnal [[Tigran Veliki]], naselili v samem Nahičevanu. Ko so Perzijci med perzijsko invazijo na Armenijo leta 369 zavzeli Nahičevan, so od tam pregnali ''"dva tisoč armenskih in 16 tisoč judovskih družin"''.<ref>Фавстос Бузанд. История, IV, 40 Архивная копия от 25 сентября 2012 на Wayback Machine.</ref> Tako je od začetka 2. stoletja pr. n. št. do delitve Velike Armenije leta 387 n. št., se pravi približno šest stoletij, armensko-albanska meja potekala vzdolž reke Kure. V tem obdobju so bile regije Sakasena, Arcah, Utik in Gardman (današnji Gorski Karabah) del armenske države.<ref> Новосельцев А. П. К вопросу о политической границе Армении и Кавказской Албании в античный период. Кавказ и Византия. Ереван, 1979. Вып. I. str. 18. Arhivirano 26. februarja2020</ref> Krščanstvo kot uradno vero je Kavkaška Albanija sprejela iz Armenije.<ref>Закавказье и сопредельные страны между Ираном и Римом. Христианизация Закавказья. История древнего мира. Изд. 3-е, испр. и доп. Т. 3. str. 201-220</ref><ref> Минорский В. История Ширвана и Дербенда X—XI веков. М., 1963. str. 36</ref> V 4. stoletju n. št. je bil kralj Urnair po zgledu na armenskega kralja [[Tiridat III.|Tiridata III.]] krščen v Armeniji pri svetem Gregorju Razsvetljencu <ref>M. L. Chaumont. [http://www.iranicaonline.org/articles/albania-iranian-aran-arm|заглавие=Albania Ираника]</ref> in je sprejel krščanstvo.<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 285</ref> V vzhodnem delu Albanije je bil široko razširjen armenski jezik, medtem ko se je v kaspijski regiji govoril srednjemedijski jezik, prednik sodobnega tališkega jezika. V istem obdobju se je pojavila albanska pisava, ki jo je izumil armenski pridigar [[Mesrop Maštoc]], ki je nekaj časa živel in pridigal v Albaniji ter prispeval k pokristjanjevanju regije.<ref name="Movses">''Мовсес Каганкатваци''. [http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html История страны Алаунк. Книга I] {{Wayback|url=http://vehi.net/istoriya/armenia/kagantv/aluank1.html |date=20121111141335 }}.</ref><ref>''Мовсес Хоренаци''. [http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html История. Кн. III] {{Wayback|url=http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/03.html |date=20211019015424 }}</ref> V istem obdobju je bila Albanija izpostavljena vpadom nomadov - [[Huni|Hunov]] in [[Hazari|Hazarov]].<ref>История древнего мира. Т. 3. Moskva, 1989. str. 287</ref> Armenski vpliv se je okrepil, zlasti odkar so leta 387 ozemlja ob desnem bregu reke Kure pripadla Armeniji. Province Otene, Orhisten in del Kaspijane z armensko-albanskim prebivalstvom so bile delno armenizirane.<ref name="Hewsen"/><ref name="vostlit.info"/><ref name="ИДМ"/> V zgodnjem srednjem veku je bilo albansko prebivalstvo delno armenizirano, delno iranizirano, Albanija pa je že v 10. stoletju postala zgodovinski pojem. Po mnenju muslimanskih geografov je prebivalstvo v okolici glavnega mesta Albanije, Barde, še v 10. stoletju govorilo albansko.<ref>{{Cite web |url=http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |title=Арабские источники о населённых пунктах и населении Кавказской Албании и сопредельных областей (Ибн Руста, ал-Мукаддасий, Мас’уди, Ибн Хаукаль) |access-date=2008-06-05 |archive-date=2009-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090920030550/http://history.kubsu.ru/pdf/kn4_95-104.pdf |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm История Востока. В 6 тт. Т. 2. Восток в средние века.] {{Wayback|url=http://www.kulichki.com/~gumilev/HE2/he2103.htm|date=20210306171109}}. Moskva: «Восточная литература», 2002. ISBN 5-02-017711-3</ref> Isti arabski avtorji poročajo, da so Armenci živeli onkraj Barde in Šamurja, se pravi na ozemlju današnjega Gorskega Karabaha.<ref>''Караулов Н. А.'' [http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm Сведения арабских писателей X и XI веков по Р. Хр. о Кавказе, Армении и Адербейджане] {{Wayback|url=http://www.vostlit.info/Texts/Dokumenty/Kavkaz/Karaulov/text1.htm |date=20090405061900 }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana]] d15cistm78benp7uxrb4tsbvo2ao2g6 0 600498 6655858 2026-04-04T20:26:03Z Yerpo 8417 škrbina po :en 6655858 wikitext text/x-wiki [[slika:SymboloFilikisEtairias.jpg|thumb|Emblem organizacije Filikí Etería s črkami ΗΕΑ in ΗΘΣ na modrih zastavah, okrajšava za »Elefteria i tanatos«]] '''''Elefteria i tanatos''''' ({{langx|el|Ελευθερία ή θάνατος}}, {{IPA|el|elefθeˈri.a i ˈθanatos|IPA}}; dobesedno »svoboda ali smrt«) je [[moto]] države [[Grčija|Grčije]].<ref>{{cite book |title=The International Flag Book in Color|url=https://archive.org/details/internationalfla00pede|url-access=registration|last=Pedersen|first=Christian Fogd |year=1971 |publisher=Morrow|page=[https://archive.org/details/internationalfla00pede/page/166 166]}}</ref><ref>{{cite book |title=Complete Guide to Flags |last=Crampton|first=William|year=1991 |publisher=Gallery Books |isbn=0-8317-1605-3|page=57}}</ref> Simbolizira odločenost za upor proti zatiranju. Med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško osamosvojitveno vojno]] v 1820. letih je bil to bojni klic Grkov, ki so se upirali [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] vladavini.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1436276/Greek-Independence-Day|title=Greek Independence Day |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |access-date=2026-04-04 |quote=The Greek revolt was precipitated on March 25, 1821, when Bishop Germanos of Patras raised the flag of revolution over the Monastery of Agia Lavra in the Peloponnese. The cry "Freedom or Death" became the motto of the revolution.}}</ref> Tajna organizacija [[Filikí Etería]], ustanovljena za upor proti Osmanom, je prevzela moto za svojega. Njen emblem je vključeval zastavi s črkami {{Lang|el|ΗΕΑ}} in {{Lang|el|ΗΘΣ}}; te predstavljajo {{Lang|el|'''Ή''' '''Ε'''λευθερί'''Α''' '''Ή''' '''Θ'''άνατο'''Σ'''}} – »bodisi svoboda, bodisi smrt«.<ref>[http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 Greek Army website]</ref><ref>[https://www.fhw.gr/chronos/12/en/general/gallery/001.html FHW-Membership card of the Philiki Etaireia ]</ref> Po vojni je bil prevzet za državni moto in je še vedno v veljavi. Po eni razlagi devet črt na [[zastava Grčije|grški zastavi]] predstavlja devet [[zlogov]] fraze, pet modrih za zloge v {{Lang|el-Latn|Elefteria}} in štiri bele za {{Lang|el-Latn|i thanatos}}.<ref>{{cite book|title=War: A Cruel Necessity?: the Bases of Institutionalized Violence|last1=Hinde|first1=Robert A.|last2=Watson|first2=Helen|year=1995|publisher=I.B. Tauris|isbn=1-85043-824-2|page=55}}</ref><ref>{{cite book|title=Flag Lore of All Nations|first=Whitney|last=Smith|year=2001|publisher=Milbrook Press|isbn=0-7613-1753-8|page=[https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40 40]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40}}</ref> Uradno sicer zastava nima te simbolike.<ref>''The Flag Bulletin, Volumes 14–17'', Flag Research Center, 1976, p. 63: "Greeks wanted this color for their flag because they have always looked at the blue sky and the blue ocean."</ref> V sodobnem času je tudi moto [[4. pehotna divizija (Grčija)|4. pehotne divizije]] [[oborožene sile Grčije|grške vojske]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |title=IV ΜΠ |publisher=Oborožene sile Grčije |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228230417/http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |archivedate=2012-02-28 |url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Škrbina-kultura}} [[Kategorija:Državni simboli Grčije]] [[Kategorija:Gesla]] gsuvud7kys13p2torvo8jt5l859qvdo 6656018 6655858 2026-04-05T08:59:27Z Yerpo 8417 tn 6656018 wikitext text/x-wiki [[slika:SymboloFilikisEtairias.jpg|thumb|Emblem organizacije Filikí Etería s črkami ΗΕΑ in ΗΘΣ na modrih zastavah, okrajšava za »Elefteria i tanatos«]] '''''Elefteria i tanatos''''' ({{langx|el|Ελευθερία ή θάνατος}}, {{IPA|el|elefθeˈri.a i ˈθanatos|IPA}}; dobesedno »svoboda ali smrt«) je [[moto]] države [[Grčija|Grčije]].<ref>{{cite book |title=The International Flag Book in Color|url=https://archive.org/details/internationalfla00pede|url-access=registration|last=Pedersen|first=Christian Fogd |year=1971 |publisher=Morrow|page=[https://archive.org/details/internationalfla00pede/page/166 166]}}</ref><ref>{{cite book |title=Complete Guide to Flags |last=Crampton|first=William|year=1991 |publisher=Gallery Books |isbn=0-8317-1605-3|page=57}}</ref> Simbolizira odločenost za upor proti zatiranju. Med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško osamosvojitveno vojno]] v 1820. letih je bil to bojni klic Grkov, ki so se upirali [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] vladavini.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1436276/Greek-Independence-Day|title=Greek Independence Day |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |access-date=2026-04-04 |quote=The Greek revolt was precipitated on March 25, 1821, when Bishop Germanos of Patras raised the flag of revolution over the Monastery of Agia Lavra in the Peloponnese. The cry "Freedom or Death" became the motto of the revolution.}}</ref> Tajna organizacija [[Filikí Etería]], ustanovljena za upor proti Osmanom, je prevzela moto za svojega. Njen emblem je vključeval zastavi s črkami {{Lang|el|ΗΕΑ}} in {{Lang|el|ΗΘΣ}}; te predstavljajo {{Lang|el|'''Ή''' '''Ε'''λευθερί'''Α''' '''Ή''' '''Θ'''άνατο'''Σ'''}} – »bodisi svoboda, bodisi smrt«.<ref>[http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 Greek Army website]</ref><ref>[https://www.fhw.gr/chronos/12/en/general/gallery/001.html FHW-Membership card of the Philiki Etaireia ]</ref> Po vojni je bil prevzet za državni moto in je še vedno v veljavi. Po eni razlagi devet črt na [[zastava Grčije|grški zastavi]] predstavlja devet [[Zlog|zlogov]] fraze, pet modrih za zloge v {{Lang|el-Latn|Elefteria}} in štiri bele za {{Lang|el-Latn|i thanatos}}.<ref>{{cite book|title=War: A Cruel Necessity?: the Bases of Institutionalized Violence|last1=Hinde|first1=Robert A.|last2=Watson|first2=Helen|year=1995|publisher=I.B. Tauris|isbn=1-85043-824-2|page=55}}</ref><ref>{{cite book|title=Flag Lore of All Nations|first=Whitney|last=Smith|year=2001|publisher=Milbrook Press|isbn=0-7613-1753-8|page=[https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40 40]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40}}</ref> Uradno sicer zastava nima te simbolike.<ref>''The Flag Bulletin, Volumes 14–17'', Flag Research Center, 1976, p. 63: "Greeks wanted this color for their flag because they have always looked at the blue sky and the blue ocean."</ref> V sodobnem času je tudi moto [[4. pehotna divizija (Grčija)|4. pehotne divizije]] [[oborožene sile Grčije|grške vojske]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |title=IV ΜΠ |publisher=Oborožene sile Grčije |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228230417/http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |archivedate=2012-02-28 |url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Škrbina-kultura}} [[Kategorija:Državni simboli Grčije]] [[Kategorija:Gesla]] gtwjkhqgnozf50tjv2l8kefcsr7a4ob 6656083 6656018 2026-04-05T10:35:05Z Ljuba24b 92351 6656083 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[slika:SymboloFilikisEtairias.jpg|thumb|Emblem organizacije Filikí Etería s črkami ΗΕΑ in ΗΘΣ na modrih zastavah, okrajšava za »Elefteria i tanatos«]] '''''Elefteria i tanatos''''' ({{langx|el|Ελευθερία ή θάνατος}}, {{IPA|el|elefθeˈri.a i ˈθanatos|IPA}}; dobesedno »svoboda ali smrt«) je [[moto]] države [[Grčija|Grčije]].<ref>{{cite book |title=The International Flag Book in Color|url=https://archive.org/details/internationalfla00pede|url-access=registration|last=Pedersen|first=Christian Fogd |year=1971 |publisher=Morrow|page=[https://archive.org/details/internationalfla00pede/page/166 166]}}</ref><ref>{{cite book |title=Complete Guide to Flags |last=Crampton|first=William|year=1991 |publisher=Gallery Books |isbn=0-8317-1605-3|page=57}}</ref> Simbolizira odločenost za upor proti zatiranju. Med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško osamosvojitveno vojno]] v 1820. letih je bil to bojni klic Grkov, ki so se upirali [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] vladavini.<ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1436276/Greek-Independence-Day|title=Greek Independence Day |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |access-date=2026-04-04 |quote=The Greek revolt was precipitated on March 25, 1821, when Bishop Germanos of Patras raised the flag of revolution over the Monastery of Agia Lavra in the Peloponnese. The cry "Freedom or Death" became the motto of the revolution.}}</ref> Tajna organizacija [[Filikí Etería]], ustanovljena za upor proti Osmanom, je prevzela moto za svojega. Njen emblem je vključeval zastavi s črkami {{Lang|el|ΗΕΑ}} in {{Lang|el|ΗΘΣ}}; te predstavljajo {{Lang|el|'''Ή''' '''Ε'''λευθερί'''Α''' '''Ή''' '''Θ'''άνατο'''Σ'''}} – »bodisi svoboda, bodisi smrt«.<ref>[http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 Greek Army website]</ref><ref>[https://www.fhw.gr/chronos/12/en/general/gallery/001.html FHW-Membership card of the Philiki Etaireia ]</ref> Po vojni je bil prevzet za državni moto in je še vedno v veljavi. Po eni razlagi devet črt na [[zastava Grčije|grški zastavi]] predstavlja devet [[Zlog|zlogov]] fraze, pet modrih za zloge v {{Lang|el-Latn|Elefteria}} in štiri bele za {{Lang|el-Latn|i thanatos}}.<ref>{{cite book|title=War: A Cruel Necessity?: the Bases of Institutionalized Violence|last1=Hinde|first1=Robert A.|last2=Watson|first2=Helen|year=1995|publisher=I.B. Tauris|isbn=1-85043-824-2|page=55}}</ref><ref>{{cite book|title=Flag Lore of All Nations|first=Whitney|last=Smith|year=2001|publisher=Milbrook Press|isbn=0-7613-1753-8|page=[https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40 40]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/flagloreofallnat00smit/page/40}}</ref> Uradno sicer zastava nima te simbolike.<ref>''The Flag Bulletin, Volumes 14–17'', Flag Research Center, 1976, p. 63: "Greeks wanted this color for their flag because they have always looked at the blue sky and the blue ocean."</ref> V sodobnem času je tudi moto [[4. pehotna divizija (Grčija)|4. pehotne divizije]] [[oborožene sile Grčije|grške vojske]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |title=IV ΜΠ |publisher=Oborožene sile Grčije |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120228230417/http://www.army.gr/default.php?pname=PERIGRAFH_EMBLIMATOS_IVMP&la=1 |archivedate=2012-02-28 |url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Škrbina-kultura}} [[Kategorija:Državni simboli Grčije]] [[Kategorija:Gesla]] 2nfhj0urx3mev9q70je5f9j3yu74mhn 1 600499 6655862 2026-04-04T20:31:06Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6655862 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=kultura |država=Grčija}} cqu0zdydrowmkwrz96pjbezcmzledcw 0 600501 6655924 2026-04-05T07:12:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz med plezanjem v vznožju [[Sudeti|Sudetov]] na Poljskem (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death...« 6655924 wikitext text/x-wiki {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz med plezanjem v vznožju [[Sudeti|Sudetov]] na Poljskem (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]]. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Leta 1995 so [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]] na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 podrl [[snežni plaz]] na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je Google obeležilo 41. obletnico njenega vzpona na Mount Everest s posvetitvijo [[Google Doodle|priložnostnega logotipa]].<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika jo prikazuje med vzponom čez zasnežene vrhove ob varovalni vrvi.<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo ob 30. obletnici njene smrti in leto 2022 uradno razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} 7wigdecbyxqsehbk70c8akep2isouwj 6655928 6655924 2026-04-05T07:18:58Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Poljski alpinisti]]; +[[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6655928 wikitext text/x-wiki {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz med plezanjem v vznožju [[Sudeti|Sudetov]] na Poljskem (1968) | birth_name = <!-- wd --> | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]]. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Leta 1995 so [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]] na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 podrl [[snežni plaz]] na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je Google obeležilo 41. obletnico njenega vzpona na Mount Everest s posvetitvijo [[Google Doodle|priložnostnega logotipa]].<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika jo prikazuje med vzponom čez zasnežene vrhove ob varovalni vrvi.<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo ob 30. obletnici njene smrti in leto 2022 uradno razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} [[Kategorija:Poljski alpinisti]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] kht2xpt02tts0jx5stl90mp2uqli95s 6655931 6655928 2026-04-05T07:21:19Z Pinky sl 2932 6655931 wikitext text/x-wiki {{Short description|Poljska alpinistka (1943–1992)}} {{Infobox person | name = Wanda Rutkiewicz | image = Wanda Rutkiewicz, Góry Sokole, fot. Seweryn Bidziński.jpg | alt = | caption = Wanda Rutkiewicz med plezanjem v vznožju [[Sudeti|Sudetov]] na Poljskem (1968) | birth_name = Wanda Błaszkiewicz | birth_date = <!-- wd --> | birth_place = <!-- wd --> | death_date = <!-- wd --> | death_place = <!-- wd --> | other_names = | known_for = Prva ženska, ki je preplezala [[K2]] | occupation = <!-- wd --> }} '''Wanda Rutkiewicz''', [[Poljaki|poljska]] [[alpinistka]], * [[4. februar]] [[1943]], [[Plungė]], [[Litva]], † [[13. maj]] [[1992]], [[Kangčendzenga]], [[Nepal]]. Wanda Rutkiewicz je bila poljska alpinistka in inženirka računalništva.<ref name=martina>{{cite journal|title=Wanda Rutkiewicz – crossing boundaries in women's mountaineering |journal = Sport in Society|volume = 20|issue = 8|pages = 1059–1076|author=Martina Gugglberger |date=24 April 2016|doi=10.1080/17430437.2016.1175139 |s2cid = 148301887}}</ref> Bila je prva ženska, ki je dosegla vrh [[K2]] in tretja ženska (prva Evropejka), ki je osvojila [[Mount Everest]].<ref name=tvp>{{cite news |title="Wyglądała, jakby wróciła z Księżyca". 30 lat temu Rutkiewicz stanęła na K2 |url=https://www.tvp.info/25894910/wygladala-jakby-wrocila-z-ksiezyca-30-lat-temu-rutkiewicz-stanela-na-k2 |access-date=15 November 2019 |work=www.tvp.info |date=23 June 2016 |language=pl}}</ref><ref name="zhp">{{cite web |title=Strona 3 Pruszkowskiej Drużyny Harcerskiej |url=http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |website=3pdh.pruszkow.zhp.pl |access-date=15 November 2019 |archive-date=26 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126043514/http://3pdh.pruszkow.zhp.pl/wandarutkiewicz.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Wanda Rutkiewicz se je rodila v izobraženi poljski družini v [[Plungė|Plungėju]] [[Litva|v Litvi]]. Njen oče, Zbigniew Błaszkiewicz, je bil inženir v Uradu za komunalne gradbene projekte (Biuro Projektów Budownictwa Komunalnego) in predan športnik. Odličen je bil v plavanju, streljanju in judu. Mati Maria se je zanimala za zahodno kulturo in potovanja po Himalaji.<ref name=":0">{{Cite web|last=S.A|first=Telewizja Polska|date=2020-05-13|title=Życie pod górę. 28 lat od śmierci Rutkiewicz|url=https://sport.tvp.pl/48018063/wanda-rutkiewicz-28-rocznica-smierci-kim-byla-wanda-rutkiewicz|access-date=2020-11-24|website=sport.tvp.pl|language=pl}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je družina preselila na Poljsko; najprej v Łańcut in kasneje v [[Vroclav]] na jugozahodu držav (t. i. [[povrnjena ozemlja]]). Wanda se je sprva šolala doma, leta 1949 pa se je vpisala v drugi razred osnovne šole in se pridružila 18. skavtski četi bataljona »Zośka«.<ref>{{Cite book|last=Kamińska|first=Anna|title=Wanda : opowieść o sile życia i śmierci : historia Wandy Rutkiewicz|year=2017|isbn=978-83-08-06357-6|edition=Wydanie pirwsze|publisher=Wydawnictwo Literackie|location=Kraków|oclc=994267404}}</ref> Ko je bila stara pet let, je njen sedemletni brat Jerzy umrl v eksploziji bombe, ki so jo otroci med igro v povojnem Vroclavu vrgli v ogenj.<ref name=":0" /> Rutkiewiczeva je bila vsestranska športnica. Že v osnovni šoli je vsak dan pred poukom trenirala tek pod vodstvom šolskih trenerjev. Ukvarjala se je s skokom v daljino, metom diska in skokom v višino. Leta 1961 je na poljskem univerzitetnem klubskem prvenstvu osvojila zlato medaljo v suvanju krogle. Kot študentka Politehničnega inštituta se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), kjer se je odločila za igranje odbojke. Kljub temu da je bila visoka le 168 cm, se je pridružila Akademski športni zvezi (AZS Wrocław), je vodila AZS Wrocław na poletno univerzijado leta 1965 v Budimpešti. Diplomirala je na [[Vroclavska politehnika|Tehniški univerzi v Vroclavu]] kot inženirka elektrotehnike.<ref>{{cite book |last=Wolski|first=Włodzimierz |author-link= |date=2012 |title=60 lat Wydziału Elektroniki Politechniki Wrocławskiej |url= |location=Wrocław |publisher=Oficyna Wydawnicza Politechniki Wrocławskiej |page=38 |isbn=978-83-7493-693-4}}</ref> Rutkiewiczeva je vozila [[SFM Junak|Junaka]], najtežji poljski motor, kar je posredno prispevalo k njenemu zanimanju za alpinizem. Nekega poletnega dne leta 1961 ji je zmanjkalo goriva. Začela je mahati mimoidočim na cesti, da bi poiskala pomoč; motorist, ki se je ustavil, da bi ji pomagal, je potoval s kolegom Bogdanom Jankowskim, ki se je s plezanjem ukvarjal že dve leti. To naključno srečanje je privedlo do njunega skupnega plezanja v bližini [[Janowice Wielkie|Janowic Wielkie]] v Sokoljih gorah ({{Langx|pl|Góry Sokole}}). ==Alpinistična kariera== [[File:Gwiazda Wanda Rutkiewicz.JPG|thumb|Zvezda Wande Rutkiewicz na športnem pločniku slavnih v [[Władysławowo|Władysławowu]]]] Njena prva večja odprava je bila v gorovje [[Pamir]] z [[Andrzej Zawada|Andrzejem Zawado]]. Izkušnja je bila zanjo neprijetna, predvsem zaradi zahtevnih odnosov in sporov z moškimi kolegi alpinisti.<ref name=cul>{{cite web|url=https://culture.pl/en/article/death-before-failure-wanda-rutkiewicz-the-golden-age-of-polish-mountaineering |title=Death Before Failure: Wanda Rutkiewicz & The Golden Age of Polish Mountaineering |date=23 August 2017 |access-date=15 June 2018 |author=Michael Keller |publisher=Culture.pl}}</ref> Po vrnitvi je začela voditi lastne odprave, vključno s številnimi povsem ženskimi, in postala znana po svojem neposrednem slogu vodenja.<ref name=cul/> 16. oktobra 1978 je postala prva Poljakinja, tretja ženska (za [[Junko Tabei]] in [[Phantog]] leta 1975) in prva Evropejka, ki je dosegla vrh [[Mount Everest|Mount Everesta]].<ref>Jordan, p. 40</ref> Vzpon ji je uspel kljub temu, da je trpela za [[Slabokrvnost|anemija]]. S seboj je celo nosila injekcije železa, da bi si zvišala raven [[Hemoglobin|hemoglobina]] in med vzponom ohranila zavest.<ref name=":0" /> Mount Everest je dosegla istega dne, ko je bil njen rojak, kardinal [[Papež Janez Pavel II.|Karol Wojtyła]], s katerim se je Rutkiewiczeva srečala leta 1979, razglašen za papeža [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II]]. Papež je o njunih dosežkih dejal: »Dobri Bog je to hotel – da se na isti dan povzpneva tako visoko.«<ref name=":0" /> Leta 1986 je postala prva ženska, ki se je povzpela na vrh [[K2]], kar ji je uspelo brez dodatnega kisika, kot del majhne odprave pod vodstvom [[Liliane and Maurice Barrard|Liliane in Mauricea Barrarda]]. Njen uspeh je zasenčila smrt zakoncev Barrard med sestopom, bila sta [[Nesreče na gori K2 (1986)|dva od 13 plezalcev, ki so tisto poletje umrli na K2]].<ref>Jordan, pp. 84–94</ref> [[File:Kamien.pamiatkowy.Wanda.Rutkiewicz.jpg|thumb|Spominski kamen pri vhodu v II LO (Srednja šola #2) v [[Vroclav|Vroclavu]]]] Cilj Rutkiewiczeve je bil postati prva ženska, ki bi dosegla vrhove vseh 14 [[Osemtisočak|osemtisočakov]]. Med svojo plezalno kariero se je uspešno povzpela na naslednje gore: * 1975 – [[Gasherbrum III|Gašerbrum III]]<ref>{{cite web|url=https://translate.google.com/translate?hl=en&sl=pl&u=http://natemat.pl/228723,alison-chadwick-druga-zona-onyszkiewicza-ktora-zginela-w-gorach&prev=search |title=Alison Chadwick, the second wife of Onyszkiewicz, who died in the mountains. They met in the Tatra Mountains, together they captured the Himalayas |access-date=11 June 2018 |publisher= naTemat.pl}}</ref> * 1978 – [[Mount Everest]] * 1985 – [[Nanga Parbat]] * 1986 – [[K2]] * 1987 – [[Šišapangma]] * 1989 – [[Gašerbrum II]] * 1990 – [[Gašerbrum I]] * 1991 – [[Čo Oju]] * 1991 – [[Annapurna I|Anapurna I.]] * 1992 – [[Kangčendzenga]] (negotovo) == Smrt == Med vzponom [[Kangčendzenga|na Kangčendzengo]] leta 1992 je takrat 49-letno Wando Rutkiewicz zadnjič videl mehiški plezalec [[Carlos Carsolio]]. Zavetje si je poiskala na visoki nadmorski višini na severozahodni steni med poskusom vzpona na goro, ki bi bila njen deveti osemtisočak. Kljub telesni oslabelosti se je odločila, da ne bo sestopila. Carsolio je dejal, da ni imel duševne moči, da bi jo prepričal v sestop, saj je bil tudi sam izčrpan.<ref>Jordan, pp. 171–174</ref> Leta 1995 so [[Fausto de Stefani]], [[Marco Galezzi]] in [[Silvio Mondinelli]] na jugozahodni steni gore našli truplo, za katero so sprva mislili, da je njeno. To bi pomenilo, da se je povzpela po severozahodnem grebenu do točke blizu vrha, nato pa padla na jugozahodno stran. Vendar pa je podrobnejša analiza najdb italijanskih plezalcev, kot sta barva oblačil in prisotnost tablet bolgarske izdelave ob telesu, kazala, da je šlo verjetno za truplo bolgarske plezalke [[Yordanka Dimitrova|Jordanke Dimitrove]], ki jo je oktobra 1994 podrl [[snežni plaz]] na jugozahodni steni Kančenjunge. Ni znano, ali je Rutkiewiczeva dosegla vrh gore. Če ji je to uspelo, bi postala prva ženska, ki je osvojila tri najvišje gore na svetu. Njenega trupla še vedno niso našli.<ref>{{cite magazine |last=Tochman |first=Wojciech |date=2000 |title=Siedem razy siedem |url= |magazine=Wysokie obcasy: Portrety |location=2000 |publisher=W.A.B }}</ref> == Komemoracija == [[File:Wroclaw mural Wanda Rutkiewicz.jpg|thumb|[[Stensko slikarstvo|Mural]] v [[Vroclav|Vroclavu]]]] 16. oktobra 2019 je Google obeležilo 41. obletnico njenega vzpona na Mount Everest s posvetitvijo [[Google Doodle|priložnostnega logotipa]].<ref>{{Cite web|url=https://www.independent.co.uk/news/world/wanda-rutkiewicz-google-doodle-who-mount-everest-woman-mountain-climber-a9157576.html|first=Clémence|last=Michallon|title=Who was Wanda Rutkiewicz, the Polish mountain climber who conquered Mount Everest?|date=2019-10-16|website=The Independent|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Slika jo prikazuje med vzponom čez zasnežene vrhove ob varovalni vrvi.<ref>{{Cite web|url=https://doodles.google/doodle/celebrating-wanda-rutkiewicz/|title=Celebrating Wanda Rutkiewicz|website=www.google.com|language=en|access-date=2019-10-16}}</ref> Oktobra 2021 je poljski [[Sejm Republike Poljske|parlament]] sprejel resolucijo ob 30. obletnici njene smrti in leto 2022 uradno razglasil za »leto Wande Rutkiewicz«.<ref>{{cite web| url = https://sport.onet.pl/alpinizm/himalaizm-tragiczna-historia-wandy-rutkiewicz-rok-2022-bedzie-jej-rokiem/js6znxf |language = pl |title=Rok 2022 będzie Rokiem Wandy Rutkiewicz. Jak i dlaczego zginęła? | access-date = 15 October 2021}}</ref> == Bibliografija == * Reinisch, Gertrude, ''Wanda Rutkiewicz: A Caravan of Dreams'' (2000) {{ISBN|0-9538631-0-7}} * ''Freedom Climbers'' {{ISBN|978-1-926855-60-8}} [http://rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 Freedom Climbers by Bernadette McDonald] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140520172429/http://www.rmbooks.com/book_details.php?isbn_upc=9781926855608 |date=2014-05-20 }} {{clear}} ==Sklici== {{Reflist}} ;Viri * {{cite book |last=Jordan |first=Jennifer |title=Savage Summit: The Life and Death of the First Women on K2 |publisher=[[HarperCollins]] |year=2006 |isbn=978-0-06-058716-1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.everesthistory.com/wanda.htm Everest History: Wanda Rutkiewicz] * [http://winterclimb.com/climbing-base/item/29-wanda-rutkiewicz Biography of Wanda Rutkiewicz] * [https://culture.pl/en/podcast/SFTEW-15-Climb CLIMB], podcast from [[Culture.pl]]'s ''Stories From The Eastern West'' about Rutkiewicz. {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Rutkiewicz, Wanda}} [[Kategorija:Poljski alpinisti]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni alpinisti]] i3kmxqjfb7av97x7cvp532dlq16seur 14 600502 6655925 2026-04-05T07:16:10Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{commons category|Mountaineers from Poland}} [[Kategorija:Alpinisti po narodnosti]] [[Kategorija:Poljski športniki|Alpinisti]] [[Kategorija:Šport na Poljskem]]« 6655925 wikitext text/x-wiki {{commons category|Mountaineers from Poland}} [[Kategorija:Alpinisti po narodnosti]] [[Kategorija:Poljski športniki|Alpinisti]] [[Kategorija:Šport na Poljskem]] 0nak72a1taz5vp7di0wrzh5hg29mouh 1 600503 6655932 2026-04-05T07:22:57Z Pinky sl 2932 {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema=Šport |država= Poljska}} 6655932 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Pinky sl |tema=Šport |država= Poljska}} ezebht5qv0rczz8n8ackkjs5zadocwv 0 600504 6655938 2026-04-05T07:40:08Z NelidaJ 257553 I have written a page feferred but missing 6655938 wikitext text/x-wiki [[Mija Lorbek]] {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''Mija Lorbek''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] o144y71fiunef9dxwf43dk4ac9t1ub2 6655940 6655938 2026-04-05T07:41:36Z NelidaJ 257553 6655940 wikitext text/x-wiki [[Mija Lorbek]] {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] mgnriu02ldejd8x2bgi2dhlr3hpnzl7 6655941 6655940 2026-04-05T07:42:06Z NelidaJ 257553 6655941 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 470uawod40u7gbm8uyq67mgg39cmxmt 6655988 6655941 2026-04-05T08:43:18Z NelidaJ 257553 6655988 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 775bchsyp8jp6agi2koqftzcg0fef6t 6656031 6655988 2026-04-05T09:08:25Z NelidaJ 257553 Added photo 6656031 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega Kluba K4<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] aqf5m3dcipeiau81w8xj0yqb7m3dp42 6656032 6656031 2026-04-05T09:10:12Z NelidaJ 257553 6656032 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 2mwsve2wxeect0wsdbvcxm74jumnt91 6656035 6656032 2026-04-05T09:11:44Z NelidaJ 257553 6656035 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana Mestne občine Nova Gorica, kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela Trimovo mednarodno raziskovalno nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja inovacij in medijskih umetnosti. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Prix Ars Electronica 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] ses5857m684qdjytz5usz5gximz5dvr 6656044 6656035 2026-04-05T09:21:27Z NelidaJ 257553 6656044 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško umetnostjo v Kiberpipi<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev Evropskega parlamenta iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: primer digitalnega videa|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOEG1MEP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-04-05}}</ref> in člankov o inovacijah<ref>{{Navedi splet|title=Štirje miti o inovativnosti|url=https://www.finance.si/finance/stirje-miti-o-inovativnosti/a/8814515|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boljši ljudje gradijo boljša podjetja za boljšo prihodnost|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/boljsi-ljudje-gradijo-boljsa-podjetja-za-boljso-prihodnost-2496115/|website=www.dnevnik.si|date=2012-02-05|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mali lahko inovirajo bolje|url=https://www.finance.si/finance/mali-lahko-inovirajo-bolje/a/8812529|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref>. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] dqhbe8cm3cxwkhp2sfx8p9j911e9jg4 6656049 6656044 2026-04-05T09:23:38Z NelidaJ 257553 6656049 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda GO! 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško ustvarjalnostjo v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: primer digitalnega videa|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOEG1MEP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-04-05}}</ref> in člankov o inovacijah<ref>{{Navedi splet|title=Štirje miti o inovativnosti|url=https://www.finance.si/finance/stirje-miti-o-inovativnosti/a/8814515|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boljši ljudje gradijo boljša podjetja za boljšo prihodnost|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/boljsi-ljudje-gradijo-boljsa-podjetja-za-boljso-prihodnost-2496115/|website=www.dnevnik.si|date=2012-02-05|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mali lahko inovirajo bolje|url=https://www.finance.si/finance/mali-lahko-inovirajo-bolje/a/8812529|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref>. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] iv8wo951dk9a9tb6wdpbozqqjj48xln 6656055 6656049 2026-04-05T09:28:58Z NelidaJ 257553 6656055 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} [[Slika:Mija Lorbek portrait.jpg|sličica|Mija Lorbek]] '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda [[GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško ustvarjalnostjo v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: primer digitalnega videa|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOEG1MEP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-04-05}}</ref> in člankov o inovacijah<ref>{{Navedi splet|title=Štirje miti o inovativnosti|url=https://www.finance.si/finance/stirje-miti-o-inovativnosti/a/8814515|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boljši ljudje gradijo boljša podjetja za boljšo prihodnost|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/boljsi-ljudje-gradijo-boljsa-podjetja-za-boljso-prihodnost-2496115/|website=www.dnevnik.si|date=2012-02-05|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mali lahko inovirajo bolje|url=https://www.finance.si/finance/mali-lahko-inovirajo-bolje/a/8812529|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref>. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 2vo598jkckm2z85hhkr7jjoqn9nbi28 6656091 6656055 2026-04-05T11:10:03Z A09 188929 -kršitev AP 6656091 wikitext text/x-wiki {{Infobox person|name=Mija Lorbek|known_for=Evropska prestolnica kulture 2025|nationality=slovenska|occupation=menedžerka v kulturi}} '''[[Mija Lorbek]]''' je slovenska menedžerka na področju kulture, komunikacij in razvojnih projektov. Trenutno je direktorica zavoda [[GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek – KuPoGe|url=https://www.kupoge.de/referent/mija-lorbek/|accessdate=2026-04-03|language=de-DE}}</ref>, ki koordinira projekt [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025|Evropske prestolnice kulture Nova Gorica Gorica]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradna spletna stran GO!2025|url=https://www.go2025.eu/en|language=en}}</ref>, prve čezmejne evropske prestolnice kulture https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture V svoji karieri je delovala na presečišču kulture, tehnologije in podjetništva, med drugim kot soustanoviteljica podjetja za razvoj inteligentnih medijev Uniki<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, ter sodelovala pri različnih kulturnih in razvojnih projektih. == Kariera == V zgodnejšem obdobju kariere je najprej delovala na področju glasbe, najprej kot vodja projekta v agenciji za klasično glasbo Gallus Carniolus<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_58_L.pdf|title=Gorenjski glas|date=2000}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. Mednarodna poletna šola flavte Martin Belič|url=http://www.gallus-zavod.si/|website=www.gallus-zavod.si|accessdate=2026-04-05|language=sl-si|last=Tomaž}}</ref>, nato pa kot vodja ljubljanskega [[Klub K4|Kluba K4]]<ref>{{Navedi splet|title=SPEČI ZMAJ NAMESTO K4|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/speci-zmaj-namesto-k4/130232|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>, enem ključnih prizorišč urbane in elektronske glasbe v Sloveniji v začetku 2000<ref>{{Navedi splet|title=K4 zaprl vrata {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/k4-zaprl-vrata.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref>. Nato je delovala pri projektih, povezanih z računalniško ustvarjalnostjo v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek - Kiberpipa|url=http://video.kiberpipa.org/mija_lorbek/?language=en|website=video.kiberpipa.org|accessdate=2026-04-03}}</ref> ter festivalom odprtih tehnologij HAIP, ki je združeval umetniške in tehnološke prakse<ref>{{Navedi splet|title=One moment, please...|url=https://www.prireditve.com/razstava/instalacija/postlab-dwi-bot-robot-simulator-voznje-pod-vplivom-alkohola-gostovanje-na-festivalu-roboexotica-dunaj/|website=www.prireditve.com|accessdate=2026-04-03|language=en}}</ref>. Tam je kot soavtorica sodelovala pri nagrajenem projektu dunajske Roboexotice DWI.bot https://www.wired.com/2007/02/research-that-u/. Bila je soustanoviteljica in direktorica podjetja '''Uniki'', ki je razvijalo interaktivne multimedijske rešitve za trženje, dogodke in muzejske postavitve<ref>{{Navedi splet|title=Ime dneva: Mija Lorbek, Uniki|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/ime-dneva-mija-lorbek-uniki.html|website=old.delo.si|date=2013-12-10|accessdate=2026-04-03|language=sl-si|first=Barbara Pavlin|last=gospodarstvo}}</ref> Podjetje je sodelovalo z mednarodnimi naročniki, med drugim BBC, Intel in Coca-Cola<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski upi: gibanje, ki je prepričalo največje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenski-upi-gibanje-ki-je-prepricalo-najvecje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. RTV Slovenija poroča, da je podjetje s svojimi inovacijami pritegnilo globalne korporacije<ref>{{Navedi splet|title=Majhno slovensko podjetje je s svojo inovacijo pritegnilo velike korporacije|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/majhno-slovensko-podjetje-je-s-svojo-inovacijo-pritegnilo-velike-korporacije/300365|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref>. Delovala je tudi kot programska vodja Xcentra<ref>{{Navedi splet|title=»Xcenter bo vzgajal nove generacije podjetnikov«|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/rxcenter-bo-vzgajal-nove-generacije-podjetnikovl/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, centra kreativnih praks v Novi Gorici, ki združuje področja umetnosti, tehnologije in izobraževanja ter razvija kompetence<ref>{{Navedi splet|title=Novogoriški Xcenter združuje poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti|url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/zgodbe/novogoriski-xcenter-zdruzuje-poklice-ki-bodo-pomembni-v-prihodnosti/596472|website=Radio Koper|accessdate=2026-04-03|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|first2=Nataša|last2=Uršič}}</ref>. Projekt je del Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, usmerjenih v čezsektorskim povezovanjem s podjetništvom, inovacijami in izobraževanjem. Po kočnanem delu je bila del razvojne ekipe in mentorica Xmobila projekta uradnega programa Evropske prestolnice kutlure<ref>{{Navedi splet|title=xMobil|url=https://www.sajeta.org/en/project/xmobil/|website=Sajeta|accessdate=2026-04-03}}</ref>. Leta 2023 je prevzela funkcijo vodje kabineta župana [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]], kjer je sodelovala pri koordinaciji občinskih razvojnih projektov ter bila zadolžena za projekt Evropske prestolnice kulture 2025<ref>{{Navedi splet|title=Mija Lorbek bo vodja kabineta župana Sama Turela|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mija-lorbek-bo-vodja-kabineta-zupana-sama-turela|website=primorske.svet24.si|date=2023-02-01|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Leta 2023 je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice zavoda GO! 2025, leta 2024 pa na razpisu izbrana za direktorico<ref>{{Navedi splet|title=Mijo Lorbek so potrdili za direktorico Zavoda GO! 2025|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/mijo-lorbek-so-potrdili-za-direktorico-zavoda-go|website=primorske.svet24.si|date=2024-04-25|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Zavod koordinira projekt Evropske prestolnice kulture 2025, ki povezuje mesti Nova Gorica in Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Slowenien und Italien: Zu Besuch in der Kulturhauptstadt Europas 2025|url=https://rp-online.de/leben/reisen/europa/nova-gorica-und-gorizia-kulturhauptstadt-europas-2025_aid-125698119|website=RP ONLINE|date=2025-03-29|accessdate=2026-04-03|language=de|last=unbekannt}}</ref>. Projekt je v mednarodnih medijih dosegel odmev kot prvi primer čezmejne [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]]<ref>{{Navedi splet|title=Grenzenlos? Fast: Die Kulturhauptstädte Nova Gorica und Gorizia wachsen zusammen|url=https://www.freiepresse.de/chemnitz/grenzenlos-fast-die-kulturhauptstaedte-nova-gorica-und-gorizia-wachsen-zusammen-artikel13810599|website=www.freiepresse.de|date=2025-05-14|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slowenien/Italien {{!}} Nova Gorica und Gorizia sind Europas erste binationale Kulturhauptstadt|url=https://www.tageblatt.lu/Luxemburg/Nova-Gorica-und-Gorizia-sind-Europas-erste-binationale-Kulturhauptstadt-12817.html|website=Tageblatt.lu|accessdate=2026-04-03|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Countdown for 2025 EU cultural capital in Transalpina Square - Slovenia - Ansa.it|url=https://www.ansa.it/nuova_europa/en/news/countries/slovenia/2024/02/08/countdown-for-2025-eu-cultural-capital-in-transalpina-square_68e26997-f37e-479a-b42a-6eb90544d6e7.html|website=Agenzia ANSA|date=2024-02-08|accessdate=2026-04-03|language=it}}</ref>. Po obisku delegacije poslancev [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] iz odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) je predsednik odbora Hannes Heide, tudi bivši župan občine Bad Ischl, dejal “to najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej”<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama {{!}} Pisarna v Ljubljani|url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html|website=Evropski parlament|date=2025-10-30|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. Projekt je zasnovan kot trajnosten in razvojni projekt kulture, ki poudarja čezmejno sodelovanje<ref>{{Navedi splet|title=STA: European Capital of Culture will be sustainable, green and connective|url=https://english.sta.si/3365268/european-capital-of-culture-will-be-sustainable-green-and-connective|website=english.sta.si|accessdate=2026-04-03}}</ref> in povezuje tudi mlade iz Slovenije in Italije.<ref>{{Navedi splet|title=The Cinema Is Our Magnet! – Cross-border Film Event for the Young During the Opening Week of ECoC GO! 2025|url=https://www.kinoatelje.it/en/currently-on/news/the-cinema-is-our-magnet-cross-border-film-event-for-the-young-during-the-opening-week-of-ecoc-go-2025/|website=www.kinoatelje.it|accessdate=2026-04-03|language=en|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> Lorbek je ob predstavitvi projekta poudarila, da »Evropska prestolnica kulture ni zgolj naziv, temveč simbol evropskih vrednot in sile, ki povezuje in oblikuje družbo«, ki je med drugim prinesla tudi nov interpretacijski center na meji - EPIC kot "all man’s land”<ref>{{Navedi splet|url=https://voxeurop.eu/en/nova-gorica-gorizia-border-italy-slovenia-two-towns-become-one/|title=VOX Europe}}</ref>. Kot direktorica zavoda GO! 2025 je sodelovala tudi na mednarodnih strokovnih forumih, med drugim na Ravello Lab in na dogodku »Stati Generali della Cultura« v Torinu<ref>{{Navedi splet|title=Monte Sant’Angelo scelta per il Ravello Lab 2025: la Capitale della Cultura di Puglia protagonista del dibattito nazionale - l'Immediato|url=https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/|date=2025-10-23|accessdate=2026-04-03|language=it-IT}}</ref>.[https://www.immediato.net/2025/10/23/monte-santangelo-scelta-per-il-ravello-lab-2025-la-capitale-della-cultura-di-puglia-protagonista-del-dibattito-nazionale/https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw https://en.ilsole24ore.com/art/the-general-states-of-culture-in-turin-AGW2nRw] == Izobrazba == Lorbek je diplomirala iz komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je za diplomsko delo ''Medijske umetnosti'' (2005) prejela univerzitetno Prešernovo nagrado<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/nagrade-2005.pdf|title=Prešernove nagrade univerze}}</ref>. Magistrirala je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani, kjer je za magistrsko delo ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' prejela mednarodno [[Trimove raziskovalne nagrade|Trimovo raziskovalno nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Tri diplomantke in magistrantka FDV prejele Trimove mednarodne nagrade za najsodobnejše dosežke v znanosti|url=https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/tri-diplomantke-in-magistrantka-fdv-prejele-trimove-mednarodne-nagrade-za-najsodobnej%C5%A1e-dose%C5%BEke-v-znanosti|website=Novice in obvestila|accessdate=2026-04-03|language=sl}}</ref>. == Strokovno delo == Lorbek je avtorica strokovnih in akademskih del s področja medijskih umetnosti<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vpliv novih medijev na razvoj medijske umetnosti: primer digitalnega videa|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOEG1MEP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-04-05}}</ref> in člankov o inovacijah<ref>{{Navedi splet|title=Štirje miti o inovativnosti|url=https://www.finance.si/finance/stirje-miti-o-inovativnosti/a/8814515|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boljši ljudje gradijo boljša podjetja za boljšo prihodnost|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/boljsi-ljudje-gradijo-boljsa-podjetja-za-boljso-prihodnost-2496115/|website=www.dnevnik.si|date=2012-02-05|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mali lahko inovirajo bolje|url=https://www.finance.si/finance/mali-lahko-inovirajo-bolje/a/8812529|website=Finance|accessdate=2026-04-05|language=sl-SI}}</ref>. Sodelovala je tudi pri projektu konS ≡ PARK – Academy for Contemporary Investigative Art, ki je prejel častno omembo (Honorary Mention) na mednarodnem festivalu Ars Electronica.<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.electronica.art/who-owns-the-truth/files/2023/08/prixarselectronica2023.pdf|title=Ars Electronica Linz}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz|url=https://kons-platforma.org/castna-omemba-za-kons-%e2%89%a1-park-ob-podelitvi-nagrad-festivala-ars-electronica-linz/|website=kons-platforma.org|date=2023-06-12|accessdate=2026-04-03|language=sl-SI}}</ref> V magistrskem delu ''Modeli vodenja za spodbujanje inovativnosti v visoko tehnoloških podjetjih'' (2011) je analizirala pristope k vodenju inovacij in organizacijskih modelov v tehnoloških podjetjih<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/en/data/cobib/30937949|title=Cobs}}</ref>. == Sklici == {{Reflist}}[[Kategorija menedžerji]] [[Kategorija kulturni delavci]] 62evx0ioxuzn7i8uaicy6zgt3xf3nev 10 600505 6655949 2026-04-05T07:57:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Romanichthys |parent=Romanichthyini }}« 6655949 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Romanichthys |parent=Romanichthyini }} r1qzqwdddqqok4v6wa4qgxl1qes9whp 10 600506 6655950 2026-04-05T07:58:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Romanichthyini |parent=Luciopercinae |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=448–450 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6655950 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=tribus |link=Romanichthyini |parent=Luciopercinae |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=448–450 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} j12zsxj6dh9lulv4k29q1vz1i2x2i8d 10 600507 6655951 2026-04-05T07:58:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Luciopercinae |parent=Percidae |always_display=yes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=448–450 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6655951 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Luciopercinae |parent=Percidae |always_display=yes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=448–450 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} p5uyzn9v5zumg1qcb709w6dipw06ij3 10 600508 6655952 2026-04-05T07:59:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ostriži|Percidae |parent=Percoidei |refs={{Catalog of Fishes |family=Percidae|list=genus |access-date=April 12, 2025}} }}« 6655952 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ostriži|Percidae |parent=Percoidei |refs={{Catalog of Fishes |family=Percidae|list=genus |access-date=April 12, 2025}} }} ddi2bpija2famj5al0q9yb9z7flzabk 6656021 6655952 2026-04-05T09:02:18Z Pinky sl 2932 6656021 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Pravi ostriži|Percidae |parent=Percoidei |refs={{Catalog of Fishes |family=Percidae|list=genus |access-date=April 12, 2025}} }} pp0fu9r1c06vvcp0zde4r65jj5iqide 10 600509 6655953 2026-04-05T08:00:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Percoidei |parent=Perciformes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 430–467 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6655953 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Percoidei |parent=Perciformes |refs={{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 430–467 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} o7h4s1hp795p1q3x0z53v3lexu0ua8y 0 600510 6655960 2026-04-05T08:10:19Z NelidaJ 257553 minor facts 6655960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''EZTS GO (GECT GO)'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je mag. [[Mija Lorbek]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref>, programski vodja dr. [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Delegacija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je ob obisku obeh mest izrazila podporo projektu in poudarila njegov pomen za čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Pomen == GO! 2025 je prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi.<ref name="ng" /> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] lazau4eocpihaztw8q9wrd2kd7ve5di 6656012 6655960 2026-04-05T08:53:32Z NelidaJ 257553 Added photo 6656012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''EZTS GO (GECT GO)'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je mag. [[Mija Lorbek]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref>, programski vodja dr. [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Delegacija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je ob obisku obeh mest izrazila podporo projektu in poudarila njegov pomen za čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Pomen == GO! 2025 je prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi.<ref name="ng" /> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] as2njplgqnlf2dpzyod88ptalfv740w 6656054 6656012 2026-04-05T09:28:26Z NelidaJ 257553 Photo added 6656054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Crossborder buses for European Capital of Culture Nova Gorica Gorizia GO!2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili za leto 2025 izbrani decembra 2020 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem. == Zgodovina == Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale, ostale meje pa so ostajale, zato so usmerili slogan "GO! Borderless" v dolgoročno aktivnost razblinjanja teh meja. == Koncept == Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju in ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Cilji projekta vključujejo: * razvoj avtentičnega kulturnega program * krepitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo * razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij * trajnostni razvoj * povečanje kulturnega turizma<ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> == Program == Program GO! 2025 je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> meje, ki jih je obiskal skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. == Organizacija == Projekt izvaja javni zavod '''GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref> v sodelovanju z ostalimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje '''EZTS GO (GECT GO)'''.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Vodstvo == Direktorica javnega zavoda GO! 2025 je mag. [[Mija Lorbek]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref>, programski vodja dr. [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka in pripravljalka prijavne knjige pa [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric]]. Vodstvena struktura vključuje tudi svet zavoda ter strokovne in operativne službe. == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Delegacija [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] je ob obisku obeh mest izrazila podporo projektu in poudarila njegov pomen za čezmejno sodelovanje ter evropsko povezovanje.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Pomen == GO! 2025 je prvi primer čezmejne Evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi.<ref name="ng" /> == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v kulturi]] 9uf6art3vqydzk1m8jo92coda3ozk5k 0 600511 6655961 2026-04-05T08:10:54Z XJaM 3 N 6655961 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljski fizik (* 1956).}} {{infopolje Znanstvenik |name = Marek Wolf |birth_date = {{datum rojstva in starost|1956|07|10}} |birth_place = [[Nowa Ruda]], [[Poljska]] |nationality = {{ikona zastave|POL}} [[Poljaki|poljska]] |fields = [[fizika]], [[teorija števil]] |workplaces = {{ubl|[[Inštitut za teoretično fiziko Univerze v Vroclavu]]|Fakulteta za matematiko in naravoslovje Šole za eksaktne znanosti [[Univerza kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi|Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi]]}} |alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Vroclavu]]|{{small|[[doktorat]] 1982}} }} |thesis_title = Central Charges in the Supersymmetric Quantum Field Theory |thesis_url = |thesis_year = 1982 |doctoral_advisor = [[Jan Tadeusz Łopuszański]] |doctoral_students = |known_for = |children = {{ubl|Magdalena (* 20. julij 1993)|Marta (* 24. april 1999)}} }} '''Marek Wolf''', [[Poljaki|poljski]] [[fizik]], * [[10. julij]] [[1956]], [[Nowa Ruda]], [[Poljska]]. == Življenje in delo == Wolf je med letoma 1976 in 1978 študiral na Oddelku za fiziko [[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]. [[doktorat|Doktoriral]] je na Univerzi v Vroclavu leta 1982 iz fizike z disertacijo ''Central Charges in the Supersymmetric Quantum Field Theory'' pod mentorstvom [[Jan Tadeusz Łopuszański|Łopuszańskega]]. Ukvarjal se je s [[teorija strun|teorijo strun]] in [[supersimetrija|supersimetrijo]]. Zanimal se je za [[stohastična kvantizacija|stohastično kvantizacijo]], metodo za modeliranje [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]], ki jo je leta 1966 predstavil ameriški matematik [[Edward Nelson]],{{r|nels-1966}}{{r|feny-1952}}{{r|pena-1967}} poenostavila pa sta jo italijanski fizik [[Giorgio Parisi]] in Yong-Shi Wu.{{r|pari-1981}}{{r|wolf-1987}} Nato se je od kvantne mehanike preusmeril na raziskovanje [[fraktal]]ov in [[teorija kaosa|teorije kaosa]]. Še posebej so ga zanimali [[celični avtomat]]i, [[difuzijsko omejena agregacija]] (DLA), procesi rasti fraktalov, [[mnogofraktalni sistem|mnogofraktalnost]], [[samoorganizirana kritičnost]] (SOC) in v zadnjem času [[praštevilski izrek|porazdelitev]] [[praštevilo|praštevil]] in [[kvantni kaos]].{{r|spl00}} Od leta 2011 je profesor na Fakulteti za matematiko in naravoslovje Šole za eksaktne znanosti [[Univerza kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi|Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi]].{{r|spl00}} Ne sme se ga zamenjevati s češkim astronomom [[Marek Wolf (astronom)|Marekom Wolfom]] (* 1957) ali s slovaškim kitaristom, skladateljem in aranžerjem [[Marek Wolf (glasbenik)|Marekom Wolfom]] (* 1985). == Bibliografija == * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Note on rotations in Grassmann variables | date= 1979}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | authorlink1= Jan Tadeusz Łopuszański | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= Central charges in the massive supersymmetric quantum theory of scalar-spinor and scalar-spinor-vector fields | journal= [[Nuclear Physics B]] | date= 1981 | volume= 184 | issue= | pages= 133&ndash;179 | issn= 0550-3213 | doi= 10.1016/0550-3213(81)90213-3}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | authorlink1= | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= On the structure of central charges in supersymmetric quantum field theory of scalar, spinor and vector fields | date= november 1982 | publisher= IFT UW | location= Vroclav}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | authorlink1= | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= Central charges and Lorentz and internal symmetries in massive supersymmetric quantum field theory | journal= Nuclear Physics B | date= 1982 | volume= 198 | issue= | pages= 280&ndash;294 | issn= 0550-3213 | doi= 10.1016/0550-3213(82)90558-2}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Algebraic structure hidden in the Parisi-Sourlas model | date= december 1985 | work= preprint IFT No 655}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= On the Form of the Supersymmetry Algebra for Massive Free Fields | journal= [[Acta Physica Polonica B]] | date= 1987 | volume= 18 | issue= 3 | pages= 243&ndash;247 | issn= 0587-4254 | eissn= 1509-5770 | oclc= 609875040 | url= https://www.actaphys.uj.edu.pl/fulltext?series=Reg&vol=18&page=243 | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | contribution= Algebraic properties of the Parisi-Sourlas Model | title= Nonperturbative Methods in QFT | editor-last1= Horvath | editor-first1= Z. | date= 1987 | publisher= World Scientific | location= Singapur | pages= 405}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Canonical quantization of the Parisi-Sourlas model | journal= [[Zeitschrift für Physik C]] | date= 1987-03-01 | volume= 36 | issue= | pages= 61&ndash;66 | issn= 0170-9739 | eissn= 1431-5858 | doi= 10.1007/BF01556165 | ref= SKL-wolf-1987}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Multifractality of prime numbers | journal= [[Physica A: Statistical Mechanics and its Applications]] | date= 1989-09-15 | volume= 160 | issue= 1 |pages= 24&ndash;42 | issn= 0378-4371 | doi= 10.1016/0378-4371(89)90461-5 | url= http://pracownicy.uksw.edu.pl/mwolf/Wolf%20--%20Multifractality%20of%20prime%20numbers.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= 1/f noise in the distribution of prime numbers | journal= Physica A: Statistical Mechanics and its Applications | date= 1997-07-15 | volume= 241 | issue= 3&ndash;4 | pages= 493&ndash;499 | issn= 0378-4371 | doi= 10.1016/S0378-4371(97)00251-3 | url= http://pracownicy.uksw.edu.pl/mwolf/1fnoise_wolf.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Random Walk on Prime Numbers | journal= Physica A: Statistical Mechanics and its Applications | date= 1998-02-15 | volume= 250 | issue= 1&ndash;4| pages= 335&ndash;344 | issn= 0378-4371 | doi= 10.1016/S0378-4371(97)00661-4 | url= https://mwolf.pracownicy.uksw.edu.pl/random%20walk.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Odlyzko | first1= Andrew | authorlink1= Andrew Odlyzko | last2= Rubinstein | first2= Michael | last3= Wolf | first3= Marek | author-mask3= 3 | title= Jumping Champions | journal= [[Experimental Mathematics (revija)|Experimental Mathematics]] | date= 1999 | volume= 8 | issue= 2 | pages= 107&ndash;118 | issn= 1058-6458 | eissn= 1944-950X | oclc= 24346305 | url= https://mwolf.pracownicy.uksw.edu.pl/ChampionsExpMath.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Rudnicki | first1= Ryszard Jan | authorlink1= Ryszard Rudnicki | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= Random Walk with Memory | journal= [[Journal of Mathematical Physics]] | date= 1999-06-01 | volume= 40 | issue= 6 | pages= 3072&ndash;3083 | issn= 0022-2488 | eissn= 1089-7658 | oclc= 42684012 | doi= 10.1063/1.532745 | url= https://mwolf.pracownicy.uksw.edu.pl/JMP03072.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Applications of statistical mechanics in number theory | journal= Physica A: Statistical Mechanics and its Applications | date= 1999-12-01 | volume= 274 | issue= 1&ndash;2 | pages= 149&ndash;157 | issn= 0378-4371 | doi= 10.1016/S0378-4371(99)00318-0}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Evidence in favor of the Baez-Duarte criterion for the Riemann Hypothesis | journal= Computer Methods in Science and Technology | date= 2008 | volume= 14 | issue= 1 | pages= 47&ndash;54 | issn= 1505-0602 | eissn= 2353-9453 | doi= 10.12921/cmst.2008.14.01.47-54 | arxiv= math/0605485}} * {{citat | last1= Kanti Sinha | first1= Nilotpal | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= On a unified theory of numbers | date= 2010-09-24 | arxiv= 1009.4810}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Some heuristics on the gaps between consecutive primes | date= 2011-02-02 | bibcode= 2011arXiv1102.0481W | arxiv= 1102.0481}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= The Skewes Number for Twin Primes: Counting Sign Changes of π2(x) – C2Li2(x) | journal= Computer Methods in Science and Technology | date= 2011 | volume= 17 | issue= 1&ndash;2 | pages= 87&ndash;92 | issn= 1505-0602 | eissn= 2353-9453 | doi= 10.12921/cmst.2011.17.01.87-92 | arxiv= 1107.2809}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Spojrzenie fizyka na Hipotezę Riemanna | journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | date= julij 2015 | volume= 51 | issue= 2 | pages= 189&ndash;217 | issn= 0373-8302 | doi= 10.14708/wm.v51i2.4342 | url= }} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Will a physicist prove the Riemann Hypothesis? | journal= [[Reports on Progress in Physics]] | date= marec 2020 | volume= 83 | issue= 3 | pages= 036001 | issn= 0034-4885 | eissn= 1361-6633 | doi= 10.1088/1361-6633/ab3de7 | arxiv= 1410.1214}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Freeman John Dyson buntownik i heretyk (1923-2020) | journal= Biuletyn PTM | date= 2020 | volume= | issue= 2 | pages= 6&ndash;11 | url= https://biuletyn.ptm.org.pl/Artykuly/Dyson.pdf | accessdate= 2026-03-30}} * {{citat | last1= Dumitrescu | first1= Christian | last2= Wolf | first2= Marek | author-mask2= 3 | title= The Disproof of the Riemann Hypothesis | date= 2023 | arxiv = 2102.08313}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Numerical determination of a certain mathematical constant related to the Möbius function | journal= Computer Methods in Science and Technology | date= 2023 | volume= 29 | issue= 1&ndash;2 | pages= 17&ndash;20 | issn= 1505-0602 | eissn= 2353-9453 | doi= 10.12921/cmst.2023.0000008}} * {{citat | last1= Wolf | first1= Marek | author-mask1= 3 | title= Plato was right |date= 2023-08-21 | website= ark-jadczyk.blogspot.com | lang= en | url= https://ark-jadczyk.blogspot.com/2023/08/plato-was-right.html | accessdate= 2026-03-30}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="feny-1952">[[#SKL-feny-1952|Fényes (1952)]].</ref> <ref name="nels-1966">[[#SKL-nels-1966|Nelson (1966)]].</ref> <ref name="pari-1981">[[#SKL-pari-1981|Parisi; Wu (1981)]].</ref> <ref name="pena-1967">[[#SKL-pena-1967|de la Peña (1967)]].</ref> <ref name="wolf-1987">[[#SKL-wolf-1987|Wolf (1987)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | last1= Wolf | first1= Marek | title= Curriculum vitae | date= | url= https://mwolf.pracownicy.uksw.edu.pl/CV.html | accessdate= 2026-03-30}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1 = Fényes | first1 = Imre | authorlink1= Imre Fényes | title = Eine wahrscheinlichkeitstheoretische Begründung und Interpretation der Quantenmechanik | journal = [[Zeitschrift für Physik]] | date= 1952 | volume = 132 | issue = 1 | pages= 81&ndash;106 | issn= 0044-3328 | doi= 10.1007/BF01338578 | bibcode= 1952ZPhy..132...81F | s2cid= 119581427 | ref= SKL-feny-1952}} * {{citat | last1 = Nelson | first1 = Edward | authorlink1= Edward Nelson | title = Derivation of the Schrödinger Equation from Newtonian Mechanics | journal = [[Physical Review]] | date= 1966 | volume = 150 | issue = 4 | pages = 1079&ndash;1085 | issn= 0031-899X | eissn= 1536-6065 | doi = 10.1103/PhysRev.150.1079 | bibcode = 1966PhRv..150.1079N | ref= SKL-nels-1966}} * {{citat | last1= de La Peña-Auerbach | first1= Luis | authorlink1= Luis de la Peña | title= A simple derivation of the Schroedinger equation from the theory of Markoff processes | journal= [[Physics Letters A]] | date= 1967 | volume= 24 | issue= 11 | pages= 603&ndash;604 | issn= 0375-9601 | doi= 10.1016/0375-9601(67)90639-1 | bibcode= 1967PhLA...24..603D | ref= SKL-pena-1967}} * {{citat | last1= Parisi | first1= Giorgio | authorlink1= Giorgio Parisi | last2= Wu | first2= Yong-Shi | title= Perturbation theory without gauge fixing | journal= [[Science China (revija)|Scientia Sinica]] | date= 1981 | volume= 24 | pages= 483 | ref= SKL-pari-1981}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{citat | title= Marek Wolf | website= Fakulteta za matematiko in naravoslovje Šole za eksaktne znanosti [[Univerza kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi|Univerze kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi]] | lang= en | url= https://mwolf.pracownicy.uksw.edu.pl/ | accessdate= 2026-03-30}} {{škrbina-fizik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Wolf, Marek}} [[Kategorija:Poljski fiziki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vroclavu]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Vroclavu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi kardinala Stefana Wyszyńskega v Varšavi]] k3a6qmvf8flusdl951kfalq01e1q4cy 1 600512 6655962 2026-04-05T08:11:01Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6655962 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 0 600513 6655965 2026-04-05T08:19:02Z XJaM 3 N 6655965 wikitext text/x-wiki {{short description|Slovaški kitarist, skladatelj in aranžer (* 1985).}} {{infopolje Glasbeni ustvarjalec |name = Marek Wolf |image = Marek_Wolf_2019.jpg |image_size = |caption = Marek Wolf, 2019 |native_name = |native_name_lang = |birth_name = |birth_date = {{datum rojstva in starost|1985|5|24}} |birth_place = [[Bratislava]], [[Češkoslovaška]] |genre = [[blues]], [[rock]], [[folk rock]] |occupation = [[kitarist]], [[skladatelj]], [[aranžer]] |instrument = [[kitara]] |years_active = |label = {{ubl|Indies Happy Trails,|East West Promotion}} |website = }} '''Marek Wolf''', [[Slovaki|slovaški]] [[kitarist]], [[skladatelj]] in [[aranžer]], * [[24. maj]] [[1985]], [[Bratislava]], [[Češkoslovaška]] (sedaj [[Slovaška]]). Wolf je najbolj znan po sodelovanju s harmonikarjem [[Erich Procházka|Erichom »Bobošem« Procházkom]], [[Igor Sabo|Igorjem »Ajdžijem« Sabo]] in pevcem [[Peter Cmorik|Petrom Cmorikom]].{{r|spl00}}{{r|spl01}}{{r|spl02}} Je ena vodilnih osebnosti slovaške [[blues]]ovske scene.{{r|spl03}} Ne sme se ga zamenjevati s poljskim fizikom [[Marek Wolf (fizik)|Marekom Wolfom]] (* 1956) ali s češkim astronomom [[Marek Wolf (astronom)|Marekom Wolfom]] (* 1957). == Mednarodni festivali == Nastopil je tudi na mnogih mednarodnih festivalih, med drugim v [[Katovice|Katovicah]], [[Zakopane|Zakopanah]], [[Praga|Pragi]], [[Leipzig]]u in [[Šumperk]]u. == Diskografija == === Marek Wolf: Blues Baroque === ; Studijski album * 2024 &ndash; ''Blues Baroque'' &ndash; album ; Singl * 2024 &ndash; »Meadow's Dance« * 2023 &ndash; »November Sun« === Marek Wolf feat. Ajdži Sabo === ; Studijski album * 2022 &ndash; ''Amulet'' &ndash; album, CD ; Singl * 2020 &ndash; »Malý princ a Líška« &ndash; Indies Happy Trails * 2019 &ndash; »Si ako rieka« &ndash; Indies Happy Trails === Peter Cmorik in Marek Wolf === ; Studijski album * 2018 &ndash; ''K výškam...'' &ndash; Indies Happy Trails, CD{{r|spl04}} ; Singl * 2017 &ndash; »Druhé leto« &ndash; Indies Happy Trails, singl{{r|spl05}} * 2024 &ndash; »Styx« === Erich »Boboš« Procházka in Marek Wolf === * 2012 &ndash; ''[[Diversion]]'' &ndash; East West Promotion, CD{{r|bezr-2013}} * 2014 &ndash; ''[[Inversion]]'' &ndash; East West Promotion, CD{{r|spl06}} * 2015 &ndash; ''[[Live (Boboš Procházka)|Live]]'' &ndash; Indies Happy Trails, CD{{r|spl07}} * 2016 &ndash; ''[[Conversion]]'' &ndash; Indies Happy Trails, CD{{r|tesa-2016}} === Marek Wolf feat. Pavol Plevčík === * 2020 &ndash; »Zariekaš« &ndash; Indies Happy Trails, singl === Heavy Rain Inc. === * 2010 &ndash; ''Incorporated'' &ndash; East West Promotion, CD * 2011 &ndash; ''Shockwave'' &ndash; East West Promotion, CD * 2018 &ndash; ''Remasters'' &ndash; kompilacija, CD == Priznanja == === Nagrade === * Anketa Slovak Blues Top 2015 &ndash; The Best Album (''Inversion'') * Anketa Slovak Blues Top 2017 &ndash; The Best CD (''Conversion'') * Slovaško bluesovsko društvo &ndash; naziv Bluesovec leta 2016 (Erich Boboš Procházka in Marek Wolf) * Anketa Slovak Blues Top 2020 &ndash; The Best Duo (Erich Boboš Procházka in Marek Wolf) == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="bezr-2013">[[#SKL-bezr-2013|Bezr (2013)]].</ref> <ref name="tesa-2016">[[#SKL-tesa-2016|Tesař (2016)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Peter Cmorik a Marek Wolf pokrstili spoločný album K výškam... | website= hudba.zoznam.sk | lang= sk | url= https://hudba.zoznam.sk/spravy/03-04-2018-peter-cmorik-a-marek-wolf-pokrstili-spolocny-album-k-vyskam/ | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= RECENZE: Originální duo Procházky a Wolfa se loučí dalším výborným albem {{!}} Kultura | date= 2016-12-16 | website= lidovky.cz | lang= cs | url= https://www.lidovky.cz/orientace/kultura/prochazka-wolf-recenze.A161215_163614_ln_kultura_bez | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Boboš Procházka & Marek Wolf v Trnave | website= bluesmusic.sk | lang= sk-SK | url= http://www.bluesmusic.sk/bobos-prochazka-marek-wolf-v-trnave/ | accessdate= 2024-03-26 }}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Erich Boboš Procházka a Marek Wolf prichádzajú s druhým spoločným... | website= jazz.sk | lang= sk | url= https://www.jazz.sk/articles/erich-bobos-prochazka-a-marek-wolf-prichadzaju-s-druhym-spolocnym-albumom | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | last1 = gregi.net | first1= uredništvo | title= Peter Cmorik a Marek Wolf vydávajú album „K výškam...“ | website= gregi.net {{!}} Multikultúrny portál | lang= sk-SK | url= https://www.gregi.net/clanky/peter-cmorik-a-marek-wolf-vydavaju-album-k-vyskam/ | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Peter Cmorik experimentuje. Vypočujte si príjemný výsledok novej spolupráce | website= hudba.zoznam.sk | lang= sk | url= https://hudba.zoznam.sk/spravy/14-07-2017-peter-cmorik-experimentuje-vypocujte-si-prijemny-vysledok-novej-spoluprace/ | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | last1= a.s | first1= Petit Press | title= Na pekelnej polnočnej križovatke plnej démonov | website= kultura.sme.sk | lang= sk | url= https://kultura.sme.sk/c/7503627/na-pekelnej-polnocnej-krizovatke-plnej-demonov.html | accessdate= 2024-03-26}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= ERICH „BOBOŠ“ PROCHÁZKA and MAREK WOLF | website= blues-train-festival.com | lang= en | url= http://www.blues-train-festival.com/english/artists/erich-prochazka-marek-wolf/ | accessdate= 2024-03-26 }}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Bezr | first1= Ondřej | title= MINIRECENZE: Českému a slovenskému blues sluší formát dvojice | date= 2013-04-08 | website= idnes.cz | lang= cs | url= https://www.idnes.cz/kultura/hudba/minirecenze-bluesovych-dvojic.A130408_134729_hudba_ob | accessdate= 2024-03-26 | ref= SKL-bezr-2013}} * {{citat | last1= Tesař | first1= Milan | title= Erich Boboš Procházka & Marek Wolf: Conversion | date= 2016-10-31 | website= magazinuni.cz | lang= cs | url= https://www.magazinuni.cz/hudba/recenze/erich-bobos-prochazka-marek-wolf-conversion/ | accessdate= 2024-03-26 | ref= SKL-tesa-2016}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{citat | title= Heavy Rain Inc. | website= heavy-rain.com | lang= en | url= http://www.heavy-rain.com/}} {{DEFAULTSORT:Wolf, Marek}} [[Kategorija:Slovaški kitaristi]] [[Kategorija:Slovaški skladatelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] smo9woo5nmu4lmfzx5wia3md4iegva3 1 600514 6655966 2026-04-05T08:19:10Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6655966 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Kultura |država=Češka}} 5ts1j3qr0k59qtbv87czz5txvuuaekw 6655968 6655966 2026-04-05T08:23:49Z XJaM 3 m/dp/tn 6655968 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Kultura |država=Slovaška}} lujdv05dj4kxeprlarh1v3r7g0mub7s 0 600515 6655971 2026-04-05T08:28:25Z XJaM 3 N 6655971 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvena revija | title = Wiadomości Matematyczne | logo = | logo_size = | image_file = | image_size = | image_alt = | image_caption = | editor = [[Maciej Denkowski]]{{r|spl00}} | editor_title = Glavni urednik | previous_editor = | staff_writer = | photographer = | category = [[matematika]] | frequency = [[letnik]] | format = | circulation = | publisher = [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) | paid_circulation = | unpaid_circulation = | circulation_year = | total_circulation = | founder = | founded = | firstdate = 1955 | company = | country = {{POL}} | based = | language = [[poljščina]] | website = https://wydawnictwa.ptm.org.pl/ | issn = 0373-8302 | eissn = | oclc = | cobiss = }} '''''Wiadomości Matematyczne''''' ('''''Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria II''''') je revija, ki jo izdaja [[Poljsko matematično društvo]] (PTM). Gre za nadaljevanje revije (z istim naslovom), ki jo je ustanovil [[Samuel Dickstein]]. == Vsebine == Revija je posvečene vsem vidikom [[matematika|matematike]] in ljudem, ki se z njo ukvarjajo. Predstavlja pregledne, popularizacijske in zgodovinske publikacije ter informacije o znanstvenih dogodkih, srečanjih, konferencah in [[matematik]]ih. Objavljajo tudi recenzije matematičnih knjig. == Zgodovina == Samuel Dickstein je med letoma 1897 in 1939 objavil 47 zvezkov revije ''Wiadomości Matematyczne''. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je Poljsko matematično društvo leta 1955 revijo ponovno ustanovilo kot eno od dveh letnih publikacij društva. Leta 2012 je bil ob 6. [[Evropski matematični kongres|evropskem matematičnem kongresu]] (ECM) v [[Krakov]]u objavljen poseben zvezek v angleščini. Glavni del tega zvezka so sestavljali članki o poljski matematiki in poljskih matematikih, ki so jih napisali večinoma ugledni znanstveniki iz tujine. == Glej tudi == Drugi letniki PTM: * ''[[Commentationes Mathematicae]]'' (Prace Matematyczne) * ''[[Mathematica Applicanda]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria III * ''[[Fundamenta Informaticae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria IV * ''[[Didactica Mathematicae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria V * ''[[Antiquitates Mathematicae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria VI == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Uchwała Zgromadzenia Delegatów Polskiego Towarzystwa Matematycznego. Powołanie redaktorów naczelnych czasopism PTM na kadencję 2021-2023 |date= 2020-12-22 | publisher= [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/sites/default/files/zd_2020_12_22_nr_11_red_nacz_czasopism_ptm.pdf | accessdate= 2022-01-27}}</ref> }} == Zunanje povezave == * [http://www.wiadmat.amu.edu.pl/ Spletna stran revije] * [http://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/ Spletna stran PTM, posvečena reviji] {{in lang|pl}} * [https://crispa.uw.edu.pl/object/files/411948/display/Default Wiadomości Matematyczne 1897&ndash;1939]. Na voljo na spletu na: [https://crispa.uw.edu.pl/ CRISPA] {{snd}} [[Digitalna knjižnica Crispa Univerze v Varšavi]]. {{škrbina-časopis}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]] 1rla50h0q3hf2z42mf351lxj3jwmyin 6655974 6655971 2026-04-05T08:29:35Z XJaM 3 m+/dp+ 6655974 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljska znanstvena revija.}} {{infopolje Znanstvena revija | title = Wiadomości Matematyczne | logo = | logo_size = | image_file = | image_size = | image_alt = | image_caption = | editor = [[Maciej Denkowski]]{{r|spl00}} | editor_title = Glavni urednik | previous_editor = | staff_writer = | photographer = | category = [[matematika]] | frequency = [[letnik]] | format = | circulation = | publisher = [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) | paid_circulation = | unpaid_circulation = | circulation_year = | total_circulation = | founder = | founded = | firstdate = 1955 | company = | country = {{POL}} | based = | language = [[poljščina]] | website = https://wydawnictwa.ptm.org.pl/ | issn = 0373-8302 | eissn = | oclc = | cobiss = }} '''''Wiadomości Matematyczne''''' ('''''Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria II''''') je revija, ki jo izdaja [[Poljsko matematično društvo]] (PTM). Gre za nadaljevanje revije (z istim naslovom), ki jo je ustanovil [[Samuel Dickstein]]. == Vsebine == Revija je posvečene vsem vidikom [[matematika|matematike]] in ljudem, ki se z njo ukvarjajo. Predstavlja pregledne, popularizacijske in zgodovinske publikacije ter informacije o znanstvenih dogodkih, srečanjih, konferencah in [[matematik]]ih. Objavljajo tudi recenzije matematičnih knjig. == Zgodovina == Samuel Dickstein je med letoma 1897 in 1939 objavil 47 zvezkov revije ''Wiadomości Matematyczne''. Po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je Poljsko matematično društvo leta 1955 revijo ponovno ustanovilo kot eno od dveh letnih publikacij društva. Leta 2012 je bil ob 6. [[Evropski matematični kongres|evropskem matematičnem kongresu]] (ECM) v [[Krakov]]u objavljen poseben zvezek v angleščini. Glavni del tega zvezka so sestavljali članki o poljski matematiki in poljskih matematikih, ki so jih napisali večinoma ugledni znanstveniki iz tujine. == Glej tudi == Drugi letniki PTM: * ''[[Commentationes Mathematicae]]'' (Prace Matematyczne) * ''[[Mathematica Applicanda]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria III * ''[[Fundamenta Informaticae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria IV * ''[[Didactica Mathematicae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria V * ''[[Antiquitates Mathematicae]]'' {{snd}} Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego Seria VI == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Uchwała Zgromadzenia Delegatów Polskiego Towarzystwa Matematycznego. Powołanie redaktorów naczelnych czasopism PTM na kadencję 2021-2023 |date= 2020-12-22 | publisher= [[Poljsko matematično društvo]] (PTM) | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/sites/default/files/zd_2020_12_22_nr_11_red_nacz_czasopism_ptm.pdf | accessdate= 2022-01-27}}</ref> }} == Zunanje povezave == * [http://www.wiadmat.amu.edu.pl/ Spletna stran revije] * [http://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/ Spletna stran PTM, posvečena reviji] {{in lang|pl}} * [https://crispa.uw.edu.pl/object/files/411948/display/Default Wiadomości Matematyczne 1897&ndash;1939]. Na voljo na spletu na: [https://crispa.uw.edu.pl/ CRISPA] {{snd}} [[Digitalna knjižnica Crispa Univerze v Varšavi]]. {{škrbina-časopis}} [[Kategorija:Matematične revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]] h6vc4n79hmq0nfdbvwpu2i59isew5g2 1 600516 6655972 2026-04-05T08:28:32Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6655972 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 0 600517 6655983 2026-04-05T08:38:38Z XJaM 3 N 6655983 wikitext text/x-wiki {{short description|Poljski fizik (1923–2008).}} {{infopolje Znanstvenik |birth_date = {{datum rojstva|1923|10|21}} |birth_place = [[Lvov]], [[Druga Poljska republika]] |death_date = {{datum smrti in starost|2008|04|30|1923|10|21}} |death_place = [[Vroclav]], [[Poljska]] |nationality = {{ikona zastave|POL}} [[Poljaki|poljska]] |fields = [[teoretična fizika]], [[klasična teorija polja|klasična]] in [[kvantna teorija polja]] |workplaces = {{ubl|[[Inštitut za teoretično fiziko Univerze v Vroclavu]]}} |alma_mater = {{ubl|[[Univerza v Vroclavu]]|{{small|[[diploma]] 1959}}|[[Jagelonska univerza]]|{{small|[[doktorat]] 1955}}}} |thesis_title = |thesis_url = |thesis_year = |doctoral_advisor = |doctoral_students = {{ubl|[[Arkadiusz Jadczyk]] {{small|(1970)}}|[[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] {{small|(1982)}}|Jerzy Cisło {{small|(1993)}}{{r|spl03}} }} |known_for = [[Haag-Łopuszański-Sohniusov izrek]] |spouse = {{ubl|Haliną Pidek (1925&ndash;1998)|Barbarą Zasłonką}} |children = Maciej Łopuszański |parents = {{ubl|Władysław Jakób Ignacy Łopuszański (1878&ndash;1940)|Janina Maria (rojena Kuźmicz, 1894&ndash;1975)}} }} '''Jan Tadeusz Łopuszański''', [[Poljaki|poljski]] [[fizik]], * [[21. oktober]] [[1923]], [[Lvov]], [[Druga Poljska republika]] (sedaj [[Ukrajina]]), † [[30. april]] [[2008]], [[Vroclav]], [[Poljska]].{{r|spl00}} == Življenje in delo == Łopuszański je do leta 1945 živel v Lvovu, razen enega leta v letih 1939&ndash;1940, ko ga je sovjetska uprava skupaj z družino izgnala. 7. februarja 1941 ga je aretirala [[NKVD]]. 12. junija je bil zaradi protisovjetskih dejavnosti v sibirskem delu Sovjetske zveze obsojen na 10 let zapora. Po [[operacija Barbarossa|napadu na Sovjetsko zvezo]] 22. junija 1941 je 24. junija pobegnil iz zapora. Leta 1945 se je naselil pri materi v Vroclavu (njegov oče je umrl leta 1940).{{r|spl01}} Med letoma 1945 in 1950 študiral fiziko na [[Univerza v Vroclavu|Univerzi v Vroclavu]]. Leta 1950 je tu magistriral. Leta 1955 je [[doktorat|doktoriral]] iz fizike na [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]]{{r|spl02}} in bil od leta 1959 profesor teoretične fizike na Univerzi v Vroclavu. Leta 1957 je bil izvoljen za prodekana do leta 1959, med letoma 1962 in 1968 pa je bil dekan Fakultete za matematiko, fiziko in kemijo Univerze v Vroclavu. Med letoma 1954 in 1968 je delal tudi na vroclavski podružnici [[Poljska akademija znanosti|Poljske akademije znanosti]]. Med letoma 1970 in 1984 je bil direktor [[Inštitut za teoretično fiziko Univerze v Vroclavu|Inštituta za teoretično fiziko Univerze v Vroclavu]]. Po mnenju mnogih fizikov, tako na Poljskem kot v tujini, je bilo to zlato obdobje v zgodovini inštituta, obdobje hitrega razvoja novih raziskovalnih smeri in plodnih mednarodnih stikov. Od leta 1960 naprej je do upokojitve leta 1994 vodil katedro za matematične metode v fiziki. Od leta 1986 je bil redni član Poljske akademije znanosti. Še posebej je znani [[Haag-Łopuszański-Sohniusov izrek]] o možnosti [[supersimetrija|supersimetrije]] v [[renormalizacija|renormalizabilnih]] [[kvantna teorija polja|kvantnih teorijah polja]] vodil nadaljnje raziskave na področju supersimetričnih teorij polja. Łopuszański je sodeloval z mnogimi uglednimi tujimi fiziki, vključno z [[Léon Van Hove|Léonom Van Hovejem]] in Theom Wilhelmusom Ruijgrokom (Utrecht), [[Kurt Otto Friedrichs|Kurtom Ottom Friedriechsom]] in [[Bruno Zumino|Brunom Zuminom]] (New York), [[Helmut Reeh|Helmutom Reehom]] (Princeton, kasneje Göttingen), [[Rudolf Haag|Rudolfom Haagom]] in Martinom Sohniusom (Hamburg). Bil je tudi član uredniškega odbora revij ''[[Reports on Mathematical Physics]]'' in ''[[Fortschritte der Physik]]''. Napisal je približno 80 izvirnih strokovnih člankov, 40 preglednih člankov in 5 pomembnih učbenikov. Bil je eden glavnih pobudnikov Mednarodne zimske šole teoretične fizike v Karpaczu. Bil je mentor 11 doktorskih disertacij in častnih doktoratov, ki jih je Univerza v Vroclavu podelila dvema Nobelovema nagrajencema, profesorjema [[Yang Chen-Ning|Yangu Chen-Ningu]] in [[Abdus Salam|Abdusu Salamu]]. == Družina in zasebno življenje == Po ločitvi od Haline Pidek, s katero je imel sina Macieja Łopuszańskega, se je Łopuszański poročil z Barbaro Zasłonko. Med njegovimi hobiji so bili baročna glasba in vrtnarjenje. Umrl je zaradi [[miokardni infarkt|srčnega napada]] 30. aprila 2008 na svojem domu v Vroclavu. Pokopan je bil na [[Pokopališče Svete družine|Pokopališču Svete Družine]] v [[Sępolno, Vroclav|Sępolnu]].{{r|wiec-2008}} == Priznanja == === Nagrade === Prejel je [[križ za zasluge (Poljska)|srebrni križ za zasluge]] (1955), vitežki križec [[red Polonia Restituta|reda Polonia Restituta]] (1965), [[medalja Komisije za nacionalno izobraževanje|medaljo Komisije za nacionalno izobraževanje]] (1976), [[znak častnega naziva »Zaslužni učitelj Poljske ljudske republike«|naziv zaslužni učitelj Poljske ljudske republike]] (1980) ter medalje v spomin na [[medalja ob 10. obletnici Ljudske republike Poljske|10.]], [[medalja ob 30. obletnici Ljudske republike Poljske|30.]] in [[medalja ob 40. obletnici Ljudske republike Poljske|40. obletnico Poljske ljudske republike]]. Leta 1991 je prejel častniški križec reda Polonia Restituta. == Bibliografija == * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Wstęp do aksjomatycznej teorii pola kwantowego | date= 1964}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= On Goldstone's Theorem | journal= [[Fortschritte der Physik]] | date= 1967 | volume= 15 | issue= 11 | pages= 681&ndash;704 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.19670151103}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | last2= Pawlikowski | first2= Andrzej | title= Fizyka statystyczna | date= 1969 | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN|PWN]] | location= Varšava}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Introduction to axiomatic quantum field theory. Vol.1 | date= }} * {{citat | editor-last1= Łopuszański | editor-first1= Jan Tadeusz | editor-mask1= 3 | editor-last2= Pękalski | editor-first2= A. | editor-last3= Przystawa | editor-first3= J. | title= Magnetism in metals and metallic compounds | date= 1974 | work= Conference Proceedings | publisher= Plenum Press | location= New York}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Some Remarks on the Higgs Mechanism | journal= Fortschritte der Physik | date= 1974 | volume= 22 | issue= 5 | pages= 295&ndash;309 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.19740220503}} * {{citat | last1= Haag | first1= Rudolf | authorlink1= Rudolf Haag | last2= Łopuszański | first2= Jan Tadeusz | author-mask2= 3 | last3= Sohnius | first3= Martin | title= All Possible Generators of Supersymmetries of the S Matrix | journal= [[Nuclear Physics B]] | date= 1975-03-24 | volume= 88 | issue= 2 | pages= 257&ndash;274 | issn= 0550-3213 | doi= 10.1016/0550-3213(75)90279-5}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= An Introduction to the conventional quantum field theory | date= 1976 | publisher= [[Univerza v Vroclavu]]}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= The Representations of the Poincaré Group in the Framework of Free Quantum Fields | journal= Fortschritte der Physik | date= 1978 | volume= 26 | issue= 4 | pages= 261&ndash;288 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.19780260404}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= O symetrii w kwantowej teorii pola | date= 1983}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= O znaczeniu potencjałów elektromagnetycznych w ... | date= 1984}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Spinorial Calculus | date= 1984 | publisher= PWN | location= Vroclav}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Rachunek spinorów | date= 1985 | publisher= PWN |location= Varšava}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= An Introduction to Symmetry and Supersymmetry in Quantum Field Theory | date= 1991 | publisher= World Scientific | location= Singapur}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= Some Comments on One-Parameter Lie-Groups of Two-Dimensional Real Matrices | journal= Fortschritte der Physik | date= 1992 | volume= 40 | issue= 2 | pages= 161&ndash;172 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.2190400204}} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Stichel | first2= Peter Christian | last3= Łopuszański | first3= Jan Tadeusz | author-mask3= 3 | title= On Lagrange Functions Yielding the Same Rotationally Covariant Euler Variation | journal= Fortschritte der Physik | date= 1995 | volume= 43 | issue= 8 | pages= 733&ndash;744 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.2190430804}} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Stichel | first2= Peter Christian | last3= Łopuszański | first3= Jan Tadeusz | author-mask3= 3 | title= On Certain Class of Lagrange Functions with Common Equations of Motion but Various Poisson Brackets | journal= Fortschritte der Physik | date= 1995 | volume= 43 | issue= 8 | pages= 745&ndash;762 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.2190430805}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | last2= Stichel | first2= Peter Christian | title= Most General Form of the Lagrange Function for Classical Two Particle Equation of Motion Covariant under Galilei Transformation in (1 + 1) and (3 + 1) Dimensional Spaces | journal= Fortschritte der Physik | date= 1997 | volume= 45 | issue= 1 | pages= 79&ndash;97 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/prop.2190450105}} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Stichel | first2= Peter Christian | last3= Łopuszański | first3= Jan Tadeusz | author-mask3= 3 | title= The most general set of Lagrange functions yielding Galilei covariant Equations of Motion having the same set of solutions | journal= Fortschritte der Physik | date= februar 1998 | volume= 46 | issue= 1 | pages= 45&ndash;72 | issn= 0015-8208 | eissn= 1521-3978 | doi= 10.1002/(SICI)1521-3978(199802)46:1<45::AID-PROP45>3.0.CO;2-0}} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Łopuszański | first2= Jan Tadeusz | author-mask2= 3 | last3= Stichel | first3= Peter Christian | title= On the inverse variational problem in classical mechanics | journal= [[AIP Conference Proceedings]] | date= 1998-12-15 | volume= 453 | issue= 1 | pages= 219&ndash;225 | issn= 0094-243X | eissn= 1551-7616 | oclc= 45060072 | doi= 10.1063/1.57126}} * {{citat | last1= Łopuszański | first1= Jan Tadeusz | author-mask1= 3 | title= The Inverse Variational Problem in Classical Mechanics | date= 1999 | publisher= Eds. Word Scientific}} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Łopuszański | first2= Jan Tadeusz | author-mask2= 3 | title= To what extent do the classical equations of motion determine the quantization scheme? | journal= [[Journal of Mathematical Physics]] | date= 2001-11-01 | volume= 42 | issue= 11 | pages= 5163&ndash;5184 | issn= 0022-2488 | eissn= 1089-7658 | oclc= 42684012 | doi= 10.1063/1.1405125 }} * {{citat | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Łopuszański | first2= Jan Tadeusz | author-mask2= 3 | title= Quantum harmonic oscillator presented in a nonorthodox approach | journal= [[Reports on Mathematical Physics]] | date= avgust 2003 | volume= 52 | issue= 1 | pages= 35&ndash;41 | issn= 00344877 | doi= 10.1016/S0034-4877(03)90003-6}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="wiec-2008">[[#SKL-wiec-2008|Wieczorek (2008)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | chapter= Łopuszański Jan Tadeusz | title= [[Enciklopedija PWN (spletna)]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | chapter-url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3935183 | accessdate= 2023-05-07}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Prof. dr Jan Tadeusz Łopuszański (1923-2008) | website= ift.uni.wroc.pl | lang= pl | url= http://www.ift.uni.wroc.pl/history/lopuszanski | accessdate= 2026-04-01}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | url= https://www.bibliotekacyfrowa.pl/Content/18505/PDF/document.pdf#page=4 | title= Odnowienie doktoratu prof. Jana Łopuszańskiego | journal= Przegląd Universytecki. Pismo informacyjne Uniwersytetu Wrocławskiego | date= julij 2005 | volume= XI | issue= 7(112) | pages= 4&ndash;5 | publisher= [[Univerza v Vroclavu]] | location= Vroclav | issn= 1425-798X}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | chapter= prof. dr czł. rzecz. PAN Jan Tadeusz Łopuszański | title= Arhivska podatkovna zbirka »Ljudje znanosti« portala Nauka Polska ([[Središče za obdelavo informacij - Nacionalni raziskovalni inštitut|OPI PIB]]) | lang= en, pl | chapter-url= https://archiwum.nauka-polska.pl/#/profile/scientist?id=32401&_k=290v4v | accessdate= 2009-05-10}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Jancewicz | first1= Bernard | authorlink1= Bernard Jancewicz | title= Sympozjum ku czci Profesora Jana Łopuszańskiego | journal= [[Postępy Fizyki]] | date= 2010 | volume= 61 | issue= 2 | pages= 80&ndash;81 | issn= 0032-5430 | url= https://www.ptf.net.pl/sites/default/files/PF/PF-2010-2.pdf | accessdate= 2026-04-01}} * {{citat | last1= Wieczorek | first1= Hanna | title= Odszedł fizyk | date= 2008-05-02 | website= naszemiasto.pl | lang= pl | url= https://naszemiasto.pl/odszedl-fizyk/ar/c1-6887263 | accessdate= 2024-11-16 | ref= SKL-wiec-2008}} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{Projekt Matematična genealogija|id=141919}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Łopuszański, Jan Tadeusz}} [[Kategorija:Poljski fiziki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vroclavu]] [[Kategorija:Doktorirali na Jagelonski univerzi]] [[Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] iuqhjqlwfm06q6tepgo2xd87x7u73mg 1 600518 6655985 2026-04-05T08:38:42Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6655985 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 0 600519 6655992 2026-04-05T08:46:26Z NelidaJ 257553 added link 6655992 wikitext text/x-wiki Glej [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Dobrodošli v čezmejni evropski prestolnici kulture 2025|url=https://www.go2025.eu/sl|website=https://www.go2025.eu|date=2023-12-14|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref> o40ss92tc9jdiriyj4k86eziwoh4clo 6655994 6655992 2026-04-05T08:46:34Z Quinlan83 192915 + delete 6655994 wikitext text/x-wiki {{delete|Test page}}Glej [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica GO! 2025]]<ref>{{Navedi splet|title=Dobrodošli v čezmejni evropski prestolnici kulture 2025|url=https://www.go2025.eu/sl|website=https://www.go2025.eu|date=2023-12-14|accessdate=2026-04-05|language=sl}}</ref> 5r659hm9w4jg9frk8b0z7u7mfk7nv1s 6656052 6655994 2026-04-05T09:25:42Z NelidaJ 257553 preusmeritev na [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] 6656052 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica - GO! 2025]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ __BREZUREJANJARAZDELKOV__ 554pb1p8x4vpyir5drgjk9quuxo1fh4 14 600520 6655997 2026-04-05T08:48:10Z Yerpo 8417 n 6655997 wikitext text/x-wiki {{ktgr|diplomirancih [[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]}} [[Kategorija:Diplomiranci po univerzah na Poljskem|Vroclav]] [[Kategorija:Univerza v Vroclavu]] gfaghm96bsnb5kn9eg4zwudu8yxzepg 14 600521 6655998 2026-04-05T08:49:12Z Yerpo 8417 n 6655998 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Univerze na Poljskem|Vroclav]] [[Kategorija:Vroclav]] 45yeeo7n7p3xz819bb9mf3yvf36yt5c 6656016 6655998 2026-04-05T08:57:59Z XJaM 3 m/dp 6656016 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|Wrocław University}} {{članek ktgr}} [[Kategorija:Univerze na Poljskem|Vroclav]] [[Kategorija:Vroclav]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1702]] i5r8eihtk7zbwig7pnf38mp2w6teili 0 600522 6655999 2026-04-05T08:50:21Z XJaM 3 N 6655999 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Vroclavu, Poljska.}} {{preusmeritev|Leopoldina (univerza)|nemško nacionalno akademijo znanosti|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} {{infopolje Univerza | name = Univerza v Vroclavu | native_name = Uniwersytet Wrocławski | native_name_lang = pl | latin_name = Universitas Wratislaviensis{{r|spl00}}{{r|spl01}} | image = | image_size = | established = {{start date and age|1702|10|21}} {{small|(reorganizirana 1945)}} | type = [[javna univerza|javna]] | president = Robert Olkiewicz | city = [[Vroclav]] | province = [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] | country = [[Poljska]] | students = 20.293{{r|spl02}} {{small|(december 2023)}} | undergrad = | postgrad = | administrative_staff = 3.569{{r|spl03}} | campus = urbani | former_names = {{langx|de|Leopoldina, Universität Breslau}}, ''Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau'' {{small|(pred 1945)}} | free_label = Specializirani programi | free = | colors = [[modra]] | website = {{URL|https://uwr.edu.pl/en/|uwr.edu.pl}} }} '''Univerza v Vroclavu''' ({{langx|pl|Uniwersytet Wrocławski}}, '''UWr'''; {{langx|la|Universitas Wratislaviensis}}) je [[javna univerza|javna]] [[raziskovalna univerza]] v [[Vroclav]]u na [[Poljska|Poljskem]]. Je največja visokošolska ustanova v [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskem vojvodstvu]], z več kot 100.000 diplomanti od leta 1945, vključno s približno 1.900 raziskovalci, med katerimi so mnogi prejeli najvišja priznanja za svoj prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti.{{r|pora-2009}} Univerza je bila ustanovljena leta 1702 in v sedanji obliki obnovljena leta 1945 kot neposredna naslednica prejšnje nemške '''Univerze v Breslauu'''. Po teritorialnih [[spremembe poljskih meja od leta 1945|spremembah poljskih meja]] so akademiki, predvsem z [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]], obnovili univerzitetno stavbo, ki je bila močno poškodovana v [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua leta 1945]]. == Zgodovina == === Leopoldina === [[slika:BreslauUniversity1760.jpg|thumb|left|Predlagana zasnova Leopoldine (nikoli v celoti dokončana), 1760]] {{razlikuj|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} Najstarejša omemba Univerze v Vroclavu izvira iz ustanovne listine, ki jo je 20. julija 1505 za gimnazijo {{jezik|la|Generale litterarum}} v Vroclavu podpisal kralj [[Vladislav II. Ogrski]] ({{langx|pl|Władysław II Jagiellończyk}}) iz poljske [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Vendar nova akademska ustanova, ki jo je zahteval mestni svet, ni bila zgrajena, ker je [[papež Julij II.]] kraljevo listino zavrnil iz političnih razlogov.{{r|pora-2009}} Svojo vlogo so morda odigrale tudi mnoge vojne in nasprotovanje [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] v Krakovu. Prvo uspešno ustanovno listino, znano kot {{jezik|la|Aurea bulla fundationis Universitatis Wratislaviensis}}, je dve stoletji pozneje, 1. oktobra 1702, podpisal sveti rimski cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] iz avstrijske hiše, kralj Ogrske in Češke.{{r|pora-2009}} Predhodni objekti, ki so obstajali od leta 1638, so bili preurejeni v jezuitsko šolo, končno pa jo je cesar Leopold I. na pobudo [[Družba Jezusova|jezuitov]] in s podporo šlezijskega Oberamtsrata (drugega tajnika) Johannesa Adriana von Plenckna leta 1702 podaril kot univerzo kot šolo za filozofijo in katoliško teologijo z imenom '''Leopoldina'''. Univerza se je odprla 15. novembra 1702. Von Plencken je postal tudi kancler univerze. Kot katoliški inštitut v protestantskem Breslauu je bila nova univerza pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]] v [[Šlezija|Šleziji]]. Potem ko je [[zgodovina Šlezije|Šlezija pripadla Prusiji]], je univerza izgubila svoj ideološki značaj, vendar je ostala verska ustanova za izobraževanje katoliških duhovnikov v [[Prusija|Prusiji]]. === Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu === [[slika:Breslau Universität um 1900.jpg|thumb|right|Univerza v Breslauu, 19. stoletje]] [[slika:Wroclaw - Uniwersytet Wroclawski o poranku.jpg|thumb|right|Glavna stavba Univerze v Vroclavu ({{jezik|la|Collegium Maximum}})]] Po porazu Prusije s strani [[Napoleon]]a in poznejši reorganizaciji pruske države je bila akademija 3. avgusta 1811 združena s [[protestantizem|protestantsko]] [[Evropska univerza Viadrina|Univerzo Viadrina]], ki je bila prej v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu ob Odri]], in ponovno ustanovljena v Breslauu kot '''Kraljeva univerza v Breslauu''' ({{jezik|de|Königliche Universität zu Breslau}}) – {{jezik|la|Universitas litterarum Vratislaviensis}} (leta 1911 preimenovana v '''Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu''' ({{jezik|de|Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau}}) v čast ustanovitelja [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderika Viljema III. Pruskega]]). Sprva je imela združena akademija pet fakultet: filozofijo, medicino, pravo, protestantsko teologijo in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] teologijo. Z univerzo so bili povezani trije teološki seminarji, filološki seminar, seminar za nemško filologijo, seminar za romansko in angleško filologijo, zgodovinski seminar, matematičnofizikalni seminar, seminar o pravnem stanju in znanstveni seminar. Od leta 1842 je imela univerza tudi katedro za [[slavistika|slavistiko]]. Univerza je imela dvanajst različnih znanstvenih inštitutov, šest kliničnih središč in tri zbirke. Leta 1881 je bil univerzi dodan kmetijski inštitut z desetimi učitelji in štiriinštiridesetimi študenti, ki je obsegal kemijskoveterinarski inštitut, veterinarski inštitut in tehnološki inštitut. Leta 1884 je imela univerza 1481 študentov in 131 zaposlenih profesorjev. [[slika:Uniwersytet Wrocławski – Aula Leopoldina The University of Wroclaw – Aula Leopoldina (32006423730).jpg|thumb|left|Aula Leopoldina]] Knjižnica je leta 1885 obsegala približno 400.000 del, vključno s približno 2400 [[inkunabula]]mi, približno 250 [[Aldine|aldinskimi]] knjigami in 2840 rokopisi. Te knjige so prihajale iz knjižnic nekdanjih univerz v Frankfurtu ob Odri in Breslau ter iz opuščenih samostanov, vključevale pa so tudi orientalske zbirke Bibliothece Habichtiane in akademskega ''Leseinstituta''. Poleg tega je imela univerza v lasti [[observatorij]]; pet hektarjev velik [[Botanični vrt Univerze v Vropclavu|botanični vrt]]; botanični muzej in [[živalski vrt]], ki ga je leta 1862 ustanovila delniška družba; [[Prirodoslovni muzej v Vroclavu|prirodoslovni muzej]]; zoološko, kemijsko in fizikalno zbirko; kemijski laboratorij; fiziološki obrat; mineraloški inštitut; anatomski inštitut; klinične laboratorije; galerijo (večinoma iz cerkva, samostanov itd.), polno starih nemških del; muzej šlezijskih starin; in državni arhiv Šlezije. [[slika:Szermierz1.JPG|thumb|right|Mečevalčev vodnjak na univerzitetnem trgu, postavljen leta 1904 in zasnovan po načrtih [[Hugo Lederer|Huga Ledererja]]]] Konec 19. stoletja so na Univerzi v Breslauu predavali mnogi mednarodno priznani in zgodovinsko pomembni znanstveniki, med njimi [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]], [[Ferdinand Cohn]] in [[Gustav Robert Kirchhoff]]. Leta 1817 so [[Poljaki]] predstavljali približno 16 % študentskega telesa.{{r|pate-1997}}{{r|davi-2002}}{{rp|245}} Konec 19. stoletja je bilo približno 10 % študentov Poljakov in 16 % [[Judje|Judov]].{{r|davi-2002}}{{rp|305–307}} To stanje je odražalo večetnični in mednarodni značaj univerze.{{r|davi-2002}}{{rp|110–115, 207–210}} Obe manjšini, pa tudi nemški študenti, so ustanovili svoje študentske organizacije, imenovane [[Bratovščina]] ({{jezik|de|Burschenschaften}}). Med poljskimi študentskimi organizacijami so bile Concordia, Polonia in podružnica združenja [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Mnogi študenti so prihajali iz drugih območij razdeljene Poljske. Judovski študentski zvezi sta bili Viadrina (ustanovljena leta 1886) in Študentska zveza (1899). ''Teutonia'', nemška bratovščina, ustanovljena leta 1817, je bila pravzaprav ena najstarejših študentskih bratovščin v Nemčiji, ustanovljena le dve leti po [[Prvotna bratovščina|Prvotni bratovščini]] ({{jezik|de|Urburschenschaftu}}). Nemški profesor [[Felix Dahn]] je sčasoma razpustil vse poljske bratovščine,{{r|davi-2002}}{{rp|245}} leta 1913 pa so pruske oblasti uvedle zakon numerus clausus, ki je omejil število Judov iz nenemške vzhodne Evrope (tako imenovanih ''Ostjuden''), ki so lahko študirali v Nemčiji, na največ 900. Univerza v Breslau jih je lahko sprejela 100.{{r|davi-2002}}{{rp|337}} Ko se je [[Tretji rajh|Nemčija obrnila k nacizmu]], je univerza padla pod vpliv [[nacizem|nacistične ideologije]]. Člani [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] so poljske študente pretepali samo zato, ker so govorili poljsko.{{r|davi-2002}}{{rp|393}} Leta 1939 so bili vsi poljski študenti izključeni, v uradni izjavi univerze pa je pisalo: »Globoko smo prepričani, da [še ena] poljska noga ne bo nikoli prestopila praga te nemške univerze«.{{r|davi-2002}}{{rp|394}} Istega leta so nemški znanstveniki z univerze delali na znanstveni tezi o zgodovinski utemeljitvi »načrta množične deportacije na vzhodnih ozemljih« {{snd}} med vpletenimi je bil tudi [[Walter Kuhn]], specialist za ''[[Ostforschung]]''. Drugi projekti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vključevali ustvarjanje dokazov za utemeljitev nemške priključitve poljskih ozemelj ter predstavitev [[Krakov]]a in [[Lublin]]a kot nemških mest.{{r|davi-2002}}{{rp|389–390}} Januarja 2015 je univerza obnovila 262 doktorskih diplom, ki so bile v nacizmu odvzete Judom in drugim znanstvenikom, ki so veljali za sovražne do nacistov.{{r|jta--2015}} === Univerza v Vroclavu === [[slika:Kosciol uniwersytecki sufit.jpg|thumb|left|Univerzitetna cerkev, obok]] Po [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua]] je [[Rdeča armada]] maja 1945 zavzela mesto. Breslau, sedaj znan kot Vroclav, je postal del [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]]. Prva poljska ekipa akademikov je prispela v Voclav konec maja 1945 in prevzela nadzor nad univerzitetnimi stavbami, ki so bile 70 % uničene.{{r|ilow-1981}} Deli zbirke univerzitetne knjižnice so propadli med sovjetsko ofenzivo leta 1945,{{r|spen-2015}} vojaki pa so jih [[sežiganje knjig|požgali]] 10. maja 1945, štiri dni po tem, ko se je nemška garnizija predala mestu. {{infobox university rankings | CWTS_W = 710| CWTS_W_ref = {{r|spl05}} | THE_W = 801–1000 | THE_W_ref = {{r|spl06}} | QS_W = 801–1000 | QS_W_ref = {{r|spl07}} | USNWR_W =833 | USNWR_W_ref = {{r|spl08}} | QS_EECA =49 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref = {{r|spl09}}}} Zelo hitro so bile nekatere stavbe popravljene in sestavljen je bil kader profesorjev, mnogi so prihajali s predvojne poljske [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]] in [[Univerza v Vilni|Univerze Stefana Batoryja v Vilni]].{{r|ilow-1981}} Po [[sovjetska okupacija poljskih ozemelj (1939–1941)|povojnih premikih meja]] se je v mesto preselilo na tisoče nekdanjih zaposlenih v Lvovski knjižnici, Univerzi Jana Kazimierza in [[Ossolineum|Nacionalnem inštitutu Ossolińskih]].{{r|davi-2005}} Sredi leta 1948 je bilo več kot 60 % profesorjev na Univerzi in [[Politehniška univerza v Vroclavu|Politehniški univerzi]] v Vroclavu iz [[Kresy]]ja, pri čemer so akademiki iz predvojnega Lvova igrali še posebej pomembno vlogo v novo ustanovljenih poljskih visokošolskih zavodih. [[Stanisław Kulczyński]] z Univerze v Lvovu je bil imenovan za prvega predsednika obeh poljskih univerz v Vroclavu, [[Edward Sucharda]] s [[Nacionalna politehniška univerza v Lvovu|Politehniške univerze v Lvovu]] pa je postal podpredsednik.{{r|thum-2011}} Univerza v Vroclavu je bila ponovno ustanovljena kot Poljska državna univerza z odlokom [[Državni narodni svet|Državnega narodnega sveta]], izdanim 24. avgusta 1945. Prvo predavanje je imel 15. novembra 1945 [[Ludwik Hirszfeld]]. Med letoma 1952 in 1989 se je univerza imenovala Univerza Bolesława Bieruta v Vroclavu ({{{{jezik|pl|Uniwersytet Wrocławski im. Bolesława Bieruta}}) po [[Bolesław Bierut|Bolesławu Bierutu]], komunističnem predsedniku [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]] (1947–52). Leta 2015, skoraj 80 let po tem dogodku, je univerza obnovila akademske nazive, ki so jih nacisti odvzeli nemškim Judom zaradi nemškega antisemitizma. »Univerza v Vroclavu ocenjuje, da je podobno usodo doživelo skupno približno 262 ljudi.«{{r|spl10}} == Fakultete == [[slika:Uniwersytet Wrocławski od strony starego miasta.JPG|thumb|right|250px|''Collegium Maximum'' Univerze v Vroclavu, pogled iz starega mestnega jedra]] [[slika:2016 Wrocław, ul. Kuźnicza 35 01.jpg|thumb|right|250px|''Collegium Anthropologicum'' na Ulici Kuźnicza]] [[slika:Baranowka 2012-08.jpg|thumb|right|250px|[[Polarna postaja Stanisława Baranowskega na Spitsbergu]]]] [[slika:Instytut Astronomii we Wrocławiu.JPG|250px|thumb|right|250px|Astronomski inštitut Univerze v Vroclavu]] Univerza ima 12 fakultet ({{jezik|pl|wydziały}}), ki ponujajo 48 študijskih področij, na katerih je jezikovni medij večinoma v poljščini, le nekatere pa v angleščini.{{r|spl04}} Univerza v Vroclavu ponuja programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Diplome, ki jih podeljuje UWr, so priznane po vsem svetu. * Biotehniška fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Biotechnologii}}) * Fakulteta za kemijo ({{jezik|pl|Wydział Chemii}}) * Filološka fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Filologiczny}}) * Fakulteta za fiziko in astronomijo ({{jezik|pl|Wydział Fizyki i Astronomii}}) * Fakulteta za družbene komunikacije in medije ({{jezik|pl|Wydział Komunikacji Społecznej i Mediów}}) * Fakulteta za matematiko in računalništvo ({{jezik|pl|Wydział Matematyki i Informatyki}}) * Fakulteta za biološke znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Biologicznych}}) * Fakulteta za zgodovino in pedagogiko ({{jezik|pl|Wydział Nauk Historycznych i Pedagogicznych}}) * Fakulteta za geologijo in okoljsko upravljanje ({{jezik|pl|Wydział Nauk o Ziemi i Kształtowania Środowiska}}) * Fakulteta za družbene znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Społecznych}}) * Fakulteta za moderne jezike ({{jezik|pl|Wydział Neofilologii}}) * Pravna, upravna in ekonomska fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Prawa, Administracji i Ekonomii}}) == Rektorji == {{glavni|seznam rektorjev Univerze v Vroclavu}} {{columns-list |colwidth=15em| * [[Stanisław Kulczyński]] (1945&ndash;1951) * [[Jan Mydlarski]] (1951&ndash;1953) * [[Edward Marczewski]] (1953&ndash;1957) * [[Kazimierz Szarski]] (1957&ndash;1959) * [[Witold Świda]] (1959&ndash;1962) * [[Alfred Jahn]] (1962&ndash;1968) * [[Włodzimierz Berutowicz]] (1968&ndash;1971) * [[Marian Orzechowski]] (1971&ndash;1975) * [[Kazimierz Urbanik]] (1975&ndash;1981) * [[Józef Łukaszewicz (matematik)|Józef Łukaszewicz]] (1981&ndash;1982) * [[Henryk Ratajczak]] (1982&ndash;1984) * [[Jan Mozrzymas]] (1984&ndash;1987) * [[Mieczysław Klimowicz]] (1987&ndash;1990) * [[Wojciech Wrzesiński]] (1990&ndash;1995) * [[Roman Duda]] (1995&ndash;1999) * [[Romuald Gelles]] (1999&ndash;2002) * [[Zdzisław Latajka]] (2002&ndash;2005) * [[Leszek Pacholski (matematik)|Leszek Pacholski]] (2005&ndash;2008) * [[Marek Bojarski]] (2008&ndash;2016) * [[Adam Jezierski]] (2016&ndash;2020) * [[Przemysław Wiszewski]] (2020&ndash;2022) * [[Jan Sobczyk]] (2022) * [[Robert Olkiewicz]] (od 2022) }} == Znane osebnosti == {{columns-list |colwidth=15em| * [[Albert Wojciech Adamkiewicz]] * [[Adolf Anderssen]] * [[Adam Asnyk]] * [[Grzegorz Braun]] * [[Ruth Baum]] * [[Mateusz Morawiecki]] * [[Paweł Marchewka]] * [[Kamil Bortniczuk]] * [[Robert Wilhelm Bunsen]] * [[Florian Ceynowa]] * [[Hans Cloos]] * [[Stephan Cohn-Vossen]] * [[Jan Dzierżon]] * [[Norbert Elias]] * [[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben|August von Fallersleben]] * [[Heinz von Foerster]] * [[Heinz Fraenkel-Conrat]] * [[Gustav Freytag]] * [[August Froehlich]] * [[Otto von Gierke]] * [[Adolph Eduard Grube]] * [[Fritz Haber]] * [[Siegmund Hadda]] * [[Clara Immerwahr]] * [[Otto Jaekel]] * [[Jan Kasprowicz]] * [[Paweł Kempka]] * [[Gustav Robert Kirchhoff]] * [[Bronisław Knaster]] * [[Adolf Kober]] * [[Wojciech Korfanty]] * [[Urszula Kozioł]] * [[Waldemar Kozuschek]] * [[Marek Krajewski]] * [[Emil Krebs]] * [[Moshe Kunitz]] * [[Otto Küstner]] * [[Hans Lammers]] * [[Ferdinand Lassalle]] * [[Kurt Lischka]] * [[Jan Łopuszański (physicist)|Jan Łopuszańki]] * [[Michaelis Machol]] * [[Kazimierz Marcinkiewicz]] * [[Edward Marczewski]] * [[Antoni Matuszkiewicz]] * [[Henry J. Messing]] * [[Gustav Meyer]] * [[Lothar Meyer]] * [[Jan Mikusiński]] * [[Jan Miodek]] * [[Karol Modzelewski]] * [[Jan Mycielski]] * [[Jan Noskiewicz]] * [[Barbara Piasecka Johnson]] * [[Stanisław Potrzebowski]] * [[Jan Evangelista Purkyně]] * [[Eugen Rosenstock-Huessy]] * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] * [[Wojciech Samotij]] * [[Joseph Schacht]] * [[Rudolf Schnackenburg]] * [[Karel Slavíček]] * [[Władysław Ślebodziński]] * [[Karl Slotta]] * [[Edith Stein]] (sveta Terezija Benedikta od Križa) * [[Charles Proteus Steinmetz]] * [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] * [[Otto Stern]] * [[Paul Tillich]] * [[Carl Wernicke]] * [[Mieczysław Wolfke]] * [[Seweryn Wysłouch]] * [[Johannes Zukertort]] Častni doktorati * [[Johannes Brahms]] }} == Glej tudi == * {{medjezikovna povezava|Politehniška univerza v Vroclavu|pl|Politechnika Wrocławska}} * {{medjezikovna povezava|seznam zgodnjih modernih univerz v Evropi|en|list of early modern universities in Europe}} * {{medjezikovna povezava|seznam jezuitskih lokacij|en|list of Jesuit sites}} * {{medjezikovna povezava|Akademska praznična uvertura (Brahms)|lt=''Akademska praznična uvertura''|en|Academic Festival Overture}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="davi-2002">[[#SKL-davi-2002|Davies (2002)]].</ref> <ref name="davi-2005">[[#SKL-davi-2005|Davies (2005)]], str. 382.</ref> <ref name="ilow-1981">[[#SKL-ilow-1981|Iłowiecki (1981)]], str. 241.</ref> <ref name="jta--2015">[[#SKL-jta--2015|JTA (2015)]].</ref> <ref name="pate-1997">[[#SKL-pate-1997|Pater (1997)]], str. 297.</ref> <ref name="pora-2009">[[#SKL-pora-2009|Porada (2009)]].</ref> <ref name="spen-2015">[[#SKL-spen-2015|Spence Richards (2015)]], str. 30.</ref> <ref name="thum-2011">[[#SKL-thum-2011|Thum (2011)]], str. 95.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Record of the Jubilee Celebrations of the University of Sydney | date= 1903 | publisher= William Brooks and Co. | location= [[Sydney]], [[Novi Južni Wales]] | lang= en-AU | isbn= 9781112213304}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Records of The Tercentenary Festival of Dublin University | date= 1894 | publisher= [[Hodges Figgis|Hodges, Figgis & Co.]] | location= [[Dublin]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Irska]] | lang= en-IE | isbn= 9781355361602 }}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Higher education in the 2023/24 academic year | publisher= Statistics Poland | lang= pl | url= https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/edukacja/edukacja/szkolnictwo-wyzsze-w-roku-akademickim-20232024,8,10.html | accessdate= 2024-06-29}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Informacje ogólne - Uniwersytet Wrocławski | website= bip.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://bip.uni.wroc.pl/183/informacje-ogolne.html}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Lista kierunków A-Z | website= rekrutacja.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://www.rekrutacja.uni.wroc.pl/lista-kierunkow/ | accessdate= 2024-03-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= CWTS Leiden Ranking 2019 | website= leidenranking.com | lang= en | url= https://www.leidenranking.com/ranking/2019/list}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= World University Rankings 2018 | website= timeshighereducation.com | lang= en | url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-wroclaw}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= QS World University Rankings 2020 | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2020}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Best Global Universities in Poland | website= usnews.com | lang= en | url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?region=&country=poland&subject=&name=}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 | accessdate= 2023-01-15}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Polish university to reinstate German Jews' titles stripped by Nazis | date= 2015-01-05 | work= telegraph.co.uk | lang= en | url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-date= 2022-01-12 | url-access= subscription | url-status= live}}{{cbignore}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | authorlink1= Norman Davies | title= [[Microcosm: Portrait of a Central European City]] | date= 2002 | ref= SKL-davi-2002}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | title= God's playground: a history of Poland in two volumes. Volume 2 | date= 2005 | edition= 2. | publisher= [[Oxford University Press]] | isbn= 0-19-925340-4 | ref= SKL-davi-2005}} * {{citat | last1= Iłowiecki | first1= Maciej | title= Dzieje nauki polskiej | date= 1981 | publisher= Wydawnictwo Interpress | location= Varšava |page=241 | isbn= 83-223-1876-6 | ref= SKL-ilow-1981}} * {{citat | author1= JTA | title= Poland University Restores 262 PhD's Stripped by Nazis | newspaper= The Forward | date= 2015-01-08 | lang= en | url= http://forward.com/articles/212310/poland-university-restores--phds-stripped-by-na/ | ref= SKL-jta--2015}} * {{citat | last1= Pater | first1= Mieczysław | title= Historia Uniwersytetu Wrocławskiego Do Roku 1918 | date= 1997 | location= Vroclav | ref= SKL-pate-1997}} * {{citat | last1= Porada | first1= Małgorzata | title= Od jezuickiej Leopoldiny do polskiego Uniwersytetu Wrocławskiego | date= 2009-07-27 | trans-title= Od jezuitske Leopoldine do poljske univerze v Vroclavu | work= O nas | publisher= Univerza v Vroclavu | lang= pl | url= http://www.uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | accessdate= 2012-08-27 | url-status= dead | archive-url= https://web.archive.org/web/20121004200808/http://uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | archive-date= 2012-10-04 | quote= T. Kulak, M. Pater, W. Wrzesiński, ''Historia Uniwersytetu Wrocławskiego 1702-2002'', Wrocław 2002 | ref= SKL-pora-2009}} * {{citat | editor1-last= Spence Richards | editor1-first= Pamela | title= A History of Modern Librarianship: Constructing the Heritage of Western Cultures | date= 2015 | publisher= Libraries Unlimited | isbn= 978-1610690997 | ref= SKL-spen-2015}} * {{citat | last1= Thum | first1= Gregor | title= Uprooted: How Breslau Became Wroclaw during the Century of Expulsions | date= 2011 | publisher= [[Princeton University Press]] | isbn= 978-0691152912 | ref= SKL-thum-2011}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Wrocław University|Univerza v Vroclavu}} {{koord|51|6|49|N|17|2|0|E|source:plwiki_region:PL_scale:10000|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Univerza v Vroclavu}} [[Kategorija:Univerza v Vroclavu| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1702]] lk0qw7yvdg2qhlbgwnh11kq1j8idkfo 6656010 6655999 2026-04-05T08:52:12Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Vroclav]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6656010 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Vroclavu, Poljska.}} {{preusmeritev|Leopoldina (univerza)|nemško nacionalno akademijo znanosti|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} {{infopolje Univerza | name = Univerza v Vroclavu | native_name = Uniwersytet Wrocławski | native_name_lang = pl | latin_name = Universitas Wratislaviensis{{r|spl00}}{{r|spl01}} | image = | image_size = | established = {{start date and age|1702|10|21}} {{small|(reorganizirana 1945)}} | type = [[javna univerza|javna]] | president = Robert Olkiewicz | city = [[Vroclav]] | province = [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] | country = [[Poljska]] | students = 20.293{{r|spl02}} {{small|(december 2023)}} | undergrad = | postgrad = | administrative_staff = 3.569{{r|spl03}} | campus = urbani | former_names = {{langx|de|Leopoldina, Universität Breslau}}, ''Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau'' {{small|(pred 1945)}} | free_label = Specializirani programi | free = | colors = [[modra]] | website = {{URL|https://uwr.edu.pl/en/|uwr.edu.pl}} }} '''Univerza v Vroclavu''' ({{langx|pl|Uniwersytet Wrocławski}}, '''UWr'''; {{langx|la|Universitas Wratislaviensis}}) je [[javna univerza|javna]] [[raziskovalna univerza]] v [[Vroclav]]u na [[Poljska|Poljskem]]. Je največja visokošolska ustanova v [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskem vojvodstvu]], z več kot 100.000 diplomanti od leta 1945, vključno s približno 1.900 raziskovalci, med katerimi so mnogi prejeli najvišja priznanja za svoj prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti.{{r|pora-2009}} Univerza je bila ustanovljena leta 1702 in v sedanji obliki obnovljena leta 1945 kot neposredna naslednica prejšnje nemške '''Univerze v Breslauu'''. Po teritorialnih [[spremembe poljskih meja od leta 1945|spremembah poljskih meja]] so akademiki, predvsem z [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]], obnovili univerzitetno stavbo, ki je bila močno poškodovana v [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua leta 1945]]. == Zgodovina == === Leopoldina === [[slika:BreslauUniversity1760.jpg|thumb|left|Predlagana zasnova Leopoldine (nikoli v celoti dokončana), 1760]] {{razlikuj|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} Najstarejša omemba Univerze v Vroclavu izvira iz ustanovne listine, ki jo je 20. julija 1505 za gimnazijo {{jezik|la|Generale litterarum}} v Vroclavu podpisal kralj [[Vladislav II. Ogrski]] ({{langx|pl|Władysław II Jagiellończyk}}) iz poljske [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Vendar nova akademska ustanova, ki jo je zahteval mestni svet, ni bila zgrajena, ker je [[papež Julij II.]] kraljevo listino zavrnil iz političnih razlogov.{{r|pora-2009}} Svojo vlogo so morda odigrale tudi mnoge vojne in nasprotovanje [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] v Krakovu. Prvo uspešno ustanovno listino, znano kot {{jezik|la|Aurea bulla fundationis Universitatis Wratislaviensis}}, je dve stoletji pozneje, 1. oktobra 1702, podpisal sveti rimski cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] iz avstrijske hiše, kralj Ogrske in Češke.{{r|pora-2009}} Predhodni objekti, ki so obstajali od leta 1638, so bili preurejeni v jezuitsko šolo, končno pa jo je cesar Leopold I. na pobudo [[Družba Jezusova|jezuitov]] in s podporo šlezijskega Oberamtsrata (drugega tajnika) Johannesa Adriana von Plenckna leta 1702 podaril kot univerzo kot šolo za filozofijo in katoliško teologijo z imenom '''Leopoldina'''. Univerza se je odprla 15. novembra 1702. Von Plencken je postal tudi kancler univerze. Kot katoliški inštitut v protestantskem Breslauu je bila nova univerza pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]] v [[Šlezija|Šleziji]]. Potem ko je [[zgodovina Šlezije|Šlezija pripadla Prusiji]], je univerza izgubila svoj ideološki značaj, vendar je ostala verska ustanova za izobraževanje katoliških duhovnikov v [[Prusija|Prusiji]]. === Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu === [[slika:Breslau Universität um 1900.jpg|thumb|right|Univerza v Breslauu, 19. stoletje]] [[slika:Wroclaw - Uniwersytet Wroclawski o poranku.jpg|thumb|right|Glavna stavba Univerze v Vroclavu ({{jezik|la|Collegium Maximum}})]] Po porazu Prusije s strani [[Napoleon]]a in poznejši reorganizaciji pruske države je bila akademija 3. avgusta 1811 združena s [[protestantizem|protestantsko]] [[Evropska univerza Viadrina|Univerzo Viadrina]], ki je bila prej v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu ob Odri]], in ponovno ustanovljena v Breslauu kot '''Kraljeva univerza v Breslauu''' ({{jezik|de|Königliche Universität zu Breslau}}) – {{jezik|la|Universitas litterarum Vratislaviensis}} (leta 1911 preimenovana v '''Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu''' ({{jezik|de|Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau}}) v čast ustanovitelja [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderika Viljema III. Pruskega]]). Sprva je imela združena akademija pet fakultet: filozofijo, medicino, pravo, protestantsko teologijo in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] teologijo. Z univerzo so bili povezani trije teološki seminarji, filološki seminar, seminar za nemško filologijo, seminar za romansko in angleško filologijo, zgodovinski seminar, matematičnofizikalni seminar, seminar o pravnem stanju in znanstveni seminar. Od leta 1842 je imela univerza tudi katedro za [[slavistika|slavistiko]]. Univerza je imela dvanajst različnih znanstvenih inštitutov, šest kliničnih središč in tri zbirke. Leta 1881 je bil univerzi dodan kmetijski inštitut z desetimi učitelji in štiriinštiridesetimi študenti, ki je obsegal kemijskoveterinarski inštitut, veterinarski inštitut in tehnološki inštitut. Leta 1884 je imela univerza 1481 študentov in 131 zaposlenih profesorjev. [[slika:Uniwersytet Wrocławski – Aula Leopoldina The University of Wroclaw – Aula Leopoldina (32006423730).jpg|thumb|left|Aula Leopoldina]] Knjižnica je leta 1885 obsegala približno 400.000 del, vključno s približno 2400 [[inkunabula]]mi, približno 250 [[Aldine|aldinskimi]] knjigami in 2840 rokopisi. Te knjige so prihajale iz knjižnic nekdanjih univerz v Frankfurtu ob Odri in Breslau ter iz opuščenih samostanov, vključevale pa so tudi orientalske zbirke Bibliothece Habichtiane in akademskega ''Leseinstituta''. Poleg tega je imela univerza v lasti [[observatorij]]; pet hektarjev velik [[Botanični vrt Univerze v Vropclavu|botanični vrt]]; botanični muzej in [[živalski vrt]], ki ga je leta 1862 ustanovila delniška družba; [[Prirodoslovni muzej v Vroclavu|prirodoslovni muzej]]; zoološko, kemijsko in fizikalno zbirko; kemijski laboratorij; fiziološki obrat; mineraloški inštitut; anatomski inštitut; klinične laboratorije; galerijo (večinoma iz cerkva, samostanov itd.), polno starih nemških del; muzej šlezijskih starin; in državni arhiv Šlezije. [[slika:Szermierz1.JPG|thumb|right|Mečevalčev vodnjak na univerzitetnem trgu, postavljen leta 1904 in zasnovan po načrtih [[Hugo Lederer|Huga Ledererja]]]] Konec 19. stoletja so na Univerzi v Breslauu predavali mnogi mednarodno priznani in zgodovinsko pomembni znanstveniki, med njimi [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]], [[Ferdinand Cohn]] in [[Gustav Robert Kirchhoff]]. Leta 1817 so [[Poljaki]] predstavljali približno 16 % študentskega telesa.{{r|pate-1997}}{{r|davi-2002}}{{rp|245}} Konec 19. stoletja je bilo približno 10 % študentov Poljakov in 16 % [[Judje|Judov]].{{r|davi-2002}}{{rp|305–307}} To stanje je odražalo večetnični in mednarodni značaj univerze.{{r|davi-2002}}{{rp|110–115, 207–210}} Obe manjšini, pa tudi nemški študenti, so ustanovili svoje študentske organizacije, imenovane [[Bratovščina]] ({{jezik|de|Burschenschaften}}). Med poljskimi študentskimi organizacijami so bile Concordia, Polonia in podružnica združenja [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Mnogi študenti so prihajali iz drugih območij razdeljene Poljske. Judovski študentski zvezi sta bili Viadrina (ustanovljena leta 1886) in Študentska zveza (1899). ''Teutonia'', nemška bratovščina, ustanovljena leta 1817, je bila pravzaprav ena najstarejših študentskih bratovščin v Nemčiji, ustanovljena le dve leti po [[Prvotna bratovščina|Prvotni bratovščini]] ({{jezik|de|Urburschenschaftu}}). Nemški profesor [[Felix Dahn]] je sčasoma razpustil vse poljske bratovščine,{{r|davi-2002}}{{rp|245}} leta 1913 pa so pruske oblasti uvedle zakon numerus clausus, ki je omejil število Judov iz nenemške vzhodne Evrope (tako imenovanih ''Ostjuden''), ki so lahko študirali v Nemčiji, na največ 900. Univerza v Breslau jih je lahko sprejela 100.{{r|davi-2002}}{{rp|337}} Ko se je [[Tretji rajh|Nemčija obrnila k nacizmu]], je univerza padla pod vpliv [[nacizem|nacistične ideologije]]. Člani [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] so poljske študente pretepali samo zato, ker so govorili poljsko.{{r|davi-2002}}{{rp|393}} Leta 1939 so bili vsi poljski študenti izključeni, v uradni izjavi univerze pa je pisalo: »Globoko smo prepričani, da [še ena] poljska noga ne bo nikoli prestopila praga te nemške univerze«.{{r|davi-2002}}{{rp|394}} Istega leta so nemški znanstveniki z univerze delali na znanstveni tezi o zgodovinski utemeljitvi »načrta množične deportacije na vzhodnih ozemljih« {{snd}} med vpletenimi je bil tudi [[Walter Kuhn]], specialist za ''[[Ostforschung]]''. Drugi projekti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vključevali ustvarjanje dokazov za utemeljitev nemške priključitve poljskih ozemelj ter predstavitev [[Krakov]]a in [[Lublin]]a kot nemških mest.{{r|davi-2002}}{{rp|389–390}} Januarja 2015 je univerza obnovila 262 doktorskih diplom, ki so bile v nacizmu odvzete Judom in drugim znanstvenikom, ki so veljali za sovražne do nacistov.{{r|jta--2015}} === Univerza v Vroclavu === [[slika:Kosciol uniwersytecki sufit.jpg|thumb|left|Univerzitetna cerkev, obok]] Po [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua]] je [[Rdeča armada]] maja 1945 zavzela mesto. Breslau, sedaj znan kot Vroclav, je postal del [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]]. Prva poljska ekipa akademikov je prispela v Voclav konec maja 1945 in prevzela nadzor nad univerzitetnimi stavbami, ki so bile 70 % uničene.{{r|ilow-1981}} Deli zbirke univerzitetne knjižnice so propadli med sovjetsko ofenzivo leta 1945,{{r|spen-2015}} vojaki pa so jih [[sežiganje knjig|požgali]] 10. maja 1945, štiri dni po tem, ko se je nemška garnizija predala mestu. {{infobox university rankings | CWTS_W = 710| CWTS_W_ref = {{r|spl05}} | THE_W = 801–1000 | THE_W_ref = {{r|spl06}} | QS_W = 801–1000 | QS_W_ref = {{r|spl07}} | USNWR_W =833 | USNWR_W_ref = {{r|spl08}} | QS_EECA =49 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref = {{r|spl09}}}} Zelo hitro so bile nekatere stavbe popravljene in sestavljen je bil kader profesorjev, mnogi so prihajali s predvojne poljske [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]] in [[Univerza v Vilni|Univerze Stefana Batoryja v Vilni]].{{r|ilow-1981}} Po [[sovjetska okupacija poljskih ozemelj (1939–1941)|povojnih premikih meja]] se je v mesto preselilo na tisoče nekdanjih zaposlenih v Lvovski knjižnici, Univerzi Jana Kazimierza in [[Ossolineum|Nacionalnem inštitutu Ossolińskih]].{{r|davi-2005}} Sredi leta 1948 je bilo več kot 60 % profesorjev na Univerzi in [[Politehniška univerza v Vroclavu|Politehniški univerzi]] v Vroclavu iz [[Kresy]]ja, pri čemer so akademiki iz predvojnega Lvova igrali še posebej pomembno vlogo v novo ustanovljenih poljskih visokošolskih zavodih. [[Stanisław Kulczyński]] z Univerze v Lvovu je bil imenovan za prvega predsednika obeh poljskih univerz v Vroclavu, [[Edward Sucharda]] s [[Nacionalna politehniška univerza v Lvovu|Politehniške univerze v Lvovu]] pa je postal podpredsednik.{{r|thum-2011}} Univerza v Vroclavu je bila ponovno ustanovljena kot Poljska državna univerza z odlokom [[Državni narodni svet|Državnega narodnega sveta]], izdanim 24. avgusta 1945. Prvo predavanje je imel 15. novembra 1945 [[Ludwik Hirszfeld]]. Med letoma 1952 in 1989 se je univerza imenovala Univerza Bolesława Bieruta v Vroclavu ({{{{jezik|pl|Uniwersytet Wrocławski im. Bolesława Bieruta}}) po [[Bolesław Bierut|Bolesławu Bierutu]], komunističnem predsedniku [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]] (1947–52). Leta 2015, skoraj 80 let po tem dogodku, je univerza obnovila akademske nazive, ki so jih nacisti odvzeli nemškim Judom zaradi nemškega antisemitizma. »Univerza v Vroclavu ocenjuje, da je podobno usodo doživelo skupno približno 262 ljudi.«{{r|spl10}} == Fakultete == [[slika:Uniwersytet Wrocławski od strony starego miasta.JPG|thumb|right|250px|''Collegium Maximum'' Univerze v Vroclavu, pogled iz starega mestnega jedra]] [[slika:2016 Wrocław, ul. Kuźnicza 35 01.jpg|thumb|right|250px|''Collegium Anthropologicum'' na Ulici Kuźnicza]] [[slika:Baranowka 2012-08.jpg|thumb|right|250px|[[Polarna postaja Stanisława Baranowskega na Spitsbergu]]]] [[slika:Instytut Astronomii we Wrocławiu.JPG|250px|thumb|right|250px|Astronomski inštitut Univerze v Vroclavu]] Univerza ima 12 fakultet ({{jezik|pl|wydziały}}), ki ponujajo 48 študijskih področij, na katerih je jezikovni medij večinoma v poljščini, le nekatere pa v angleščini.{{r|spl04}} Univerza v Vroclavu ponuja programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Diplome, ki jih podeljuje UWr, so priznane po vsem svetu. * Biotehniška fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Biotechnologii}}) * Fakulteta za kemijo ({{jezik|pl|Wydział Chemii}}) * Filološka fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Filologiczny}}) * Fakulteta za fiziko in astronomijo ({{jezik|pl|Wydział Fizyki i Astronomii}}) * Fakulteta za družbene komunikacije in medije ({{jezik|pl|Wydział Komunikacji Społecznej i Mediów}}) * Fakulteta za matematiko in računalništvo ({{jezik|pl|Wydział Matematyki i Informatyki}}) * Fakulteta za biološke znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Biologicznych}}) * Fakulteta za zgodovino in pedagogiko ({{jezik|pl|Wydział Nauk Historycznych i Pedagogicznych}}) * Fakulteta za geologijo in okoljsko upravljanje ({{jezik|pl|Wydział Nauk o Ziemi i Kształtowania Środowiska}}) * Fakulteta za družbene znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Społecznych}}) * Fakulteta za moderne jezike ({{jezik|pl|Wydział Neofilologii}}) * Pravna, upravna in ekonomska fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Prawa, Administracji i Ekonomii}}) == Rektorji == {{glavni|seznam rektorjev Univerze v Vroclavu}} {{columns-list |colwidth=15em| * [[Stanisław Kulczyński]] (1945&ndash;1951) * [[Jan Mydlarski]] (1951&ndash;1953) * [[Edward Marczewski]] (1953&ndash;1957) * [[Kazimierz Szarski]] (1957&ndash;1959) * [[Witold Świda]] (1959&ndash;1962) * [[Alfred Jahn]] (1962&ndash;1968) * [[Włodzimierz Berutowicz]] (1968&ndash;1971) * [[Marian Orzechowski]] (1971&ndash;1975) * [[Kazimierz Urbanik]] (1975&ndash;1981) * [[Józef Łukaszewicz (matematik)|Józef Łukaszewicz]] (1981&ndash;1982) * [[Henryk Ratajczak]] (1982&ndash;1984) * [[Jan Mozrzymas]] (1984&ndash;1987) * [[Mieczysław Klimowicz]] (1987&ndash;1990) * [[Wojciech Wrzesiński]] (1990&ndash;1995) * [[Roman Duda]] (1995&ndash;1999) * [[Romuald Gelles]] (1999&ndash;2002) * [[Zdzisław Latajka]] (2002&ndash;2005) * [[Leszek Pacholski (matematik)|Leszek Pacholski]] (2005&ndash;2008) * [[Marek Bojarski]] (2008&ndash;2016) * [[Adam Jezierski]] (2016&ndash;2020) * [[Przemysław Wiszewski]] (2020&ndash;2022) * [[Jan Sobczyk]] (2022) * [[Robert Olkiewicz]] (od 2022) }} == Znane osebnosti == {{columns-list |colwidth=15em| * [[Albert Wojciech Adamkiewicz]] * [[Adolf Anderssen]] * [[Adam Asnyk]] * [[Grzegorz Braun]] * [[Ruth Baum]] * [[Mateusz Morawiecki]] * [[Paweł Marchewka]] * [[Kamil Bortniczuk]] * [[Robert Wilhelm Bunsen]] * [[Florian Ceynowa]] * [[Hans Cloos]] * [[Stephan Cohn-Vossen]] * [[Jan Dzierżon]] * [[Norbert Elias]] * [[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben|August von Fallersleben]] * [[Heinz von Foerster]] * [[Heinz Fraenkel-Conrat]] * [[Gustav Freytag]] * [[August Froehlich]] * [[Otto von Gierke]] * [[Adolph Eduard Grube]] * [[Fritz Haber]] * [[Siegmund Hadda]] * [[Clara Immerwahr]] * [[Otto Jaekel]] * [[Jan Kasprowicz]] * [[Paweł Kempka]] * [[Gustav Robert Kirchhoff]] * [[Bronisław Knaster]] * [[Adolf Kober]] * [[Wojciech Korfanty]] * [[Urszula Kozioł]] * [[Waldemar Kozuschek]] * [[Marek Krajewski]] * [[Emil Krebs]] * [[Moshe Kunitz]] * [[Otto Küstner]] * [[Hans Lammers]] * [[Ferdinand Lassalle]] * [[Kurt Lischka]] * [[Jan Łopuszański (physicist)|Jan Łopuszańki]] * [[Michaelis Machol]] * [[Kazimierz Marcinkiewicz]] * [[Edward Marczewski]] * [[Antoni Matuszkiewicz]] * [[Henry J. Messing]] * [[Gustav Meyer]] * [[Lothar Meyer]] * [[Jan Mikusiński]] * [[Jan Miodek]] * [[Karol Modzelewski]] * [[Jan Mycielski]] * [[Jan Noskiewicz]] * [[Barbara Piasecka Johnson]] * [[Stanisław Potrzebowski]] * [[Jan Evangelista Purkyně]] * [[Eugen Rosenstock-Huessy]] * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] * [[Wojciech Samotij]] * [[Joseph Schacht]] * [[Rudolf Schnackenburg]] * [[Karel Slavíček]] * [[Władysław Ślebodziński]] * [[Karl Slotta]] * [[Edith Stein]] (sveta Terezija Benedikta od Križa) * [[Charles Proteus Steinmetz]] * [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] * [[Otto Stern]] * [[Paul Tillich]] * [[Carl Wernicke]] * [[Mieczysław Wolfke]] * [[Seweryn Wysłouch]] * [[Johannes Zukertort]] Častni doktorati * [[Johannes Brahms]] }} == Glej tudi == * {{medjezikovna povezava|Politehniška univerza v Vroclavu|pl|Politechnika Wrocławska}} * {{medjezikovna povezava|seznam zgodnjih modernih univerz v Evropi|en|list of early modern universities in Europe}} * {{medjezikovna povezava|seznam jezuitskih lokacij|en|list of Jesuit sites}} * {{medjezikovna povezava|Akademska praznična uvertura (Brahms)|lt=''Akademska praznična uvertura''|en|Academic Festival Overture}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="davi-2002">[[#SKL-davi-2002|Davies (2002)]].</ref> <ref name="davi-2005">[[#SKL-davi-2005|Davies (2005)]], str. 382.</ref> <ref name="ilow-1981">[[#SKL-ilow-1981|Iłowiecki (1981)]], str. 241.</ref> <ref name="jta--2015">[[#SKL-jta--2015|JTA (2015)]].</ref> <ref name="pate-1997">[[#SKL-pate-1997|Pater (1997)]], str. 297.</ref> <ref name="pora-2009">[[#SKL-pora-2009|Porada (2009)]].</ref> <ref name="spen-2015">[[#SKL-spen-2015|Spence Richards (2015)]], str. 30.</ref> <ref name="thum-2011">[[#SKL-thum-2011|Thum (2011)]], str. 95.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Record of the Jubilee Celebrations of the University of Sydney | date= 1903 | publisher= William Brooks and Co. | location= [[Sydney]], [[Novi Južni Wales]] | lang= en-AU | isbn= 9781112213304}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Records of The Tercentenary Festival of Dublin University | date= 1894 | publisher= [[Hodges Figgis|Hodges, Figgis & Co.]] | location= [[Dublin]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Irska]] | lang= en-IE | isbn= 9781355361602 }}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Higher education in the 2023/24 academic year | publisher= Statistics Poland | lang= pl | url= https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/edukacja/edukacja/szkolnictwo-wyzsze-w-roku-akademickim-20232024,8,10.html | accessdate= 2024-06-29}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Informacje ogólne - Uniwersytet Wrocławski | website= bip.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://bip.uni.wroc.pl/183/informacje-ogolne.html}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Lista kierunków A-Z | website= rekrutacja.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://www.rekrutacja.uni.wroc.pl/lista-kierunkow/ | accessdate= 2024-03-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= CWTS Leiden Ranking 2019 | website= leidenranking.com | lang= en | url= https://www.leidenranking.com/ranking/2019/list}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= World University Rankings 2018 | website= timeshighereducation.com | lang= en | url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-wroclaw}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= QS World University Rankings 2020 | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2020}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Best Global Universities in Poland | website= usnews.com | lang= en | url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?region=&country=poland&subject=&name=}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 | accessdate= 2023-01-15}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Polish university to reinstate German Jews' titles stripped by Nazis | date= 2015-01-05 | work= telegraph.co.uk | lang= en | url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-date= 2022-01-12 | url-access= subscription | url-status= live}}{{cbignore}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | authorlink1= Norman Davies | title= [[Microcosm: Portrait of a Central European City]] | date= 2002 | ref= SKL-davi-2002}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | title= God's playground: a history of Poland in two volumes. Volume 2 | date= 2005 | edition= 2. | publisher= [[Oxford University Press]] | isbn= 0-19-925340-4 | ref= SKL-davi-2005}} * {{citat | last1= Iłowiecki | first1= Maciej | title= Dzieje nauki polskiej | date= 1981 | publisher= Wydawnictwo Interpress | location= Varšava |page=241 | isbn= 83-223-1876-6 | ref= SKL-ilow-1981}} * {{citat | author1= JTA | title= Poland University Restores 262 PhD's Stripped by Nazis | newspaper= The Forward | date= 2015-01-08 | lang= en | url= http://forward.com/articles/212310/poland-university-restores--phds-stripped-by-na/ | ref= SKL-jta--2015}} * {{citat | last1= Pater | first1= Mieczysław | title= Historia Uniwersytetu Wrocławskiego Do Roku 1918 | date= 1997 | location= Vroclav | ref= SKL-pate-1997}} * {{citat | last1= Porada | first1= Małgorzata | title= Od jezuickiej Leopoldiny do polskiego Uniwersytetu Wrocławskiego | date= 2009-07-27 | trans-title= Od jezuitske Leopoldine do poljske univerze v Vroclavu | work= O nas | publisher= Univerza v Vroclavu | lang= pl | url= http://www.uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | accessdate= 2012-08-27 | url-status= dead | archive-url= https://web.archive.org/web/20121004200808/http://uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | archive-date= 2012-10-04 | quote= T. Kulak, M. Pater, W. Wrzesiński, ''Historia Uniwersytetu Wrocławskiego 1702-2002'', Wrocław 2002 | ref= SKL-pora-2009}} * {{citat | editor1-last= Spence Richards | editor1-first= Pamela | title= A History of Modern Librarianship: Constructing the Heritage of Western Cultures | date= 2015 | publisher= Libraries Unlimited | isbn= 978-1610690997 | ref= SKL-spen-2015}} * {{citat | last1= Thum | first1= Gregor | title= Uprooted: How Breslau Became Wroclaw during the Century of Expulsions | date= 2011 | publisher= [[Princeton University Press]] | isbn= 978-0691152912 | ref= SKL-thum-2011}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Wrocław University|Univerza v Vroclavu}} {{koord|51|6|49|N|17|2|0|E|source:plwiki_region:PL_scale:10000|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Univerza v Vroclavu}} [[Kategorija:Univerza v Vroclavu| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1702]] [[Kategorija:Vroclav]] nuirqlf3y3w4febqzxo9sk1exi4uxol 6656037 6656010 2026-04-05T09:12:37Z XJaM 3 m+/dp+/+ktgr 6656037 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Vroclavu, Poljska.}} {{preusmeritev|Leopoldina (univerza)|nemško nacionalno akademijo znanosti|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} {{infopolje Univerza | name = Univerza v Vroclavu | native_name = Uniwersytet Wrocławski | native_name_lang = pl | latin_name = Universitas Wratislaviensis{{r|spl00}}{{r|spl01}} | image = | image_size = | established = {{start date and age|1702|10|21}} {{small|(reorganizirana 1945)}} | type = [[javna univerza|javna]] | president = Robert Olkiewicz | city = [[Vroclav]] | province = [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] | country = [[Poljska]] | students = 20.293{{r|spl02}} {{small|(december 2023)}} | undergrad = | postgrad = | administrative_staff = 3.569{{r|spl03}} | campus = urbani | former_names = {{langx|de|Leopoldina, Universität Breslau}}, ''Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau'' {{small|(pred 1945)}} | free_label = Specializirani programi | free = | colors = [[modra]] | website = {{URL|https://uwr.edu.pl/en/|uwr.edu.pl}} }} '''Univerza v Vroclavu''' ({{langx|pl|Uniwersytet Wrocławski}}, '''UWr'''; {{langx|la|Universitas Wratislaviensis}}) je [[javna univerza|javna]] [[raziskovalna univerza]] v [[Vroclav]]u na [[Poljska|Poljskem]]. Je največja visokošolska ustanova v [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskem vojvodstvu]], z več kot 100.000 diplomanti od leta 1945, vključno s približno 1.900 raziskovalci, med katerimi so mnogi prejeli najvišja priznanja za svoj prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti.{{r|pora-2009}} Univerza je bila ustanovljena leta 1702 in v sedanji obliki obnovljena leta 1945 kot neposredna naslednica prejšnje nemške '''Univerze v Breslauu'''. Po teritorialnih [[spremembe poljskih meja od leta 1945|spremembah poljskih meja]] so akademiki, predvsem z [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]], obnovili univerzitetno stavbo, ki je bila močno poškodovana v [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua leta 1945]]. == Zgodovina == === Leopoldina === [[slika:BreslauUniversity1760.jpg|thumb|left|Predlagana zasnova Leopoldine (nikoli v celoti dokončana), 1760]] {{razlikuj|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} Najstarejša omemba Univerze v Vroclavu izvira iz ustanovne listine, ki jo je 20. julija 1505 za gimnazijo {{jezik|la|Generale litterarum}} v Vroclavu podpisal kralj [[Vladislav II. Ogrski]] ({{langx|pl|Władysław II Jagiellończyk}}) iz poljske [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Vendar nova akademska ustanova, ki jo je zahteval mestni svet, ni bila zgrajena, ker je [[papež Julij II.]] kraljevo listino zavrnil iz političnih razlogov.{{r|pora-2009}} Svojo vlogo so morda odigrale tudi mnoge vojne in nasprotovanje [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] v Krakovu. Prvo uspešno ustanovno listino, znano kot {{jezik|la|Aurea bulla fundationis Universitatis Wratislaviensis}}, je dve stoletji pozneje, 1. oktobra 1702, podpisal sveti rimski cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] iz avstrijske hiše, kralj Ogrske in Češke.{{r|pora-2009}} Predhodni objekti, ki so obstajali od leta 1638, so bili preurejeni v jezuitsko šolo, končno pa jo je cesar Leopold I. na pobudo [[Družba Jezusova|jezuitov]] in s podporo šlezijskega Oberamtsrata (drugega tajnika) Johannesa Adriana von Plenckna leta 1702 podaril kot univerzo kot šolo za filozofijo in katoliško teologijo z imenom '''Leopoldina'''. Univerza se je odprla 15. novembra 1702. Von Plencken je postal tudi kancler univerze. Kot katoliški inštitut v protestantskem Breslauu je bila nova univerza pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]] v [[Šlezija|Šleziji]]. Potem ko je [[zgodovina Šlezije|Šlezija pripadla Prusiji]], je univerza izgubila svoj ideološki značaj, vendar je ostala verska ustanova za izobraževanje katoliških duhovnikov v [[Prusija|Prusiji]]. === Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu === [[slika:Breslau Universität um 1900.jpg|thumb|right|Univerza v Breslauu, 19. stoletje]] [[slika:Wroclaw - Uniwersytet Wroclawski o poranku.jpg|thumb|right|Glavna stavba Univerze v Vroclavu ({{jezik|la|Collegium Maximum}})]] Po porazu Prusije s strani [[Napoleon]]a in poznejši reorganizaciji pruske države je bila akademija 3. avgusta 1811 združena s [[protestantizem|protestantsko]] [[Evropska univerza Viadrina|Univerzo Viadrina]], ki je bila prej v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu ob Odri]], in ponovno ustanovljena v Breslauu kot '''Kraljeva univerza v Breslauu''' ({{jezik|de|Königliche Universität zu Breslau}}) – {{jezik|la|Universitas litterarum Vratislaviensis}} (leta 1911 preimenovana v '''Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu''' ({{jezik|de|Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau}}) v čast ustanovitelja [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderika Viljema III. Pruskega]]). Sprva je imela združena akademija pet fakultet: filozofijo, medicino, pravo, protestantsko teologijo in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] teologijo. Z univerzo so bili povezani trije teološki seminarji, filološki seminar, seminar za nemško filologijo, seminar za romansko in angleško filologijo, zgodovinski seminar, matematičnofizikalni seminar, seminar o pravnem stanju in znanstveni seminar. Od leta 1842 je imela univerza tudi katedro za [[slavistika|slavistiko]]. Univerza je imela dvanajst različnih znanstvenih inštitutov, šest kliničnih središč in tri zbirke. Leta 1881 je bil univerzi dodan kmetijski inštitut z desetimi učitelji in štiriinštiridesetimi študenti, ki je obsegal kemijskoveterinarski inštitut, veterinarski inštitut in tehnološki inštitut. Leta 1884 je imela univerza 1481 študentov in 131 zaposlenih profesorjev. [[slika:Uniwersytet Wrocławski – Aula Leopoldina The University of Wroclaw – Aula Leopoldina (32006423730).jpg|thumb|left|Aula Leopoldina]] Knjižnica je leta 1885 obsegala približno 400.000 del, vključno s približno 2400 [[inkunabula]]mi, približno 250 [[Aldine|aldinskimi]] knjigami in 2840 rokopisi. Te knjige so prihajale iz knjižnic nekdanjih univerz v Frankfurtu ob Odri in Breslau ter iz opuščenih samostanov, vključevale pa so tudi orientalske zbirke Bibliothece Habichtiane in akademskega ''Leseinstituta''. Poleg tega je imela univerza v lasti [[observatorij]]; pet hektarjev velik [[Botanični vrt Univerze v Vropclavu|botanični vrt]]; botanični muzej in [[živalski vrt]], ki ga je leta 1862 ustanovila delniška družba; [[Prirodoslovni muzej v Vroclavu|prirodoslovni muzej]]; zoološko, kemijsko in fizikalno zbirko; kemijski laboratorij; fiziološki obrat; mineraloški inštitut; anatomski inštitut; klinične laboratorije; galerijo (večinoma iz cerkva, samostanov itd.), polno starih nemških del; muzej šlezijskih starin; in državni arhiv Šlezije. [[slika:Szermierz1.JPG|thumb|right|Mečevalčev vodnjak na univerzitetnem trgu, postavljen leta 1904 in zasnovan po načrtih [[Hugo Lederer|Huga Ledererja]]]] Konec 19. stoletja so na Univerzi v Breslauu predavali mnogi mednarodno priznani in zgodovinsko pomembni znanstveniki, med njimi [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]], [[Ferdinand Cohn]] in [[Gustav Robert Kirchhoff]]. Leta 1817 so [[Poljaki]] predstavljali približno 16 % študentskega telesa.{{r|pate-1997}}{{r|davi-2002}}{{rp|245}} Konec 19. stoletja je bilo približno 10 % študentov Poljakov in 16 % [[Judje|Judov]].{{r|davi-2002}}{{rp|305–307}} To stanje je odražalo večetnični in mednarodni značaj univerze.{{r|davi-2002}}{{rp|110–115, 207–210}} Obe manjšini, pa tudi nemški študenti, so ustanovili svoje študentske organizacije, imenovane [[Bratovščina]] ({{jezik|de|Burschenschaften}}). Med poljskimi študentskimi organizacijami so bile Concordia, Polonia in podružnica združenja [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Mnogi študenti so prihajali iz drugih območij razdeljene Poljske. Judovski študentski zvezi sta bili Viadrina (ustanovljena leta 1886) in Študentska zveza (1899). ''Teutonia'', nemška bratovščina, ustanovljena leta 1817, je bila pravzaprav ena najstarejših študentskih bratovščin v Nemčiji, ustanovljena le dve leti po [[Prvotna bratovščina|Prvotni bratovščini]] ({{jezik|de|Urburschenschaftu}}). Nemški profesor [[Felix Dahn]] je sčasoma razpustil vse poljske bratovščine,{{r|davi-2002}}{{rp|245}} leta 1913 pa so pruske oblasti uvedle zakon numerus clausus, ki je omejil število Judov iz nenemške vzhodne Evrope (tako imenovanih ''Ostjuden''), ki so lahko študirali v Nemčiji, na največ 900. Univerza v Breslau jih je lahko sprejela 100.{{r|davi-2002}}{{rp|337}} Ko se je [[Tretji rajh|Nemčija obrnila k nacizmu]], je univerza padla pod vpliv [[nacizem|nacistične ideologije]]. Člani [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] so poljske študente pretepali samo zato, ker so govorili poljsko.{{r|davi-2002}}{{rp|393}} Leta 1939 so bili vsi poljski študenti izključeni, v uradni izjavi univerze pa je pisalo: »Globoko smo prepričani, da [še ena] poljska noga ne bo nikoli prestopila praga te nemške univerze«.{{r|davi-2002}}{{rp|394}} Istega leta so nemški znanstveniki z univerze delali na znanstveni tezi o zgodovinski utemeljitvi »načrta množične deportacije na vzhodnih ozemljih« {{snd}} med vpletenimi je bil tudi [[Walter Kuhn]], specialist za ''[[Ostforschung]]''. Drugi projekti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vključevali ustvarjanje dokazov za utemeljitev nemške priključitve poljskih ozemelj ter predstavitev [[Krakov]]a in [[Lublin]]a kot nemških mest.{{r|davi-2002}}{{rp|389–390}} Januarja 2015 je univerza obnovila 262 doktorskih diplom, ki so bile v nacizmu odvzete Judom in drugim znanstvenikom, ki so veljali za sovražne do nacistov.{{r|jta--2015}} === Univerza v Vroclavu === [[slika:Kosciol uniwersytecki sufit.jpg|thumb|left|Univerzitetna cerkev, obok]] Po [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua]] je [[Rdeča armada]] maja 1945 zavzela mesto. Breslau, sedaj znan kot Vroclav, je postal del [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]]. Prva poljska ekipa akademikov je prispela v Voclav konec maja 1945 in prevzela nadzor nad univerzitetnimi stavbami, ki so bile 70 % uničene.{{r|ilow-1981}} Deli zbirke univerzitetne knjižnice so propadli med sovjetsko ofenzivo leta 1945,{{r|spen-2015}} vojaki pa so jih [[sežiganje knjig|požgali]] 10. maja 1945, štiri dni po tem, ko se je nemška garnizija predala mestu. {{infobox university rankings | CWTS_W = 710| CWTS_W_ref = {{r|spl05}} | THE_W = 801–1000 | THE_W_ref = {{r|spl06}} | QS_W = 801–1000 | QS_W_ref = {{r|spl07}} | USNWR_W =833 | USNWR_W_ref = {{r|spl08}} | QS_EECA =49 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref = {{r|spl09}}}} Zelo hitro so bile nekatere stavbe popravljene in sestavljen je bil kader profesorjev, mnogi so prihajali s predvojne poljske [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]] in [[Univerza v Vilni|Univerze Stefana Batoryja v Vilni]].{{r|ilow-1981}} Po [[sovjetska okupacija poljskih ozemelj (1939–1941)|povojnih premikih meja]] se je v mesto preselilo na tisoče nekdanjih zaposlenih v Lvovski knjižnici, Univerzi Jana Kazimierza in [[Ossolineum|Nacionalnem inštitutu Ossolińskih]].{{r|davi-2005}} Sredi leta 1948 je bilo več kot 60 % profesorjev na Univerzi in [[Politehniška univerza v Vroclavu|Politehniški univerzi]] v Vroclavu iz [[Kresy]]ja, pri čemer so akademiki iz predvojnega Lvova igrali še posebej pomembno vlogo v novo ustanovljenih poljskih visokošolskih zavodih. [[Stanisław Kulczyński]] z Univerze v Lvovu je bil imenovan za prvega predsednika obeh poljskih univerz v Vroclavu, [[Edward Sucharda]] s [[Nacionalna politehniška univerza v Lvovu|Politehniške univerze v Lvovu]] pa je postal podpredsednik.{{r|thum-2011}} Univerza v Vroclavu je bila ponovno ustanovljena kot Poljska državna univerza z odlokom [[Državni narodni svet|Državnega narodnega sveta]], izdanim 24. avgusta 1945. Prvo predavanje je imel 15. novembra 1945 [[Ludwik Hirszfeld]]. Med letoma 1952 in 1989 se je univerza imenovala Univerza Bolesława Bieruta v Vroclavu ({{{{jezik|pl|Uniwersytet Wrocławski im. Bolesława Bieruta}}) po [[Bolesław Bierut|Bolesławu Bierutu]], komunističnem predsedniku [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]] (1947–52). Leta 2015, skoraj 80 let po tem dogodku, je univerza obnovila akademske nazive, ki so jih nacisti odvzeli nemškim Judom zaradi nemškega antisemitizma. »Univerza v Vroclavu ocenjuje, da je podobno usodo doživelo skupno približno 262 ljudi.«{{r|spl10}} == Fakultete == [[slika:Uniwersytet Wrocławski od strony starego miasta.JPG|thumb|right|250px|''Collegium Maximum'' Univerze v Vroclavu, pogled iz starega mestnega jedra]] [[slika:2016 Wrocław, ul. Kuźnicza 35 01.jpg|thumb|right|250px|''Collegium Anthropologicum'' na Ulici Kuźnicza]] [[slika:Baranowka 2012-08.jpg|thumb|right|250px|[[Polarna postaja Stanisława Baranowskega na Spitsbergu]]]] [[slika:Instytut Astronomii we Wrocławiu.JPG|250px|thumb|right|250px|Astronomski inštitut Univerze v Vroclavu]] Univerza ima 12 fakultet ({{jezik|pl|wydziały}}), ki ponujajo 48 študijskih področij, na katerih je jezikovni medij večinoma v poljščini, le nekatere pa v angleščini.{{r|spl04}} Univerza v Vroclavu ponuja programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Diplome, ki jih podeljuje UWr, so priznane po vsem svetu. * Biotehniška fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Biotechnologii}}) * Fakulteta za kemijo ({{jezik|pl|Wydział Chemii}}) * Filološka fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Filologiczny}}) * Fakulteta za fiziko in astronomijo ({{jezik|pl|Wydział Fizyki i Astronomii}}) * Fakulteta za družbene komunikacije in medije ({{jezik|pl|Wydział Komunikacji Społecznej i Mediów}}) * Fakulteta za matematiko in računalništvo ({{jezik|pl|Wydział Matematyki i Informatyki}}) * Fakulteta za biološke znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Biologicznych}}) * Fakulteta za zgodovino in pedagogiko ({{jezik|pl|Wydział Nauk Historycznych i Pedagogicznych}}) * Fakulteta za geologijo in okoljsko upravljanje ({{jezik|pl|Wydział Nauk o Ziemi i Kształtowania Środowiska}}) * Fakulteta za družbene znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Społecznych}}) * Fakulteta za moderne jezike ({{jezik|pl|Wydział Neofilologii}}) * Pravna, upravna in ekonomska fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Prawa, Administracji i Ekonomii}}) == Rektorji == {{glavni|seznam rektorjev Univerze v Vroclavu}} {{columns-list |colwidth=15em| * [[Stanisław Kulczyński]] (1945&ndash;1951) * [[Jan Mydlarski]] (1951&ndash;1953) * [[Edward Marczewski]] (1953&ndash;1957) * [[Kazimierz Szarski]] (1957&ndash;1959) * [[Witold Świda]] (1959&ndash;1962) * [[Alfred Jahn]] (1962&ndash;1968) * [[Włodzimierz Berutowicz]] (1968&ndash;1971) * [[Marian Orzechowski]] (1971&ndash;1975) * [[Kazimierz Urbanik]] (1975&ndash;1981) * [[Józef Łukaszewicz (matematik)|Józef Łukaszewicz]] (1981&ndash;1982) * [[Henryk Ratajczak]] (1982&ndash;1984) * [[Jan Mozrzymas]] (1984&ndash;1987) * [[Mieczysław Klimowicz]] (1987&ndash;1990) * [[Wojciech Wrzesiński]] (1990&ndash;1995) * [[Roman Duda]] (1995&ndash;1999) * [[Romuald Gelles]] (1999&ndash;2002) * [[Zdzisław Latajka]] (2002&ndash;2005) * [[Leszek Pacholski (matematik)|Leszek Pacholski]] (2005&ndash;2008) * [[Marek Bojarski]] (2008&ndash;2016) * [[Adam Jezierski]] (2016&ndash;2020) * [[Przemysław Wiszewski]] (2020&ndash;2022) * [[Jan Sobczyk]] (2022) * [[Robert Olkiewicz]] (od 2022) }} == Znane osebnosti == {{columns-list |colwidth=15em| * [[Albert Wojciech Adamkiewicz]] * [[Adolf Anderssen]] * [[Adam Asnyk]] * [[Grzegorz Braun]] * [[Ruth Baum]] * [[Mateusz Morawiecki]] * [[Paweł Marchewka]] * [[Kamil Bortniczuk]] * [[Robert Wilhelm Bunsen]] * [[Florian Ceynowa]] * [[Hans Cloos]] * [[Stephan Cohn-Vossen]] * [[Jan Dzierżon]] * [[Norbert Elias]] * [[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben|August von Fallersleben]] * [[Heinz von Foerster]] * [[Heinz Fraenkel-Conrat]] * [[Gustav Freytag]] * [[August Froehlich]] * [[Otto von Gierke]] * [[Adolph Eduard Grube]] * [[Fritz Haber]] * [[Siegmund Hadda]] * [[Clara Immerwahr]] * [[Otto Jaekel]] * [[Jan Kasprowicz]] * [[Paweł Kempka]] * [[Gustav Robert Kirchhoff]] * [[Bronisław Knaster]] * [[Adolf Kober]] * [[Wojciech Korfanty]] * [[Urszula Kozioł]] * [[Waldemar Kozuschek]] * [[Marek Krajewski]] * [[Emil Krebs]] * [[Moshe Kunitz]] * [[Otto Küstner]] * [[Hans Lammers]] * [[Ferdinand Lassalle]] * [[Kurt Lischka]] * [[Jan Łopuszański (physicist)|Jan Łopuszańki]] * [[Michaelis Machol]] * [[Kazimierz Marcinkiewicz]] * [[Edward Marczewski]] * [[Antoni Matuszkiewicz]] * [[Henry J. Messing]] * [[Gustav Meyer]] * [[Lothar Meyer]] * [[Jan Mikusiński]] * [[Jan Miodek]] * [[Karol Modzelewski]] * [[Jan Mycielski]] * [[Jan Noskiewicz]] * [[Barbara Piasecka Johnson]] * [[Stanisław Potrzebowski]] * [[Jan Evangelista Purkyně]] * [[Eugen Rosenstock-Huessy]] * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] * [[Wojciech Samotij]] * [[Joseph Schacht]] * [[Rudolf Schnackenburg]] * [[Karel Slavíček]] * [[Władysław Ślebodziński]] * [[Karl Slotta]] * [[Edith Stein]] (sveta Terezija Benedikta od Križa) * [[Charles Proteus Steinmetz]] * [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] * [[Otto Stern]] * [[Paul Tillich]] * [[Carl Wernicke]] * [[Mieczysław Wolfke]] * [[Seweryn Wysłouch]] * [[Johannes Zukertort]] Častni doktorati * [[Johannes Brahms]] }} == Glej tudi == * {{medjezikovna povezava|Politehniška univerza v Vroclavu|pl|Politechnika Wrocławska}} * {{medjezikovna povezava|seznam zgodnjih modernih univerz v Evropi|en|list of early modern universities in Europe}} * {{medjezikovna povezava|seznam jezuitskih lokacij|en|list of Jesuit sites}} * {{medjezikovna povezava|Akademska praznična uvertura (Brahms)|lt=''Akademska praznična uvertura''|en|Academic Festival Overture}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="davi-2002">[[#SKL-davi-2002|Davies (2002)]].</ref> <ref name="davi-2005">[[#SKL-davi-2005|Davies (2005)]], str. 382.</ref> <ref name="ilow-1981">[[#SKL-ilow-1981|Iłowiecki (1981)]], str. 241.</ref> <ref name="jta--2015">[[#SKL-jta--2015|JTA (2015)]].</ref> <ref name="pate-1997">[[#SKL-pate-1997|Pater (1997)]], str. 297.</ref> <ref name="pora-2009">[[#SKL-pora-2009|Porada (2009)]].</ref> <ref name="spen-2015">[[#SKL-spen-2015|Spence Richards (2015)]], str. 30.</ref> <ref name="thum-2011">[[#SKL-thum-2011|Thum (2011)]], str. 95.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Record of the Jubilee Celebrations of the University of Sydney | date= 1903 | publisher= William Brooks and Co. | location= [[Sydney]], [[Novi Južni Wales]] | lang= en-AU | isbn= 9781112213304}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Records of The Tercentenary Festival of Dublin University | date= 1894 | publisher= [[Hodges Figgis|Hodges, Figgis & Co.]] | location= [[Dublin]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Irska]] | lang= en-IE | isbn= 9781355361602 }}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Higher education in the 2023/24 academic year | publisher= Statistics Poland | lang= pl | url= https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/edukacja/edukacja/szkolnictwo-wyzsze-w-roku-akademickim-20232024,8,10.html | accessdate= 2024-06-29}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Informacje ogólne - Uniwersytet Wrocławski | website= bip.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://bip.uni.wroc.pl/183/informacje-ogolne.html}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Lista kierunków A-Z | website= rekrutacja.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://www.rekrutacja.uni.wroc.pl/lista-kierunkow/ | accessdate= 2024-03-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= CWTS Leiden Ranking 2019 | website= leidenranking.com | lang= en | url= https://www.leidenranking.com/ranking/2019/list}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= World University Rankings 2018 | website= timeshighereducation.com | lang= en | url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-wroclaw}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= QS World University Rankings 2020 | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2020}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Best Global Universities in Poland | website= usnews.com | lang= en | url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?region=&country=poland&subject=&name=}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 | accessdate= 2023-01-15}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Polish university to reinstate German Jews' titles stripped by Nazis | date= 2015-01-05 | work= telegraph.co.uk | lang= en | url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-date= 2022-01-12 | url-access= subscription | url-status= live}}{{cbignore}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | authorlink1= Norman Davies | title= [[Microcosm: Portrait of a Central European City]] | date= 2002 | ref= SKL-davi-2002}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | title= God's playground: a history of Poland in two volumes. Volume 2 | date= 2005 | edition= 2. | publisher= [[Oxford University Press]] | isbn= 0-19-925340-4 | ref= SKL-davi-2005}} * {{citat | last1= Iłowiecki | first1= Maciej | title= Dzieje nauki polskiej | date= 1981 | publisher= Wydawnictwo Interpress | location= Varšava |page=241 | isbn= 83-223-1876-6 | ref= SKL-ilow-1981}} * {{citat | author1= JTA | title= Poland University Restores 262 PhD's Stripped by Nazis | newspaper= The Forward | date= 2015-01-08 | lang= en | url= http://forward.com/articles/212310/poland-university-restores--phds-stripped-by-na/ | ref= SKL-jta--2015}} * {{citat | last1= Pater | first1= Mieczysław | title= Historia Uniwersytetu Wrocławskiego Do Roku 1918 | date= 1997 | location= Vroclav | ref= SKL-pate-1997}} * {{citat | last1= Porada | first1= Małgorzata | title= Od jezuickiej Leopoldiny do polskiego Uniwersytetu Wrocławskiego | date= 2009-07-27 | trans-title= Od jezuitske Leopoldine do poljske univerze v Vroclavu | work= O nas | publisher= Univerza v Vroclavu | lang= pl | url= http://www.uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | accessdate= 2012-08-27 | url-status= dead | archive-url= https://web.archive.org/web/20121004200808/http://uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | archive-date= 2012-10-04 | quote= T. Kulak, M. Pater, W. Wrzesiński, ''Historia Uniwersytetu Wrocławskiego 1702-2002'', Wrocław 2002 | ref= SKL-pora-2009}} * {{citat | editor1-last= Spence Richards | editor1-first= Pamela | title= A History of Modern Librarianship: Constructing the Heritage of Western Cultures | date= 2015 | publisher= Libraries Unlimited | isbn= 978-1610690997 | ref= SKL-spen-2015}} * {{citat | last1= Thum | first1= Gregor | title= Uprooted: How Breslau Became Wroclaw during the Century of Expulsions | date= 2011 | publisher= [[Princeton University Press]] | isbn= 978-0691152912 | ref= SKL-thum-2011}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Wrocław University|Univerza v Vroclavu}} {{koord|51|6|49|N|17|2|0|E|source:plwiki_region:PL_scale:10000|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Univerza v Vroclavu}} [[Kategorija:Univerza v Vroclavu| ]] [[Kategorija:Univerze na Poljskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1702]] [[Kategorija:Vroclav]] e0sxbrde5hwfxtu4ro4rjqsegw6gg8o 6656060 6656037 2026-04-05T09:42:37Z Ljuba24b 92351 /* Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu */ tp 6656060 wikitext text/x-wiki {{short description|Javna univerza v Vroclavu, Poljska.}} {{preusmeritev|Leopoldina (univerza)|nemško nacionalno akademijo znanosti|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} {{infopolje Univerza | name = Univerza v Vroclavu | native_name = Uniwersytet Wrocławski | native_name_lang = pl | latin_name = Universitas Wratislaviensis{{r|spl00}}{{r|spl01}} | image = | image_size = | established = {{start date and age|1702|10|21}} {{small|(reorganizirana 1945)}} | type = [[javna univerza|javna]] | president = Robert Olkiewicz | city = [[Vroclav]] | province = [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] | country = [[Poljska]] | students = 20.293{{r|spl02}} {{small|(december 2023)}} | undergrad = | postgrad = | administrative_staff = 3.569{{r|spl03}} | campus = urbani | former_names = {{langx|de|Leopoldina, Universität Breslau}}, ''Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau'' {{small|(pred 1945)}} | free_label = Specializirani programi | free = | colors = [[modra]] | website = {{URL|https://uwr.edu.pl/en/|uwr.edu.pl}} }} '''Univerza v Vroclavu''' ({{langx|pl|Uniwersytet Wrocławski}}, '''UWr'''; {{langx|la|Universitas Wratislaviensis}}) je [[javna univerza|javna]] [[raziskovalna univerza]] v [[Vroclav]]u na [[Poljska|Poljskem]]. Je največja visokošolska ustanova v [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskem vojvodstvu]], z več kot 100.000 diplomanti od leta 1945, vključno s približno 1.900 raziskovalci, med katerimi so mnogi prejeli najvišja priznanja za svoj prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti.{{r|pora-2009}} Univerza je bila ustanovljena leta 1702 in v sedanji obliki obnovljena leta 1945 kot neposredna naslednica prejšnje nemške '''Univerze v Breslauu'''. Po teritorialnih [[spremembe poljskih meja od leta 1945|spremembah poljskih meja]] so akademiki, predvsem z [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]], obnovili univerzitetno stavbo, ki je bila močno poškodovana v [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua leta 1945]]. == Zgodovina == === Leopoldina === [[slika:BreslauUniversity1760.jpg|thumb|left|Predlagana zasnova Leopoldine (nikoli v celoti dokončana), 1760]] {{razlikuj|Nemška akademija znanosti Leopoldina}} Najstarejša omemba Univerze v Vroclavu izvira iz ustanovne listine, ki jo je 20. julija 1505 za gimnazijo {{jezik|la|Generale litterarum}} v Vroclavu podpisal kralj [[Vladislav II. Ogrski]] ({{langx|pl|Władysław II Jagiellończyk}}) iz poljske [[Jagelonci|Jagelonske dinastije]]. Vendar nova akademska ustanova, ki jo je zahteval mestni svet, ni bila zgrajena, ker je [[papež Julij II.]] kraljevo listino zavrnil iz političnih razlogov.{{r|pora-2009}} Svojo vlogo so morda odigrale tudi mnoge vojne in nasprotovanje [[Jagelonska univerza|Jagelonske univerze]] v Krakovu. Prvo uspešno ustanovno listino, znano kot {{jezik|la|Aurea bulla fundationis Universitatis Wratislaviensis}}, je dve stoletji pozneje, 1. oktobra 1702, podpisal sveti rimski cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] iz avstrijske hiše, kralj Ogrske in Češke.{{r|pora-2009}} Predhodni objekti, ki so obstajali od leta 1638, so bili preurejeni v jezuitsko šolo, končno pa jo je cesar Leopold I. na pobudo [[Družba Jezusova|jezuitov]] in s podporo šlezijskega Oberamtsrata (drugega tajnika) Johannesa Adriana von Plenckna leta 1702 podaril kot univerzo kot šolo za filozofijo in katoliško teologijo z imenom '''Leopoldina'''. Univerza se je odprla 15. novembra 1702. Von Plencken je postal tudi kancler univerze. Kot katoliški inštitut v protestantskem Breslauu je bila nova univerza pomembno orodje [[protireformacija|protireformacije]] v [[Šlezija|Šleziji]]. Potem ko je [[zgodovina Šlezije|Šlezija pripadla Prusiji]], je univerza izgubila svoj ideološki značaj, vendar je ostala verska ustanova za izobraževanje katoliških duhovnikov v [[Prusija|Prusiji]]. === Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu === [[slika:Breslau Universität um 1900.jpg|thumb|right|Univerza v Breslauu, 19. stoletje]] [[slika:Wroclaw - Uniwersytet Wroclawski o poranku.jpg|thumb|right|Glavna stavba Univerze v Vroclavu ({{jezik|la|Collegium Maximum}})]] Po porazu Prusije s strani [[Napoleon]]a in poznejši reorganizaciji pruske države je bila akademija 3. avgusta 1811 združena s [[protestantizem|protestantsko]] [[Evropska univerza Viadrina|Univerzo Viadrina]], ki je bila prej v [[Frankfurt ob Odri|Frankfurtu ob Odri]], in ponovno ustanovljena v Breslauu kot '''Kraljeva univerza v Breslauu''' ({{jezik|de|Königliche Universität zu Breslau}}) – {{jezik|la|Universitas litterarum Vratislaviensis}} (leta 1911 preimenovana v '''Šlezijska univerza Friedricha Wilhelma v Breslauu''' ({{jezik|de|Schlesische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Breslau}}) v čast ustanovitelja [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderika Viljema III. Pruskega]]). Sprva je imela združena akademija pet fakultet: filozofijo, medicino, pravo, protestantsko teologijo in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško]] teologijo. Z univerzo so bili povezani trije teološki seminarji, filološki seminar, seminar za nemško filologijo, seminar za romansko in angleško filologijo, zgodovinski seminar, matematičnofizikalni seminar, seminar o pravnem stanju in znanstveni seminar. Od leta 1842 je imela univerza tudi katedro za [[slavistika|slavistiko]]. Univerza je imela dvanajst različnih znanstvenih inštitutov, šest kliničnih središč in tri zbirke. Leta 1881 je bil univerzi dodan kmetijski inštitut z desetimi učitelji in štiriinštiridesetimi študenti, ki je obsegal kemijskoveterinarski inštitut, veterinarski inštitut in tehnološki inštitut. Leta 1884 je imela univerza 1481 študentov in 131 zaposlenih profesorjev. [[slika:Uniwersytet Wrocławski – Aula Leopoldina The University of Wroclaw – Aula Leopoldina (32006423730).jpg|thumb|left|Aula Leopoldina]] Knjižnica je leta 1885 obsegala približno 400.000 del, vključno s približno 2400 [[inkunabula]]mi, približno 250 [[Aldine|aldinskimi]] knjigami in 2840 rokopisi. Te knjige so prihajale iz knjižnic nekdanjih univerz v Frankfurtu ob Odri in Breslau ter iz opuščenih samostanov, vključevale pa so tudi orientalske zbirke Bibliothece Habichtiane in akademskega ''Leseinstituta''. Poleg tega je imela univerza v lasti [[observatorij]]; pet hektarjev velik [[Botanični vrt Univerze v Vroclavu|botanični vrt]]; botanični muzej in [[živalski vrt]], ki ga je leta 1862 ustanovila delniška družba; [[Prirodoslovni muzej v Vroclavu|prirodoslovni muzej]]; zoološko, kemijsko in fizikalno zbirko; kemijski laboratorij; fiziološki obrat; mineraloški inštitut; anatomski inštitut; klinične laboratorije; galerijo (večinoma iz cerkva, samostanov itd.), polno starih nemških del; muzej šlezijskih starin; in državni arhiv Šlezije. [[slika:Szermierz1.JPG|thumb|right|Mečevalčev vodnjak na univerzitetnem trgu, postavljen leta 1904 in zasnovan po načrtih [[Hugo Lederer|Huga Ledererja]]]] Konec 19. stoletja so na Univerzi v Breslauu predavali mnogi mednarodno priznani in zgodovinsko pomembni znanstveniki, med njimi [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]], [[Ferdinand Cohn]] in [[Gustav Robert Kirchhoff]]. Leta 1817 so [[Poljaki]] predstavljali približno 16 % študentskega telesa.{{r|pate-1997}}{{r|davi-2002}}{{rp|245}} Konec 19. stoletja je bilo približno 10 % študentov Poljakov in 16 % [[Judje|Judov]].{{r|davi-2002}}{{rp|305–307}} To stanje je odražalo večetnični in mednarodni značaj univerze.{{r|davi-2002}}{{rp|110–115, 207–210}} Obe manjšini, pa tudi nemški študenti, so ustanovili svoje študentske organizacije, imenovane [[Bratovščina]] ({{jezik|de|Burschenschaften}}). Med poljskimi študentskimi organizacijami so bile Concordia, Polonia in podružnica združenja [[Sokol (društvo)|Sokol]]. Mnogi študenti so prihajali iz drugih območij razdeljene Poljske. Judovski študentski zvezi sta bili Viadrina (ustanovljena leta 1886) in Študentska zveza (1899). ''Teutonia'', nemška bratovščina, ustanovljena leta 1817, je bila pravzaprav ena najstarejših študentskih bratovščin v Nemčiji, ustanovljena le dve leti po [[Prvotna bratovščina|Prvotni bratovščini]] ({{jezik|de|Urburschenschaftu}}). Nemški profesor [[Felix Dahn]] je sčasoma razpustil vse poljske bratovščine,{{r|davi-2002}}{{rp|245}} leta 1913 pa so pruske oblasti uvedle zakon numerus clausus, ki je omejil število Judov iz nenemške vzhodne Evrope (tako imenovanih ''Ostjuden''), ki so lahko študirali v Nemčiji, na največ 900. Univerza v Breslau jih je lahko sprejela 100.{{r|davi-2002}}{{rp|337}} Ko se je [[Tretji rajh|Nemčija obrnila k nacizmu]], je univerza padla pod vpliv [[nacizem|nacistične ideologije]]. Člani [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] so poljske študente pretepali samo zato, ker so govorili poljsko.{{r|davi-2002}}{{rp|393}} Leta 1939 so bili vsi poljski študenti izključeni, v uradni izjavi univerze pa je pisalo: »Globoko smo prepričani, da [še ena] poljska noga ne bo nikoli prestopila praga te nemške univerze«.{{r|davi-2002}}{{rp|394}} Istega leta so nemški znanstveniki z univerze delali na znanstveni tezi o zgodovinski utemeljitvi »načrta množične deportacije na vzhodnih ozemljih« {{snd}} med vpletenimi je bil tudi [[Walter Kuhn]], specialist za ''[[Ostforschung]]''. Drugi projekti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so vključevali ustvarjanje dokazov za utemeljitev nemške priključitve poljskih ozemelj ter predstavitev [[Krakov]]a in [[Lublin]]a kot nemških mest.{{r|davi-2002}}{{rp|389–390}} Januarja 2015 je univerza obnovila 262 doktorskih diplom, ki so bile v nacizmu odvzete Judom in drugim znanstvenikom, ki so veljali za sovražne do nacistov.{{r|jta--2015}} === Univerza v Vroclavu === [[slika:Kosciol uniwersytecki sufit.jpg|thumb|left|Univerzitetna cerkev, obok]] Po [[obleganje Breslaua|obleganju Breslaua]] je [[Rdeča armada]] maja 1945 zavzela mesto. Breslau, sedaj znan kot Vroclav, je postal del [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]]. Prva poljska ekipa akademikov je prispela v Voclav konec maja 1945 in prevzela nadzor nad univerzitetnimi stavbami, ki so bile 70 % uničene.{{r|ilow-1981}} Deli zbirke univerzitetne knjižnice so propadli med sovjetsko ofenzivo leta 1945,{{r|spen-2015}} vojaki pa so jih [[sežiganje knjig|požgali]] 10. maja 1945, štiri dni po tem, ko se je nemška garnizija predala mestu. {{infobox university rankings | CWTS_W = 710| CWTS_W_ref = {{r|spl05}} | THE_W = 801–1000 | THE_W_ref = {{r|spl06}} | QS_W = 801–1000 | QS_W_ref = {{r|spl07}} | USNWR_W =833 | USNWR_W_ref = {{r|spl08}} | QS_EECA =49 | QS_EECA_year =2022 | QS_EECA_ref = {{r|spl09}}}} Zelo hitro so bile nekatere stavbe popravljene in sestavljen je bil kader profesorjev, mnogi so prihajali s predvojne poljske [[Univerza v Lvovu|Univerze Jana Kazimierza v Lvovu]] in [[Univerza v Vilni|Univerze Stefana Batoryja v Vilni]].{{r|ilow-1981}} Po [[sovjetska okupacija poljskih ozemelj (1939–1941)|povojnih premikih meja]] se je v mesto preselilo na tisoče nekdanjih zaposlenih v Lvovski knjižnici, Univerzi Jana Kazimierza in [[Ossolineum|Nacionalnem inštitutu Ossolińskih]].{{r|davi-2005}} Sredi leta 1948 je bilo več kot 60 % profesorjev na Univerzi in [[Politehniška univerza v Vroclavu|Politehniški univerzi]] v Vroclavu iz [[Kresy]]ja, pri čemer so akademiki iz predvojnega Lvova igrali še posebej pomembno vlogo v novo ustanovljenih poljskih visokošolskih zavodih. [[Stanisław Kulczyński]] z Univerze v Lvovu je bil imenovan za prvega predsednika obeh poljskih univerz v Vroclavu, [[Edward Sucharda]] s [[Nacionalna politehniška univerza v Lvovu|Politehniške univerze v Lvovu]] pa je postal podpredsednik.{{r|thum-2011}} Univerza v Vroclavu je bila ponovno ustanovljena kot Poljska državna univerza z odlokom [[Državni narodni svet|Državnega narodnega sveta]], izdanim 24. avgusta 1945. Prvo predavanje je imel 15. novembra 1945 [[Ludwik Hirszfeld]]. Med letoma 1952 in 1989 se je univerza imenovala Univerza Bolesława Bieruta v Vroclavu ({{{{jezik|pl|Uniwersytet Wrocławski im. Bolesława Bieruta}}) po [[Bolesław Bierut|Bolesławu Bierutu]], komunističnem predsedniku [[Poljska ljudska republika|Republike Poljske]] (1947–52). Leta 2015, skoraj 80 let po tem dogodku, je univerza obnovila akademske nazive, ki so jih nacisti odvzeli nemškim Judom zaradi nemškega antisemitizma. »Univerza v Vroclavu ocenjuje, da je podobno usodo doživelo skupno približno 262 ljudi.«{{r|spl10}} == Fakultete == [[slika:Uniwersytet Wrocławski od strony starego miasta.JPG|thumb|right|250px|''Collegium Maximum'' Univerze v Vroclavu, pogled iz starega mestnega jedra]] [[slika:2016 Wrocław, ul. Kuźnicza 35 01.jpg|thumb|right|250px|''Collegium Anthropologicum'' na Ulici Kuźnicza]] [[slika:Baranowka 2012-08.jpg|thumb|right|250px|[[Polarna postaja Stanisława Baranowskega na Spitsbergu]]]] [[slika:Instytut Astronomii we Wrocławiu.JPG|250px|thumb|right|250px|Astronomski inštitut Univerze v Vroclavu]] Univerza ima 12 fakultet ({{jezik|pl|wydziały}}), ki ponujajo 48 študijskih področij, na katerih je jezikovni medij večinoma v poljščini, le nekatere pa v angleščini.{{r|spl04}} Univerza v Vroclavu ponuja programe na dodiplomski, magistrski in doktorski ravni. Diplome, ki jih podeljuje UWr, so priznane po vsem svetu. * Biotehniška fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Biotechnologii}}) * Fakulteta za kemijo ({{jezik|pl|Wydział Chemii}}) * Filološka fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Filologiczny}}) * Fakulteta za fiziko in astronomijo ({{jezik|pl|Wydział Fizyki i Astronomii}}) * Fakulteta za družbene komunikacije in medije ({{jezik|pl|Wydział Komunikacji Społecznej i Mediów}}) * Fakulteta za matematiko in računalništvo ({{jezik|pl|Wydział Matematyki i Informatyki}}) * Fakulteta za biološke znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Biologicznych}}) * Fakulteta za zgodovino in pedagogiko ({{jezik|pl|Wydział Nauk Historycznych i Pedagogicznych}}) * Fakulteta za geologijo in okoljsko upravljanje ({{jezik|pl|Wydział Nauk o Ziemi i Kształtowania Środowiska}}) * Fakulteta za družbene znanosti ({{jezik|pl|Wydział Nauk Społecznych}}) * Fakulteta za moderne jezike ({{jezik|pl|Wydział Neofilologii}}) * Pravna, upravna in ekonomska fakulteta ({{jezik|pl|Wydział Prawa, Administracji i Ekonomii}}) == Rektorji == {{glavni|seznam rektorjev Univerze v Vroclavu}} {{columns-list |colwidth=15em| * [[Stanisław Kulczyński]] (1945&ndash;1951) * [[Jan Mydlarski]] (1951&ndash;1953) * [[Edward Marczewski]] (1953&ndash;1957) * [[Kazimierz Szarski]] (1957&ndash;1959) * [[Witold Świda]] (1959&ndash;1962) * [[Alfred Jahn]] (1962&ndash;1968) * [[Włodzimierz Berutowicz]] (1968&ndash;1971) * [[Marian Orzechowski]] (1971&ndash;1975) * [[Kazimierz Urbanik]] (1975&ndash;1981) * [[Józef Łukaszewicz (matematik)|Józef Łukaszewicz]] (1981&ndash;1982) * [[Henryk Ratajczak]] (1982&ndash;1984) * [[Jan Mozrzymas]] (1984&ndash;1987) * [[Mieczysław Klimowicz]] (1987&ndash;1990) * [[Wojciech Wrzesiński]] (1990&ndash;1995) * [[Roman Duda]] (1995&ndash;1999) * [[Romuald Gelles]] (1999&ndash;2002) * [[Zdzisław Latajka]] (2002&ndash;2005) * [[Leszek Pacholski (matematik)|Leszek Pacholski]] (2005&ndash;2008) * [[Marek Bojarski]] (2008&ndash;2016) * [[Adam Jezierski]] (2016&ndash;2020) * [[Przemysław Wiszewski]] (2020&ndash;2022) * [[Jan Sobczyk]] (2022) * [[Robert Olkiewicz]] (od 2022) }} == Znane osebnosti == {{columns-list |colwidth=15em| * [[Albert Wojciech Adamkiewicz]] * [[Adolf Anderssen]] * [[Adam Asnyk]] * [[Grzegorz Braun]] * [[Ruth Baum]] * [[Mateusz Morawiecki]] * [[Paweł Marchewka]] * [[Kamil Bortniczuk]] * [[Robert Wilhelm Bunsen]] * [[Florian Ceynowa]] * [[Hans Cloos]] * [[Stephan Cohn-Vossen]] * [[Jan Dzierżon]] * [[Norbert Elias]] * [[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben|August von Fallersleben]] * [[Heinz von Foerster]] * [[Heinz Fraenkel-Conrat]] * [[Gustav Freytag]] * [[August Froehlich]] * [[Otto von Gierke]] * [[Adolph Eduard Grube]] * [[Fritz Haber]] * [[Siegmund Hadda]] * [[Clara Immerwahr]] * [[Otto Jaekel]] * [[Jan Kasprowicz]] * [[Paweł Kempka]] * [[Gustav Robert Kirchhoff]] * [[Bronisław Knaster]] * [[Adolf Kober]] * [[Wojciech Korfanty]] * [[Urszula Kozioł]] * [[Waldemar Kozuschek]] * [[Marek Krajewski]] * [[Emil Krebs]] * [[Moshe Kunitz]] * [[Otto Küstner]] * [[Hans Lammers]] * [[Ferdinand Lassalle]] * [[Kurt Lischka]] * [[Jan Łopuszański (physicist)|Jan Łopuszańki]] * [[Michaelis Machol]] * [[Kazimierz Marcinkiewicz]] * [[Edward Marczewski]] * [[Antoni Matuszkiewicz]] * [[Henry J. Messing]] * [[Gustav Meyer]] * [[Lothar Meyer]] * [[Jan Mikusiński]] * [[Jan Miodek]] * [[Karol Modzelewski]] * [[Jan Mycielski]] * [[Jan Noskiewicz]] * [[Barbara Piasecka Johnson]] * [[Stanisław Potrzebowski]] * [[Jan Evangelista Purkyně]] * [[Eugen Rosenstock-Huessy]] * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] * [[Wojciech Samotij]] * [[Joseph Schacht]] * [[Rudolf Schnackenburg]] * [[Karel Slavíček]] * [[Władysław Ślebodziński]] * [[Karl Slotta]] * [[Edith Stein]] (sveta Terezija Benedikta od Križa) * [[Charles Proteus Steinmetz]] * [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] * [[Otto Stern]] * [[Paul Tillich]] * [[Carl Wernicke]] * [[Mieczysław Wolfke]] * [[Seweryn Wysłouch]] * [[Johannes Zukertort]] Častni doktorati * [[Johannes Brahms]] }} == Glej tudi == * {{medjezikovna povezava|Politehniška univerza v Vroclavu|pl|Politechnika Wrocławska}} * {{medjezikovna povezava|seznam zgodnjih modernih univerz v Evropi|en|list of early modern universities in Europe}} * {{medjezikovna povezava|seznam jezuitskih lokacij|en|list of Jesuit sites}} * {{medjezikovna povezava|Akademska praznična uvertura (Brahms)|lt=''Akademska praznična uvertura''|en|Academic Festival Overture}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="davi-2002">[[#SKL-davi-2002|Davies (2002)]].</ref> <ref name="davi-2005">[[#SKL-davi-2005|Davies (2005)]], str. 382.</ref> <ref name="ilow-1981">[[#SKL-ilow-1981|Iłowiecki (1981)]], str. 241.</ref> <ref name="jta--2015">[[#SKL-jta--2015|JTA (2015)]].</ref> <ref name="pate-1997">[[#SKL-pate-1997|Pater (1997)]], str. 297.</ref> <ref name="pora-2009">[[#SKL-pora-2009|Porada (2009)]].</ref> <ref name="spen-2015">[[#SKL-spen-2015|Spence Richards (2015)]], str. 30.</ref> <ref name="thum-2011">[[#SKL-thum-2011|Thum (2011)]], str. 95.</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Record of the Jubilee Celebrations of the University of Sydney | date= 1903 | publisher= William Brooks and Co. | location= [[Sydney]], [[Novi Južni Wales]] | lang= en-AU | isbn= 9781112213304}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Records of The Tercentenary Festival of Dublin University | date= 1894 | publisher= [[Hodges Figgis|Hodges, Figgis & Co.]] | location= [[Dublin]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Irska]] | lang= en-IE | isbn= 9781355361602 }}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Higher education in the 2023/24 academic year | publisher= Statistics Poland | lang= pl | url= https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/edukacja/edukacja/szkolnictwo-wyzsze-w-roku-akademickim-20232024,8,10.html | accessdate= 2024-06-29}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Informacje ogólne - Uniwersytet Wrocławski | website= bip.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://bip.uni.wroc.pl/183/informacje-ogolne.html}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Lista kierunków A-Z | website= rekrutacja.uni.wroc.pl | lang= pl | url= https://www.rekrutacja.uni.wroc.pl/lista-kierunkow/ | accessdate= 2024-03-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= CWTS Leiden Ranking 2019 | website= leidenranking.com | lang= en | url= https://www.leidenranking.com/ranking/2019/list}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= World University Rankings 2018 | website= timeshighereducation.com | lang= en | url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/university-wroclaw}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= QS World University Rankings 2020 | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2020}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Best Global Universities in Poland | website= usnews.com | lang= en | url= https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?region=&country=poland&subject=&name=}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= QS World University Rankings-Emerging Europe & Central Asia | website= topuniversities.com | lang= en | url= https://www.topuniversities.com/university-rankings/eeca-rankings/2022 | accessdate= 2023-01-15}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Polish university to reinstate German Jews' titles stripped by Nazis | date= 2015-01-05 | work= telegraph.co.uk | lang= en | url= https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-url= https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/poland/11325917/Polish-university-to-reinstate-German-Jews-titles-stripped-by-Nazis.html | archive-date= 2022-01-12 | url-access= subscription | url-status= live}}{{cbignore}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | authorlink1= Norman Davies | title= [[Microcosm: Portrait of a Central European City]] | date= 2002 | ref= SKL-davi-2002}} * {{citat | last1= Davies | first1= Norman | title= God's playground: a history of Poland in two volumes. Volume 2 | date= 2005 | edition= 2. | publisher= [[Oxford University Press]] | isbn= 0-19-925340-4 | ref= SKL-davi-2005}} * {{citat | last1= Iłowiecki | first1= Maciej | title= Dzieje nauki polskiej | date= 1981 | publisher= Wydawnictwo Interpress | location= Varšava |page=241 | isbn= 83-223-1876-6 | ref= SKL-ilow-1981}} * {{citat | author1= JTA | title= Poland University Restores 262 PhD's Stripped by Nazis | newspaper= The Forward | date= 2015-01-08 | lang= en | url= http://forward.com/articles/212310/poland-university-restores--phds-stripped-by-na/ | ref= SKL-jta--2015}} * {{citat | last1= Pater | first1= Mieczysław | title= Historia Uniwersytetu Wrocławskiego Do Roku 1918 | date= 1997 | location= Vroclav | ref= SKL-pate-1997}} * {{citat | last1= Porada | first1= Małgorzata | title= Od jezuickiej Leopoldiny do polskiego Uniwersytetu Wrocławskiego | date= 2009-07-27 | trans-title= Od jezuitske Leopoldine do poljske univerze v Vroclavu | work= O nas | publisher= Univerza v Vroclavu | lang= pl | url= http://www.uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | accessdate= 2012-08-27 | url-status= dead | archive-url= https://web.archive.org/web/20121004200808/http://uni.wroc.pl/o-nas/historia-i-misja-uczelni | archive-date= 2012-10-04 | quote= T. Kulak, M. Pater, W. Wrzesiński, ''Historia Uniwersytetu Wrocławskiego 1702-2002'', Wrocław 2002 | ref= SKL-pora-2009}} * {{citat | editor1-last= Spence Richards | editor1-first= Pamela | title= A History of Modern Librarianship: Constructing the Heritage of Western Cultures | date= 2015 | publisher= Libraries Unlimited | isbn= 978-1610690997 | ref= SKL-spen-2015}} * {{citat | last1= Thum | first1= Gregor | title= Uprooted: How Breslau Became Wroclaw during the Century of Expulsions | date= 2011 | publisher= [[Princeton University Press]] | isbn= 978-0691152912 | ref= SKL-thum-2011}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Wrocław University|Univerza v Vroclavu}} {{koord|51|6|49|N|17|2|0|E|source:plwiki_region:PL_scale:10000|display=title}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Univerza v Vroclavu}} [[Kategorija:Univerza v Vroclavu| ]] [[Kategorija:Univerze na Poljskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1702]] [[Kategorija:Vroclav]] icrqg54tdu3m7cyexc93y6y3i5ldubc 1 600523 6656000 2026-04-05T08:50:26Z XJaM 3 m+/dp+/+predloga CEE Pomlad 2026 6656000 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} jkabugy15qdd5q7vt4pleogjyk3zgfp 6656062 6656000 2026-04-05T09:46:04Z Ljuba24b 92351 /* Ali je res potrebno? */ nov razdelek 6656062 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=xJaM |tema=Znanost |država=Poljska}} == Ali je res potrebno? == Ali je res potrebno, da so vsa imena rektorjev in osebnosti predvidena za notranje povezave na članke? Se mi zdi pretirano. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:46, 5. april 2026 (CEST) p8di1bmx8uktq7cuib1lu1b4e3swo5y 118 600524 6656004 2026-04-05T08:51:57Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Osnutek:Tone Strnad]] na [[Tone Strnad]]: Objavljam sprejeto predložitev projekta [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Članki za ustvaritev]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656004 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Tone Strnad]] ny5lyc6j221k124y39arokovqqdyuh5 1 600525 6656007 2026-04-05T08:51:58Z GeographieMan 179499 Vnašam predloge projekta [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Članki za Ustvaritev]], dodajam 1 WikiProjekt predlogo ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6656007 wikitext text/x-wiki {{WikiProject Articles for creation|class=B|ts=20260405105158|reviewer=GeographieMan|oldid=6656001}} {{WikiProjekt Medicina|class=B}} 16c5d693lnj3gwfitm5h68x7iwgy7w9 14 600526 6656014 2026-04-05T08:54:27Z GeographieMan 179499 n 6656014 wikitext text/x-wiki {{Glava kategorije za predložitve ČU}} 7v1potpvcfak0z0xhjapr2pmfu7w89v 0 600527 6656024 2026-04-05T09:03:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Ostriži]] na [[Pravi ostriži]]: družina Pravi ostriži|Percidae 6656024 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pravi ostriži]] thd26htkuar0bibgv3h2rzfiih4xlro 1 600528 6656026 2026-04-05T09:03:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Pogovor:Ostriži]] na [[Pogovor:Pravi ostriži]]: družina Pravi ostriži|Percidae 6656026 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Pravi ostriži]] 6q6yybjk01c6vmfo08drn405wz5agkx 0 600529 6656041 2026-04-05T09:19:58Z XJaM 3 preusmeritev na [[Univerza v Vroclavu]] 6656041 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Vroclavu]] 1l1cx86iqazwi6fvujykktsv9rzvcmm 0 600530 6656043 2026-04-05T09:21:00Z XJaM 3 preusmeritev na [[Univerza v Vroclavu]] 6656043 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Vroclavu]] 1l1cx86iqazwi6fvujykktsv9rzvcmm 0 600531 6656047 2026-04-05T09:21:47Z XJaM 3 preusmeritev na [[Univerza v Vroclavu]] 6656047 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Vroclavu]] 1l1cx86iqazwi6fvujykktsv9rzvcmm 0 600532 6656048 2026-04-05T09:22:29Z XJaM 3 preusmeritev na [[Univerza v Vroclavu]] 6656048 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Vroclavu]] 1l1cx86iqazwi6fvujykktsv9rzvcmm 0 600533 6656095 2026-04-05T11:22:06Z Ljuba24b 92351 nov iz sr wiki 6656095 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Kopaonik | iucn_category = II | photo = Hoteli_na_Kopaoniku.jpg | photo_caption = Turistični center ''Sunčani vrhovi'' na Kopaoniku | location = [[Srbija]] | nearest_city = [[Raška (mesto)|Raška]] | embedded1 = | map = Srbija |relief= | lat_d = 43 | lat_m = 19 | lat_s = 00 | lat_NS = N | long_d = 20 | long_m = 50 | long_s = 0 | long_EW = E | area = 118 km² | established = 1981, 2013.<ref name="bagremara">{{Cite web |url= http://demo.paragraf.rs/demo/combined/Old/t/t2013_05/t05_0325.htm |title= Uredba Vlade Srbije o NP Kopaonik |work= Službeni glasnik RS broj 46/2013. |accessdate= 7. 2. 2025}}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = JP Nacionalni park Kopaonik }} '''Narodni park Kopaonik''' je v jugozahodnem delu [[Srbija|Republike Srbije]]. Zaradi svojih naravnih vrednot je bil Kopaonik leta 1981 razglašen za [[narodni park]]. Narodni park Kopaonik obsega površino 11.810 hektarjev in glede na število endemičnih vrst predstavlja eno najpomembnejših središč [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] endemične flore v Srbiji. == Kopaonik == {{glavni|Kopaonik}} Kopaonik je največji gorski masiv v Srbiji; razteza se od severozahoda proti jugovzhodu približno 75 kilometrov, na sredini pa doseže širino približno 40 km. Najvišji del je prostrana površina Ravnega Kopaonika, okoli katerega se dvigajo Suvo Rudište s [[Pančićev vrh|Pančićevim (Milanovim) vrhom]] z nadmorsko višino 2017 m, na katerem stoji Pančićev mavzolej, Karaman (1934 m), Gobelja (1834 m) in drugi. Jugovzhodno od Suvega Rudišta se greben Kopaonika zoži in je razdeljen na vrsto plastnatih vzpetin: Čardak (1590 m), Šatorica (1750 m) in Oštro koplje (1789 m), med katerimi so široka sedla. Kopaonik je najbolj razširjeno razdrobljeno gozdno-pašno območje osrednje Srbije. Višji deli so pokriti z iglastimi smrekovimi in jelkovimi gozdovi, ob straneh pa z bukovimi in hrastovimi gozdovi. === Podnebje === S skoraj 200 sončnimi dnevi na leto si Kopaonik zasluži vzdevek ''Sončna gora''. Njegova južna lega, nadmorska višina in odprt teren preprečujejo, da bi se oblaki zadrževali nad goro. Hladen zrak pada v okoliške ravnice in doline, zato zimske temperature niso prenizke. Povprečna letna temperatura je 3,7 °C. Sneg se začne konec novembra in traja do maja, povprečno 159 dni na leto. Količina padavin presega 1000 mm na leto. Podnebne spremembe so eden pomembnih dejavnikov, ki spreminjajo goro. Temperature na Kopaoniku, na nadmorski višini 1500 metrov, so bile leta 2017 37–38 stopinj Celzija. Temperaturni ekstremi, ki so jih izmerili v narodnem parku, pa tudi prejšnja večja suša od leta 2011 do 2013, so povzročili izsušitev tal, pa tudi povečanje števila škodljivcev, kot so podlubniki. Narodni park Kopaonik je leta 2023 doživel najhladnejšo zimo v 19 letih. Od 8. decembra do 17. aprila je bilo na gori zabeleženih le 24 dni snega. Podnebne spremembe izsušujejo tla in spodbujajo razvoj škodljivcev, kot so žuželke, ki ogrožajo tamkajšnje gozdove.<ref name="temp">{{Cite web |url= https://novaekonomija.rs/ostalo/nacionalni-park-kopaonik-na-udaru-klimatskih-promena |title= Nacionalni park Kopaonik na udaru klimatskih promena |work= Nova ekonomija, 2025 |accessdate= 7. 2. 2025}}</ref> == Naravni rezervati == Pod posebnim varstvom narodnega parka je 698 hektarjev - razdeljenih na: 11 naravnih rezervatov in 26 naravnih spomenikov, 12 geomorfoloških, 6 geoloških, 8 hidroloških in 15 objektov, razvrščenih kot nepremična kulturna dobrina. Naravni rezervati narodnega parka so naslednja območja: Vučak, Mrkonja, Jankova bara, Gobelja, Barska reka, Samokovska reka, Metođe, Jelak, Suvo rudište in Duboka. == Rastlinstvo in živalstvo == Kopaonik je kraj, kjer lahko najdete primerke endemičnih in reliktnih rastlinskih vrst, kot so: kopaonička ščitnica (''Sempervirum Kopaonicense''), Pančićeva vodna kreša (''Cardamine Pancicii'') in kopaonička vijolica (''Viola kopanicensis''), Pančićev vijuk, [[Blagajev volčin]] (''Daphne blagayana''), [[planika]], [[kochov svišč]] itd. Živalstvo Kopaonika je precej raznoliko in se je od časa, ko je [[Josip Pančić]] raziskoval Kopaonik (pred 100 leti), bistveno spremenila. V 19. stoletju so bili na Kopaoniku medvedi, risi, gamsi, kotorna, kune, vidre ... Do danes teh živalskih vrst na Kopaoniku ni več. Naslednje živali so preživele in tam živijo: [[volk]], [[divja svinja]], [[srna]] (''Capreolus Capreolus''), [[Navadna lisica]], [[pravi zajec]], [[mala podlasica]], [[dihur]], [[divja mačka]] (''Felis Silvestris''), [[živorodna kuščarica]] (''Lacerta vivipara''), ribe (potočna postrv). === Gozdne združbe === V območjih ustrezne nadmorske višine najdemo gozdne združbe: *Balkanska bukev *jelka *smreka *gorski javor *hrast *bor. === Pomembno območje za ptice === Narodni park Kopaonik je bil razglašen za območje [[Mednarodno pomembno območje za ptice|mednarodnega pomena za ptice]] (''Important Bird Areas – IBA''). Ornitolog Sergej Matvejev je z dolgoletnimi raziskavami ptic Kopaonika ugotovil, da se je število vrst ptic v zadnjih 100 letih povečalo. Danes na tej gori živi skupno 148 različnih vrst ptic, med katerimi so (pod zaščito): [[planinski orel]] (''Aquila chrysaetos''), [[sokol selec]] (''Falco peregrinus''), [[kanja]] (''Bubo Bubo''), [[lesna sova]] (''Strich aluco''), uhati škrjanec (''Eremophila alpestris''), [[krivokljun]] (''Loxia curvirostra''), gozdni polh (''Dryomys nitedula'') in [[velika uharica]] (''Bubo bubo'').<ref name="zakon o NP">{{Cite web |url= https://www.paragraf.rs/propisi/zakon-o-nacionalnim-parkovima.html |title= Zakon o Nacionalnim parkovima |work= Službeni glasnik RS broj 84/2015. i 95/2018. |accessdate= 7. 2. 2025}}</ref> <gallery> File:Aquila chrysaetos efl 070731.jpg|planinski orel (Aquila chrysaetos) - dolžina 1 m, razpon kril več kot 2 m in teža od 2,5 do 7 kg File:Falco peregrinus - 01.jpg|Sokol selec (Falco peregrinus) - Dolžina od 34 do 58 cm, razpon kril od 80 do 120 cm, samci tehtajo od 440 do 750 g, samice od 910 do 1500 g File:Bubo bubo (Uhu) 2009.jpg|velika uharica (''Bubo Bubo'') - največja evropska sova, samica zraste do 75 cm, z razponom kril do 188 cm, samci pa so nekoliko manjši. Ima izrazita ušesna peresa, veliko, kompaktno telo, močne kremplje in oranžne oči </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kopaonik}} * [http://www.infokop.net/ Kopaonik - Sve na jednom mestu!] * [http://www.npkopaonik.com Nacionalni park Kopaonik] * [http://www.tckopaonik.com/ Turistički centar Kopaonik] [[Kategorija:Narodni parki Srbije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]] jljnij4kwak136mkguztjj2p7rv3f81 1 600534 6656096 2026-04-05T11:23:12Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Srbija}}« 6656096 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Srbija}} 9qwo61s694z3vuwej303m66a01ppgc9 2 600535 6656099 2026-04-05T11:26:54Z A09 188929 m 6656099 wikitext text/x-wiki {{Marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} r1b63l6dnqdkzwe4aot82ps8rqj5ziw 2 600536 6656100 2026-04-05T11:26:59Z A09 188929 m 6656100 wikitext text/x-wiki {{Marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} r1b63l6dnqdkzwe4aot82ps8rqj5ziw 2 600537 6656101 2026-04-05T11:27:06Z A09 188929 m 6656101 wikitext text/x-wiki {{Marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} r1b63l6dnqdkzwe4aot82ps8rqj5ziw 2 600538 6656102 2026-04-05T11:27:15Z A09 188929 m 6656102 wikitext text/x-wiki {{Marioneta|James J. Hurtak|kat=1}} r1b63l6dnqdkzwe4aot82ps8rqj5ziw 2 600539 6656103 2026-04-05T11:32:51Z A09 188929 lutkar 6656103 wikitext text/x-wiki {{lutkar|kat=1}} 15feo8pr328l0jv5gcpno17enwgxk98 2 600540 6656104 2026-04-05T11:33:17Z A09 188929 m 6656104 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Frankdavid2|kat=1}} 4m74o9iuyapt3dt2zjcie43yu3ci71l 2 600541 6656105 2026-04-05T11:33:21Z A09 188929 m 6656105 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Frankdavid2|kat=1}} 4m74o9iuyapt3dt2zjcie43yu3ci71l 2 600542 6656106 2026-04-05T11:33:26Z A09 188929 m 6656106 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Frankdavid2|kat=1}} 4m74o9iuyapt3dt2zjcie43yu3ci71l 14 600543 6656107 2026-04-05T11:36:01Z A09 188929 n 6656107 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Domnevne marionete v Wikipediji|Frankdavid2]] 7b0yw5mgg2lvpz3erpz51dqldje71cd 3 600544 6656108 2026-04-05T11:38:58Z A09 188929 KOI 6656108 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Danijel.Smid.Danny. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Danijel.Smid.Danny|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1775389137) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 5. april 2026 (CEST) tbjv3mfw9hzbhke5yyy2w6rti8umy1e 2 600545 6656110 2026-04-05T11:41:53Z A09 188929 m 6656110 wikitext text/x-wiki {{marioneta|Nvlado91|kat=1}} 90c38gd8sscb6l58mcncisr6qroe99v